\id LUK
\h San Lucas
\mt1 Jñ'oon Naya Ntyja 'Naan' Jesucristo Na Tji Lucas
\c 1
\s Ntyja na sijnda' Lucas na tji jon jñ'oon naya
\p
\v 1 'U' ta Teófilo na njon jndyi condui 'u', mancya ts'on njan
nnon'. Majndye nn'an jndë tjihan jñ'oon ntyja 'naan' Jesús.
Joo jñ'oon'ñeen chuhan' 'nan na jndë tui quii' nt'án na
majnda' na mayuu'han'.
\v 2 Nque nn'an na tojnty'ia ndëëhan tsoñ'en 'nan na tui
ntyja 'naan' Jesús na cotye'ntjon nan'ñeen nnon Tyo'ts'on
ntyja 'naan' jñ'oon naya 'naan' jon, joohan jndë tjihan
jñ'oon'ñeen na jndë ty'ö́n cüentahan'.
\v 3 Ndo' mantyi ncö, s'aahan' ts'ön na ntsinch'u ja
jñ'oonvahin na ntsijnan'han', xeng'e mantyi ja chen chen
jndë jnt'uë tsoñ'en na jndë tui ntyja 'naan' Jesús xjen
na tye'han'.
\v 4 Nnda' mats'a cha' ncüaa' tson' na joo jñ'oon na jndë
tonan'man nn'an nnon', conduihan' jñ'oon na mayuu'.
\s Siquindyii ángel ntyja 'naan' na nndui Juan
\p
\v 5 Joo ndyu xjen na tom'aan Herodes tsanm'aants'ian t'man ndyuaa
Judea, tom'aan ncüii tyee cüenta nn'an judíos na jndyu Zacarías.
Totsixuan jon ts'ian yo tmaan' ntyee na jndyuhan' Abías. Scuu' jon
jndyu Isabel. Juu juu tonduihin tsjan 'naan' Aarón na
jndyocahan'.
\v 6 Ndo' nquii Zacarías yo scuu' jon, ncha' vehan tonduihan
nn'an jndyoyuhan na tonnon Tyo'ts'on, tota'nguee'han 
tsoñ'en jñ'oon na tquen Tyo'ts'on na ico'xenhan', 
tajnan'tjahan ndëëhan'.
\v 7 Majo' nan'ñeen, tandahan ng'e Isabel ts'an ntue'hin, ndo'
ncha' vehan jndë tquehan.
\p
\v 8 Ncüii jon, nque ntyee tmaan' juu Abías'ñeen, tentyja xjen
na ntyentjonhan nnon Tyo'ts'on quii' vats'on t'man Jerusalén.
Ndo' juu Zacarías, majo' ñ'enhin.
\v 9 Cha'xjen na vaa jñ'oon ndëë ntyee ntyja 'naan nn'an
judíos, to'ohan x'iaa' na njnty'iahan nin ncüii joohan
ngacüja'han' na ngaquee' quityquii' juu vats'on t'man
cüentaa' Tyo'ts'on. Ndo' juu Zacarías'ñeen, tijnoon' jon
na ngaquee' jon na ntsco jon su. Ndo' taquee' jon
vats'on'ñeen ndo' ta' jon na itsco jon su.
\p
\v 10 Majuu xjen na isco jon su, ndo' nn'an na jndye jndyi'hin,
tancüihan toch'een' juu vats'on t'man'ñeen na conan'neinhan
nnon Tyo'ts'on.
\v 11 Ndo' juu xjen'ñeen, ncüii ángel cüentaa' Tyo'ts'on
tityincyoo'hin nnon tsan'ñeen. Juu ángel'ñeen, minntyjee'
jon ngiaa' nnontyiu na tontyjaya naijon na coco su.
\v 12 Ndo' juu Zacarías'ñeen, xjen na jndyiaa' jonhin,
siquijñ'eenhan'hin. Ndo' mioon sity'uehan'hin.
\v 13 Ndo' ángel'ñeen itso juu nnon jon:
\p —'U' Zacarías, tyi'nty'ue'. Majndë indyii Tyo'ts'on jñ'oon na
macan' nnon jon. Ndo' nquii scu' Isabel, ntsingui jon ncüii
yujnt'a yus'a ndaho', ndo' 'u' ntsiquijndyu'hin Juan.
\v 14 Nninncyaahan' na neiin' tson' na nduihin, ndo' t'man ngavee'
nchji' ntyja 'naan' juu. Ndo' majndye nn'an nninncyaahan' na
neinhan ntyja na nduihin.
\v 15 Ee t'man nnduihin na tonnon Tyo'ts'on. Tyi'xe'c'u juu
vinon min nta ya. Ndo' vitjachen na ntsingui
ndyee juuhin, quindëya ntsixuan juu Espíritu Santo.
\v 16 Ntyja 'naan' juu, jndye jndyi nn'an Israel ntcüe'
n'onhan jnanhan tonnon nquii ta Tyo'ts'on cüentahan.
\v 17 Majuu juu ncja jndyee na tonnon nquii jon na taquintyja na t'man
conduihin. Ntye'ntjon juu nnon jon yo maninjuu najndei na totye'ntjon
nquii Elías. Ntyja 'naan' juu jnda', ntjo ya ngio nn'an yo ndahan. Ndo'
nn'an na conan'que' n'on, ntyja 'naan' nquii juu ngovaa' n'on nan'ñeen
na quita'nguee'hin cha'xjen na chuhan'. Ts'ianmin' nts'aa juu
cha' quitsijnda' yahan' quii' n'on nn'an na nc'onhan cüentaa'
Tyo'ts'on.
\p
\v 18 Ndo' jo' taxee' Zacarías nnon juu ángel'ñeen:
\p —¿Nin 'nan nndui cha' ncüaa' ts'ön na nguaa na nnda'? Ng'e ja
ndö, jndë tque ja ndo' majo'ntyi scu.
\p
\v 19 Ndo' t'a ángel'ñeen, itso jon nnon juu:
\p —Ja jndyu Gabriel. Condui ja na matye'ntjön nnon nquii
Tyo'ts'on. Nquii jon i'ua jon ts'ian nnön na jndyotsiquindyi 'u'
jñ'oon nayamin.
\v 20 Majo' nein, jnaan' na tyi'cantyja tson'
jñ'oon na matsjö nnon', jo' ngitë' na matsinin' ata juu xuee
ya na jndë siquindëhan' tsoñ'en na jndë tsjö nnon'. Juu
xjen'ñeen nnaan na ntsinin' nnda'.
\p
\v 21 Ndo' viochen xjen na tui na nnda', joo nan'ñeen na
tonan'neinhan nnon Tyo'ts'on, tominndoo'han na ndui'
Zacarías quii' vats'on'ñeen. Vacue tom'aan' n'onhan ndu
na vio jndyi ndyii' jon jo'.
\v 22 Ndo' juu xjen na jndui' jon, tavijndëë sinin jon, jo'
taa' n'onhan na vaa ncüii nnon na tityincyoo' na jndyiaa'
jon quii' juu vats'on'ñeen. Ve' nt'ö jon tots'aa jon na
sinin jon ndëëhan ng'e jndë ntjotyen na tandiquitsinin
jon.
\p
\v 23 Ndo' vi na jndë siquindë jon xuee na tye'ntjon jon quii'
vats'on t'man'ñeen, tantcüe' jon tsjoon' jon.
\v 24 Ndo' nquii scuu' jon Isabel taquiñjon jnda juu, ndo' cha' vi
'on chi' ta'nan tondui' jon na ncja jon mañoon tsjoon.
\v 25 Ya jo' tso juu:
\p —Ndö vaa naya na its'aa ta Tyo'ts'on yo ja. Nnda' its'aa
jon na icüji'han' na totscüejnaan'han' ja tondëë nn'an na
tajnda.
\s Siquindyii ángel na nndui Jesús
\p
\v 26 Nquii ángel Gabriel'ñeen, jndë vja vi yon chi' na
tityincyoo'hin nnon Zacarías, ndo' t'ua nnda' Tyo'ts'on ts'ian
nnon ángel'ñeen na cja jon tsjoon Nazaret ndyuaa Galilea.
\v 27 Jñon jonhin na m'aan ncüii yuscundyua na jndyu María. Juu
juu min jñ'oon na ngoco juu yo ncüii tsans'a na jndyu José.
Juu José'ñeen conduihin tsjan David na jndyocahan'.
\v 28 Ndo'
tuee' ángel'ñeen na m'aan María, itso jon nnon juu:
\p —Mancya ts'on 'u', na vaa t'man jndyi naya na its'aa Tyo'ts'on
yo 'u'. Nquii jon m'aan yo 'u'.
\p
\v 29 Ndo' juu María, xjen na jndyii jon jñ'oonmin', siquijñ'eenhan'hin, ndo'
tom'aan' jndyi ts'on juu nin 'nan nin'quitsiquindyi juu
jñ'oon'ñeen na sinin ángel'ñeen. 
\v 30 Ndo' tsontyichen ángel nnon juu:
\p —María, tyi'nty'ue', ng'e 'u' t'man naya na jndë tijnon'
tonnon Tyo'ts'on.
\v 31 Ndö vaa na nndui, ngaquiñjon jnda', ndo' ntsingui' ncüii
yujnt'a yus'a na ntsiquijndyu'hin Jesús.
\v 32 Juu jon t'man nndui. Ndo' ntsiquijndyuhan'hin Jnda nquii
Tyo'ts'on na m'aan nandyentyichen. Ndo' juu silla na manin'
ts'iaan' 'naan' tachii' juu David, nquii ta Tyo'ts'on nninncyaa
jon na ncy'oon Jesús cüentahan' na ntco'xen jon.
\v 33 Cha' ntjotyen na ntco'xen jon nn'an Israel, juu na conduihin na
ntco'xen jon, tyi'je'quintycüiihan'.
\p
\v 34 Ndo' juu xjen na jndyii María na nnda' tso ángel'ñeen, tso
juu:
\p —Mayuscundyua ja. ¿Nchu vaa nndui na nts'aahan' na
nnda'? Ja chito m'an yo tsans'a.
\p
\v 35 Jo' t'a ángel'ñeen 'ndyo jon:
\p —Nquii Espíritu Santo nts'aa jon ncüii ts'ian t'man yo
'u'. Ee juu najndei na condui nquii Tyo'ts'on na m'aan
nandyentyichen, ndyoquioo ncüaan'han' nacjo'. Mang'e na nnda',
nndui yujnt'a ndo' ntsiquijndyuhan'hin ñuan nquii' ndo' Jnda
nquii Tyo'ts'on.
\v 36 Ndo' mantyi nquii xjo' Isabel, ntsingui jon min na jndë tquehin. 
Ee naneinhin jndë yon chi' na taquiñjon jnda jon. Ndo' juu jon 
ts'an na condue nn'an ts'an ntue'hin.
\v 37 Ee nquii Tyo'ts'on, tsoñ'en condëë its'aa jon.
\p
\v 38 Jo' t'a María 'ndyo juu ángel'ñeen:
\p —Condui ja ts'an na matye'ntjöntyën nnon ta Tyo'ts'on.
Quindui yo ja cha'xjen na jndë tsu'.
\p Ndo' juu xjen'ñeen jndui' ángel'ñeen na m'aan jon.
\s Taquindyiaa' María xjo jon Isabel
\p
\v 39 Tyi'covijndye xuee na tui na nnda', sijnda' María,
sityuaa' jon, tja jon ncüii tsjoon cüentaa' ndyuaa Judá na
juu tsjoon'ñeen m'aanhan' quii' nt'an ntyo'.
\v 40 Ndo' tuee' jon vaa'
Zacarías'ñeen. Taquee' jon ndo' tyincyaa jon ts'on Isabel.
\v 41 Ndo' vi na jndë jndyii Isabel na tyincyaa María ts'onhin,
ya jo' juu yujnt'a na ñjon tsiaa' jon, sijndei juu, ndo' xjen'ñeen
taquee' Espíritu Santo ninvaa quityquii' ñuaan' jon.
\v 42 Jo' jndei sinin jon, tso jon:
\p —Quii' nt'an ntyjë ntcuhu, 'u' t'manntyichen na ityio Tyo'ts'on
jn'aan 'u'. Ndo' mantyi ityio jon jn'aan yujnt'a na ñjon tsia'.
\v 43 Majo' ja je', ¿Nin condui ja na tijnön na jndyoquindyia'
ja? Ee condui 'u' ndyee nquii jon na taquintyja na t'man
conduihin na itye'ntjon jon ja.
\v 44 Ee xjen na tyincya' ts'on ja, juu yujnt'a na ñjon
tsia, ninñoon' sijndei juu na neiin' juu.
\v 45 Ityio Tyo'ts'on jn'aan 'u' ng'e mavantyja tson'
na mayuu' ntsiquindëhan' juu jñ'oon na siquindyii jon 'u'.
\p
\v 46 Ndo' t'a María, tso jon:
\q Matsit'man' ja ta Tyo'ts'on yo na mancha'chen ñuan njan.
\q
\v 47 Ndo' yo ninvaa na ndyii' vant'ö, m'an na neiin' ts'ön yo nquii
jon. Ee conduihin na itsin'man jon ñuan njan.
\q
\v 48 Iy'oon jon na ve'nchjii jon ja, min
ts'an na ve' cüantyi ro ja na matye'ntjön
nnon jon.
\q Ndo' nanein, xee na tonnonchen,
tsoñ'en nn'an na vjaca tsjan 'naanhan,
nnan'neinhan ntyja na jndë tyio jon jn'aan ja.
\q
\v 49 Ng'e nquii jon na tsoñ'en najndei na
conduihin, t'man naya its'aa jon yo ja.
\q Ndo' xuee' jon ji'ua conduihan'.
\q
\v 50 Nque nn'an na vacantyichen tsjan 'naanhin 
na conan't'maan'han nquii Tyo'ts'on, 
tsoñ'enhan m'aan jon na nty'ia rohan nchjii jon. 
\q
\v 51 Ts'ian na tots'aa jon, totsi'man nquii'han'
naijndei na conduihin.
\q Majo' joo nn'an na
conan'quinjon nquehin ntyja na conan'tiuhan,
s'aa jon na mincya jndyi'han.
\q
\v 52 Totsue jon nn'an na nty'iachen, majo'
nn'an na vaa najndë na chohan ts'ian na
cotoxenhan, tji' jon nan'ñeen.
\q
\v 53 Ndo' joo nn'an na ngiohan na
itsitjahan'hin na tonnon jon,
its'aa jon yohan cha'vijon ts'an
na jndë tacjoo' na tcüa'.
\q Majo' nn'an na
conan'tiu na min'chjo tyi'conan'tjahan na
tonnon jon, tana tejndei jon nan'ñeen.
\q
\v 54 Ndochiihi nn'an Israel na totyentjonhan
nnon jon, totejndei jonhan.
\q Tyi'cotsuu' ts'on
jon na c'oon jon na nty'ia rohan ntyjii jon.
\q
\v 55 Ee nnda' vaa tco' jon 'ndyo jon
na tyi'jon ntycüii na vi'nchjii jon ndochiihi,
majuu Abraham yo nin'nn'an tsjan
'naan' jon na jndyocahan'.
\m Jñ'oonmin' sinin María na sit'maan' jon Tyo'ts'on.
\p
\v 56 Ndo' ntjohin yo Isabel cha'na ndye chi'.
Jndë jo' tjantcüe' jon tsjoon' jon.
\s Tui Juan tsan na totsiquindëë' nn'an
\p
\v 57 Tentyja xjen na ntsingui Isabel'ñeen, ndo' singui jon
ncüii yujnt'a yus'a.
\v 58 Ndo' nn'an 'naan' jon yo nn'an na
m'an ndyo v'aahan, jndyehan na ty'oon Tyo'ts'on na ndyia' ro
Isabel nchjii jon. Tsoñ'enhan t'onhan na neinhan yohin.
\v 59 Jndë nen xuee na tui yujnt'a'ñeen, tancüihan na nnan'quindëhan
costumbre na cont'a nn'an Israel yo yo'ndaa ndahan yonon.
Nan'ñeen jnduehan na ntsue juu xuee' tye juu Zacarías.
\v 60 Majo' tso ndyee juu:
\p —Chito aa jo'. Juan ndiquijndyu juu.
\p
\v 61 Majo' t'a nan'ñeen 'ndyo Isabel, jnduehan:
\p —¿Ndu na nnda' matsa'? Ndo' ta'nan nin juu nn'an chuu'ho' na
jndyu na nnda' tsu.
\p
\v 62 Ng'e na nnda', jo' jnt'ahan ndueehan nnon tye yujnt'a'ñeen
na cotaxee'han nchu vaa na nt'ue ts'on nquii jon na nninjnda'
xuee' juu.
\v 63 Ndo' tcan jon tscaa' na ncüji jon, ndo' nacjoo'han' tji jon
na Juan xuee' juu. Ndo' tsoñ'en nan'ñeen s'aahan' na vacue 
m'aan' n'onhan ndo' neinhan na nnda' vaa na tui.
\v 64 Ndo' na s'aa jon na nnda', ninjonto jnaan ntcüe' na
itsinin jon, sit'maan' jon Tyo'ts'on.
\v 65 Ndo' tsoñ'en nn'an na ndyo nt'aahan yo Zacarías yo Isabel, 
s'aahan' na vacue tom'aan' n'onhan ndo' mantyi neinhan. Ndo' 
ninvaa xi'jndio quii' ntyo' ndyuaa Judea, tycya jñ'oon ntyja 
'naan' na tui nan'min'.
\v 66 Ndo' tsoñ'en nn'an na tondyehan ntyja 'naan' na tui na
nnda', vacue tom'aan' n'onhan, tota'xee'han:
\p “¿Nin ts'an nchjiito nin 'nan na ngue'ntyja ntyja 'naan' juu
yujnt'ava'?” Ee tityincyoo' jndyoyu na nquii Tyo'ts'on m'aan jon
yohin.
\s Itsit'maan' Zacarías Tyo'ts'on
\p
\v 67 Ndo' nquii Zacarías, tye juu yujnt'a'ñeen, quindë ya
tsixuan jon Espíritu Santo. Sinin jon jñ'oon
nchu vaa 'nan na nnguaa. Tso jon:
\q
\v 68 Cüit'maan' nquii ta Tyo'ts'on cüenta jaa nn'an
Israel ee jaa nn'an na condui cüentaa' jon,
\q jndë jndyo jon na ntsin'man jon ñuan njanhan.
\q
\v 69 Yo tsjan mosoo' jon David na jndyocahan',
\q jndë tquen jon nquii na condui t'manhin
na itsin'man jon ñuan njanhan.
\q
\v 70 Ndyu na toxen'chen toninncyaa Tyo'ts'on
jñ'oon yo jndyue nn'an na nan'xuanhan
ñuan nquii'.
\q Joo nan'ñeen toninncyahan
jñ'oon' jon ntyja nchu vaa 'nan na nnguaa.
\q
\v 71 Jñ'oon na jndue nan'ñeen na yo nquii jon
na conduihin tsjan 'naan' David, ncüji' Tyo'ts'on jaa
nduee nn'an na jndohan jaa, ndo' mantyi yo
nduee nn'an na tyi'cuee' n'onhan jaa.
\q
\v 72 Ntyja 'naan' nquii jon na conduihin tsjan 
David na jndyocahan', sijnda' Tyo'ts'on na 
joo ndochiihi na tom'an ndyu na toxen'chen 
na nc'oon jon na nty'ia rohan nchjii jon. 
\q Ndo' na ngañjoon' ts'on jon joo jñ'oon na 
sijnda' jon yohan na tyi'je'quitscüejndyo 
jonhan' na ji'ua tsixuanhan'.
\q
\v 73 Majuu jñ'oon'ñeen na tquentyen jon
nnon tsochiihi Abraham, tsan na tom'aan
ndyu na toxen'chen.
\q
\v 74 Majuu jñ'oon na tso jon nnon juu na
ntsiquindyaa jon jaa nduee nn'an na jndohan
jaa cha' nndëë ntye'ntjön nnon jon na
min'ncüii jñuaan' ts'on tyi'nc'ön.
\q
\v 75 Ndo' tsoñ'en xuee na m'anntyëchën,
ngom'an ntyja na tquen jon na ñuan nquii' jaa.
\q Ndo' na ntye'ntjön na tonnon jon cha'xjen na chuhan'.
\q
\v 76 Ndo' 'u' jnda, nndue nn'an na condui 'u' ts'an
na incyaa jñ'oon ntyja 'naan' nchu vaa 'nan na nnguaa.
\q 'U' ntye'ntjon' nnon nquii Tyo'ts'on na m'aan
nandyentyichen.
\q Ng'e 'u' ncja' jndyee' tonnon
nquii jon na conduihin na co'xen jon nn'an, ndo'
na ncüji' jndyoyu' ntyja 'naan' jon cha'vijon
ts'an na ico'ya nato, cha' c'on cje nn'an
xjen na ncüjee' jon.
\q
\v 77 Nque nn'an na conduihan cüentaa' jon, 'u'
ntsa' na cüaa' n'onhan na itsit'man ts'on jonhan
na conan'tjahan nnon jon, ndo' na
itsin'man jon ñuaanhan.
\q
\v 78 Ng'e nquii Tyo'ts'on na conan't'maan'
jaa, taquintyja na nty'ia rö nchjii jon,
\q jo' na nc'ua jon ts'ian nnon nquii juu na nnaan juu
nandyentyichen na ntsijonhan'hin cha'vijon
ndo'cüjioon' na ntsixuee juu tondëëhë.
\q
\v 79 Juu jon ntsixuee jon ndëë nn'an na m'an
nacje 'naan' najaan na vay'oonhan'hin na ngitsu
ñuaanhan.
\q Ndo' ndëëhë nninncyaa jon
na tajñuaan' ts'on nan'xuan na tonnon jon.
\m Jñ'oonmin' sinin Zacarías xjen na tui jnda jon Juan.
\p
\v 80 Ndo' juu yus'a chjo Juan, tëquehin. Mantyi tay'oon juu
najndei juu ntyja 'naan' nquii Tyo'ts'on. Ndo' ya na s'aahan'
tsans'andyuahin, tom'aan juu ndyuaa naijon na tyi'jndye nn'an
m'an, ata xjen na tye' na toninncyaa jon jñ'oon ndëë nn'an Israel.
\c 2
\s Ntyja 'naan' na tui Jesús
\r (Mt 1:18-25)
\p
\v 1 Juu xjen'ñeen nquii tsanm'aants'ian t'man, Augusto César,
t'ua jon ts'ian na quindui nguee tsoñ'en nn'an na m'an ncüii
cüii tyuaa naijon ico'xen jon.
\v 2 Juuhan' na minjndyee na tye' na tji nanm'ann'ian nguee
nn'an. Juu xjen'ñeen tom'aan Cirenio gobernador ndyuaa
Siria.
\v 3 Jndue nanm'ann'ian'ñeen na ncüii cüii ts'an ngantcüe'
juu naijon vaa tsjoon nque nn'an tsjan na tuihin, na nndui
xuee' juu.
\v 4 Mang'e na nnda', jnan José tsjoon Nazaret, ndyuaa Galilea.
Tja jon ndyuaa Judea, tsjoon' tsoDavid na jndyu Belén ng'e
condui José tsjan David na jndyocahan'.
\v 5 Tja jon tsjoon'ñeen yo María, tsan na ndiscuu' jon, na ndui 
ngueehan. Ndo' juu juu jndë mandyovi' na ntsingui juu.
\v 6 Ndö vaa 'nan tui: viochen xjen na m'anhan
jo', tuee' xjen na ntsingui María.
\v 7 Ndo' singui jon jnda
jon na vejndyee, yus'ahin. Scüetyjo jon ndiaahin, ndë jo' tyio
jonhin naijon na cocüa' quioo' ng'e nt'aa naijon na ve' cotsque
ya nn'an, too'chenhan' na m'an nn'an.
\s Tityincyoo' ángeles ndëë nn'an na cota'ntyjee'
quinman
\p
\v 8 Ndyo tsjoon Belén, tom'an nn'an tojndëë na tota'ntyjee'han
quinman njnuen' natsjon.
\v 9 Ndo' ninjonto tityincyoo' ncüii ángel cüentaa' ta
Tyo'ts'on ndëëhan, ndo' juu naquixuee na conduihin,
sixueehan' xi'jndio nan'ñeen, ndo' na tui na nnda',
s'aahan' na ncyaa jndyihan.
\v 10 Majo' juu ángel'ñeen tso jon ndëëhan:
\p —Tyi'ndyueho', quitquenho' cüenta, ndyoy'ön
jñ'oon na ya jndyihan' ndëëho' na nninncyaahan' na neiin' jndyi
n'on nn'an na ninvaa tsonnangue.
\v 11 Ee tsjonvahin quii'
tsjoon' tsoDavid jndë tui nquii jon na ntsin'man jon ñuan nn'an.
Juu jon conduihin nquii Mesías. Ndo' conduihin na co'xen jon 'o'.
\v 12 Ndo' ndö vaa jn'aan na ntsi'manhan' ndëëho' na majuu jon.
Juu yujnt'a'ñeen nndioho'hin na vetyjo ndiaa na covetyjo
yo'ndaahin na ñjon juu naijon na cocüa' quioo'.
\p
\v 13 Ndo' majuuto xjen'ñeen tityincyoo' ángeles cüenta jndye
yo juu ángel'ñeen, tonan't'maan'han Tyo'ts'on. Jnduehan:
\q
\v 14 Cüit'maan' nquii Tyo'ts'on na m'aan
nandyentyichen.
\q Ndo' nnon tsonnangue, joo
nn'an na covineiin' n'onhan na cont'ahan
'nan cavee' nchjii jon, quinan'xuanhan
na tajñuaan' ts'onhan na tonnon jon.
\p
\v 15 Ndo' joo ángeles, vi na jndë ty'e ntcüe'han quiñoon'ndue,
ya jo' joo nan'ñeen na tota'ntyjee'han quinman njnuen'han,
jnduehan ndëë ntyjehan:
\p —Cja Belén. Ntsaquijnty'ia juu 'nan na jndë tui na 
itsiquindyi Tyo'ts'on jaa.
\p
\v 16 Ndo' jo' jnan'tyuaa'han, ty'ehan, ndo' vi na jndë squehan
jo', jndiohan juu María yo José, yo yujnt'a na ñjon juu naijon
na cocüa' quioo'.
\v 17 Ndo' vi na jndë jnty'iahan 'nan na tui,
tonan'cyahan jñ'oon nchu vaa 'nan na jndë siquindyi
ángel'ñeen joohan ntyja 'naan' juu yujnt'a'ñeen.
\v 18 Ndo' tsoñ'en nn'an na jndyehan jñ'oon na jndue nan'ñeen,
s'aahan' na jndye t'oon' n'onhan ndo' tyincyaahan' na tavee'
ngiohan.
\v 19 Ndo' nquii María, s'aahan' na njon jndyi
jñ'oonmin' na ntyjii jon, vacue tom'aan' ts'on jonhan'.
\v 20 Ndo' joo nan'ñeen na cota'ntyjee'han quinman njnuen'han,
tyentcüe'han, tonan't'maan'han nquii Tyo'ts'on. Tontcüii'han
jon ntyja 'naan tsoñ'en na jndë jndyehan ndo' na jndë jnty'ia
ndëëhan, cha'xjen na tso juu ángel'ñeen ndëëhan.
\s Tyencyahan cüenta yujnt'a Jesús nt'ö
Tyo'ts'on
\p
\v 21 Vi jndë na nen xuee na tui yujnt'a'ñeen, ndo' jnt'ahan
yohin cha'xjen juu costumbre na cont'a nn'an judíos yo yo'ndaa
yonon ndahin. Juu xjen'ñeen jnan'quijndyuhanhin Jesús, ee nnda'
vaa xuee' juu na tquen ángel'ñeen vitjachen na ñjon juu tsiaa'
ndyee juu.
\p
\v 22 Jndë na tenon venn'an xuee na singui María, jo' tentyja xjen na 
juu José yo María ntquen ntju'han na tonnon Tyo'ts'on cha'xjen
na ico'xen juu jñ'oon na tquen Moisés. Jo' ty'ehan Jerusalén,
tyey'onhan Jesús na tyincyahan cüentahin nt'ö ta Tyo'ts'on.
\v 23 Jnt'ahan na nnda' ng'e vaa jñ'oon na ico'xenhan' nacjoo'
jñ'oon'ñeen na co'xenhan':
“Ncüii cüii yujnt'a na yus'a na nndui jndyee, nn'an na 
ndahin ncyahan cüentahin nt'ö ta Tyo'ts'on.”
\v 24 Ng'e na nnda', juu José yo María ty'ehan
vats'on t'man na nninncyahan quioo' cüentaa' Tyo'ts'on na ngue'
o' cha'xjen na ico'xen juu jñ'oon na tquen Moisés na itsohan':
Nninncyahan ncüii ntjo quinchco oo ve quitu' quijndë.
\p
\v 25 Ndo' juu xjen'ñeen, ncüii tsans'a na jndyu Simeón,
tom'aan jon tsjoon Jerusalén. Tsan'ñeen totsiquindë jon
cha'xjen na chuhan' na tonnon Tyo'ts'on, ndo' mantyi xoncüee'
ts'on jon na itsit'maan' jon Tyo'ts'on. Yo na ntyja jndyi ts'on
jon, tominndoo' jon na ndyiaa' nnon jon nquii jon na conduihin na 
ntsin'man ñuaan nn'an Israel. Ndo' Simeón quindëya
totsixuan jon Espíritu Santo. 
\v 26 Ndo' nquii Espíritu Santo, jndë si'man jon nnon
tsan'ñeen na ndyiaa' jndyee juu nquii jon na i'ua Tyo'ts'on
ts'ian nnon jon na ntsin'man jon ñuaan nn'an. Ndë jo' ngue' juu.
\v 27 Ndo' juu xjen'ñeen, nquii Espíritu si'man jon nnon
tsa'ñeen na cja jon vats'on t'man. Ndo' majuuto xjen'ñeen
José yo María tyey'onhan yujnt'a Jesús vats'on'ñeen.
Jnt'ahan na nnda' cha' quindui ntyja 'naan' juu cha'xjen na
tsi'man jñ'oon na tquen Moisés na quint'ahan.
\v 28 Vi jndë jo', ty'oon Simeón juu yujnt'a Jesús
yo nt'ö jon. Sit'maan' jon Tyo'ts'on. Tso jon:
\q
\v 29 Je' yuu' je' ta, ja na condui moso 'nan',
jndë siquindë' juu jñ'oon na tco' 'ndyo' nnön.
\q Nanein quitsiquindya' ja na ncü'iö min
tajñuaan' ts'on ja.
\q
\v 30 Ee na jndë manty'ia nnön nquii jon na ntsin'man
jon ñuaan nn'an.
\q
\v 31 Manquiintyi jon na t'ua'
ts'ian'ñeen nnon jon tondëë tsoñ'en nn'an.
\q
\v 32 Conduihin naxuee na ntsi'man jon jñ'oon na mayuu'
'nan' ndëë nn'an na mañoon tsjan conduihan.
\q Ndo' ntyja 'naan' jon ntsit'maan'han' nque
nn'an 'nan', nn'an Israel.
\m Ndö' jñ'oon na sinin Simeón' nnon Tyo'ts'on.
\p
\v 33 Ndo' juu José yo ndyee Jesús, tom'aan' jndyi n'onhan
tsoñ'en jñ'oon na sinin Simeón ntyja 'naan' Jesús.
\v 34 Jndë jo' tcan tsan'ñeen na quityio Tyo'ts'on jn'aan
nan'ñeen, ndo' nnon nquii María tso jon:
\p —Quen' cüenta, juu yujnt'ava, i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnon jon na
ntyja 'naan' jon ñ'en nn'an Israel ngitsu ñuaanhan ng'e tyi'covantyja n'onhan
jon. Ndo' ñ'enhan na ntsin'man Tyo'ts'on ñuaanhan ng'e na
ngantyja n'onhanhin. Ntsixuan jon jn'aan na itscüenon Tyo'ts'on
ndëë nn'an, majo' jndye nn'an nc'ohan nacjoo' jon.
\v 35 Ntyja 'naan' nquii jon nnintyincyoo' tsoñ'en na ndyii' n'on
nn'an. Ndo' mantyi 'u' María, vaa
ncüii nnon na ngenoon' ntyja 'naan' jon na ntsi'ndaa'han'
nchji', cha'vijon na iquiihan' ya na ngüequindyi' xjotë.
\p
\v 36 Ndo' mantyi jo' ijon tom'aan ncüii tsanscu na jndyu Ana na
toninncyaa jon jñ'oon' Tyo'ts'on. Tsan'ñeen jnda Fanuel, juu
Fanuel'ñeen conduihin ntyja 'naan' tmaan' tsjan Aser na jndyocahan'.
Xjen na toco Ana'ñeen, tom'aan jon yo saa' jon vi ntyque' chu.
\v 37 Jndë jo' ntjohin na tue' saa' jon. Nanein jndë tque
jndyihin, jndë ninquenn'an vantjo' ninque chuu' jon. Ndo' min
tyi'quindui' jon quii' vats'on t'man. Jo' ijon totyentjon jon
nnon Tyo'ts'on naxuee ndo' natsjon. Totyjee jon 'nan 'ndyo
jon ndo' totsinin jon nnon Tyo'ts'on.
\v 38 Majuuto xjen'ñeen na itsinin Simeón,
ndo' sindyoo' juu Ana'ñeen na m'an joohan. Tyincyaa jon na ncya
ya Tyo'ts'on ntyja 'naan' juu yujnt'a Jesús. Jndë jo' totsinin jon
ntyja 'naan' yujnt'a'ñeen ndëë tsochen nn'an Jerusalén yo
ndëë nn'an mañoon njoon na mantyi cominndoo'han na ntsin'man
Tyo'ts'on ñuaanhan ntyja 'naan' jnanhan.
\s Tyentcüe'han tsjoon Nazaret
\p
\v 39 Ndo' José yo María, vi na jndë jnan'quindëhan tsoñ'en
na tcanhan' na quen ji'uahan cha'xjen na ico'xen jñ'oon'
Tyo'ts'on, ndo' tyentcüe'han tsjoon Nazaret, ndyuaa Galilea.
\v 40 Tandimaya lu Jesús, taquehin, ndo' mantyi tavijnda' xquen
juu. Ndo' juu naya na itsixuan Tyo'ts'on, t'manhan' na totsixuan
juu.
\s Yus'a chjo Jesús ntjohin vats'on t'man
\p
\v 41 Juu José yo María, chu ro chu ro to'ohan Jerusalén xjen
na covee' nguee pascua.
\v 42 Ndo' vi na jndë jndë ncho've chuu' Jesús, tja jon 
Jerusalén yohan cha'xjen na to'ohan juu nguee pascua'ñeen.
\v 43 Ndo' vi jndë na tenon juu nguee'ñeen,
jnan'jnda'han na nc'ontcüe'han tsjoonhan, majo' juu yus'a chjo
Jesús ntjohin Jerusalén, min tyí'quindiohan na s'aa juu na nnda',
\v 44 Ee jnan'tiuhan na ñ'enhin quii' nt'an nn'an na co'o ntcüe'
na ty'e nguee. Cüa'xuee toquiñjonhan nato, majo'
tatityincyoo'hin. Jo' ta'han, tojnt'uehan jon quii'
nt'an nn'an chuu'han yo nn'an na tajn'aanhan.
\v 45 Majo' tajndiohanhin, mang'e jo'
tyentcüe'han Jerusalén na njnt'uehan jon jo'.
\p
\v 46 Juu xuee na jndë ndye, tyquii' vats'on t'man, jo' jndiohan
jon. Quii' nt'an nn'an na conan'man chu vaa itsiquindyi jñ'oon
na tquen Moisés, jo' vaquityen jon. Iquen jon cüenta jñ'oon na
jnan'nein nan'ñeen ndo' mantyi ivaxee' jon ndëëhan.
\v 47 Ndo' tsoñ'en nan'ñeen na jndyehan jñ'oon na sinin jon, tëvee' 
jndyi n'onhan jñ'oon na tovaa' ts'on jon ndo' yo jñ'oon na
totsintcüe' jon ndëëhan na taxee'han nnon jon.
\v 48 Majo' José yo María, ya na jnty'iahan jon, siquijñ'eenhan'hin. 
Tso ndyee jon nnon jon:
\p —'U' jnda, ¿Ndu na nnda' sa' já? ¿Aa tyi'quintji' juu tye'
yo ja, itsi'ndaa'han' ngiö́ na cojnt'uë́ 'u'?
\p
\v 49 Ndo' sintcüe' jon jñ'oon ndëëhan, tso jon:
\p —¿Ndu na cojnt'ueho' ja? ¿Aa tyi'covaa' n'onho' na chuhan'
na c'ön vaa' Tyëhö'?
\p
\v 50 Majo' tataa' n'onhan juu jñ'oon'ñeen na tso jon ndëëhan.
\p
\v 51 Jo' tja ntcüe' jon yohan Nazaret. Ndo' tom'aan jon
nacje 'naanhan. Ndo' juu ndyee jon, vacue tom'aan' ts'on jon
ntyja tsoñ'en 'nan na tui.
\v 52 Ndo' nquii Jesús, tëvijnda' xquen jon ndo' taquehin. 
Tëvee' ts'on Tyo'ts'on yohin ndo' mantyi nn'an.
\c 3
\s Jñ'oon na toninncyaa Juan
\r (Mt 3:1-12; Mr 1:1-8; Jn 1:19-28)
\p
\v 1 Chu na jndë ngin'on na m'aan Tiberio César tsanm'aants'ian
t'man tsjoon Roma, majuu xjen'ñeen juu Poncio Pilato tonduihin 
gobernador ndyuaa Judea. Ndo' juu Herodes toco'xen jon ndyuaa
Galilea. Tyje jon Felipe, juu tsan'ñeen toco'xen jon ndyuaa
Iturea yo Traconite. Ndo' Lisanias, juu jon toco'xen jon ndyuaa
Abilinia.
\v 2 Juu xjen'ñeen nquii Anás yo Caifás conduihan
ntyee tque tondëë nn'an judíos. Majuu xjen'ñeen juu Juan jnda
Zacarías'ñeen, tom'aan jon ndyuaa naijon tyi'jndye nn'an m'an,
ndo' t'ua Tyo'ts'on ts'ian nnon juu na ncyaa juu jñ'oon' jon
ndëë nn'an.
\v 3 Juu Juan'ñeen ninvaa ndyuaa xi'jndio jndaa
Jordán, jo' tomandyi' jon. Toninncyaa jon jñ'oon na quintcüe'
n'on nn'an jnanhan cha' ntsit'man ts'on Tyo'ts'onhan, ndë jo'
ntsiquindëë' jon joohan.
\v 4 Tui na nnda' cha'xjen na tso jñ'oon' Tyo'ts'on ntyja 
nchu vaa 'nan na nguaa. Ndö vaa na itso juu
jñ'oon'ñeen:
\q M'aan ts'an na itsixuaa juu ndëë nn'an ndyuaa
naijon na tyi'jndye nn'an m'an. Itso tsan'ñeen:
\q “Quinan'jnda'ho' quii' n'onho' cha'vijon ncüii
nato na nndyocüjee'non nquii jon na ntco'xen jon
'o'.
\q Quita' xoncüeho' ntyja na cotsam'anho',
cha'vijon na conan'yuho' nato na nndyo jon.
\q
\v 5 Ncüii ro cüii ro quindyma' quinan'quitoo'
nn'anhan'.
\q Ndo' quinan'suhan ncüii ro ncüii ro ntyo' t'man
yo ntyo' quijndë.
\q Tsoñ'en nato ntyee', quinan'yuhinhan'.
\q Ndo' yuu na ve' congioo' nato, quinan'suhinhan'.
\q
\v 6 Ya jo' tsoñ'en nn'an njnty'iahan nquii jon
na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnon jon na
ntsin'man jon ñuaan nn'an.”
\m Nquii Isaías tji jon juu jñ'oonva'.
\p
\v 7 Jndye jndyi nn'an tentyjaa'han na m'aan juu Juan'ñeen na
nt'ue n'onhan na ntsiquindëë' jonhan. Ndo' tso jon ndëëhan:
\p —¿Nin ts'an si'man ndëëho' na vaa na ndëë n'manho' navi' na
ndyontyja? 'O' cont'aho' cha'na cont'a quindu na conan'non o'
xjen na nndyo chon cjoo' tyue'.
\v 8 Qui'ndyeho' 'nan natyia na cont'aho' ndo' quint'aho' ncüii
cüii nnon 'nan ya, ya jo' ntsi'man jndyoyuhan' na mayuu' na
contcüe' n'onho'. Min tyi'nan'saa' nqueho' n'onho' na
nndueho': Aa jaa taconan'xuan nn'an na conan'tja ng'e nquii
Abraham conduihin tsochiihi. Quindyeho' na matsjö
ndëëho', min ve' ntjö'min nndëë ntscüaquen
Tyo'ts'onhan' na nnduihan' nn'an tsjan 'naan' Abraham na
jndyocahan', ndo' na nnda', n'ndyiihan' 'o'.
\v 9 'O'
itsijonhan' 'o' cha'vijon n'oon na tyi'ya të cont'a. Ndo'
mangioho' joo n'oon na tyi'quint'ahan' të ya, ndijon xjen
nch'iochenhan'. Ndo' vi na jndë tcan n'oon'ñeen, ndyion
nn'anhan' quii' chon. Mannda' ro itsijonhan' na nts'aa Tyo'ts'on
'o' xe na aa tyi'nt'aho' cha'xjen na chuhan'.”
\p
\v 10 Ndo' nan'ñeen je', ta'xee'han nnon Juan, jnduehan:
\p —¿Nin 'nan icanhan' na quint'á xe na aa yu' nnda'?
\p
\v 11 T'a jon jndyuehan, tso jon:
\p —Juu ts'an na nay'oon ve camisa, ncya juu ncüiihan' nnon ts'an
na tacy'oonhan'. Ndo' juu ts'an na y'oon 'nan na ntcüa',
quits'aa juu naya ts'an na tacy'oonhan'.
\p
\v 12 Nque nn'an na cotye s'on cüentaa' gobiernon, mantyi
squehan na m'aan Juan na quitsiquindëë' jonhan. Jnduehan nnon
jon:
\p —Nnda' ta, 'u' na matsi'man' jñ'oon' Tyo'ts'on ndëë nn'an,
já je', ¿Nin 'nan chuhan' na quint'á?
\p
\v 13 T'a jon jndyuehan, tso jon:
\p —Xia'ntyi juu s'on na ican gobiernon na quityion nn'an, 
juu rohan' quitanho' ndëëhan.
\p
\v 14 Mantyi vendye sondaro taxee'han nnon jon:
\p —Ndo' já je', ¿Nin 'nan chuhan' na quint'á?
\p T'a jon jndyuehan:
\p —Tantji'ho' xoquitu' nduee nn'an na ve' yo naijndei'han' oo na
ve' quintu na condueho' nacjohan. Ndo' mantyi quintjo ya ngioho'
nchuntyi xjen na cotantjonho'.
\p
\v 15 Juu xjen'ñeen tsoñ'en nn'an tontyja jndyi n'onhan na
ncüjee' nquii Mesías. Mang'e na nnda', t'man tom'aan' jndyi
n'onhan ntyja 'naan' juu Juan. Totaxee'han ndëë ntyjehan na aa
nts'aahan' na juu jon conduihin Mesías.
\v 16 Jo' t'a jon jndyue tsoñ'en nan'ñeen, tso jon:
\p —Ja matsiquint'ëho' yo ndaatioo, majo' mandyontyja nquii
jon na ntsiquindëë' jon 'o' yo juu Espíritu Santo quii'
n'onho'. Majo' ñ'en vendyeho' na nt'uiityenhan' 'o' ntyja
'naan' na conan'tjaho' nnon Tyo'ts'on. Na nts'aa jon na nnda',
itsijonhan' na ntsiquindëë' jon 'o' yo chon. Nquii jon
t'manntyichen conduihin, chichen ja. Ja yo ntyja 'naan' nquii
jon, min ve' na ndi'ntjön nnon jon na ntsiquin'an tjan na
ntyjo tscoon' jon, min jo' tyi'cüijnt'ue ja.
\v 17 Jndë mavaavi' xjen na ntco'xenhan'ho' ntyja 'naan' jnanho'.
Ndo' itsijonhan'ho' cha'vijon ntquen na ninvaa ñ'en to'han'
yo nchuaa'han'. Icanhan' na quitscüe'ndyii ts'an
ntquen'ñeen, cha' ntju'han'. Ndo' vi na jndë na ntju'han',
ntsue ts'anhan' quii' v'aa. Majo' ntquen ndue' yo to',
njñoon ts'an chonhan'. Mannda' ro itsijonhan' na its'aa
Tyo'ts'on. Nn'an na ya cont'a, ncy'oon jon cüentahan, majo'
joo nn'an na cont'a 'nan na tyi'quichuhan', ntsco jonhan yo
chon na tyi'jon quinduu'.
\p Ndö' vaa jñ'oon na sintcüe' Juan ndëë nan'ñeen.
\p
\v 18 Ndo' juu Juan, jndye nnon jñ'oon na sinin jon ndëë nn'an
cha'na jñ'oonmin' na totsiquindyi jonhan jñ'oon naya 'naan'
Tyo'ts'on.
\v 19 Juu Herodes, tsan na tom'aan gobernado ndyuaa
Galilea, ve' ndö' ro m'aan jon yo Herodías, scuu' tyje nquii jon
Felipe. Jo' na siqui'maan' Juan Herodes na tyi'quichuhan' na
its'aa jon na nnda'. Ndo' mantyi yo tsoñ'en nnon natyia na
jndë tots'aa tsan'ñeen.
\v 20 Majo' juu Herodes
je', ntyja 'naan' tsoñ'en natyia na jndë tots'aa jon, ndö 'nan na
vantyjo'chen na s'aa jon, tyii' jon juu Juan'ñeen vancjo.
\s Na siquindëë' Juan Jesús
\r (Mt 3:13-17; Mr 1:9-11)
\p
\v 21 Ndo' vi na jndë na siquindëë' Juan jndye nn'an, mantyi
jndëë' Jesús s'aa jon, ndo' juu xjen na itsinin Jesús nnon
Tyo'ts'on, juu xjen'ñeen jnaan quiñoon'ndue.
\v 22 Ndo' jndyocue Espíritu Santo nacjoo' jon cha'vijon quitu', 
jndyoquintyjo jon nacjoo' Jesús. Ndo' tic'uaa na sinin nquii 
Tyo'ts'on quiñoon'ndue, itso jon: 
\p —'U' condui tsans'a jnda na vi'nchji jndyi ja 'u'.
Itsineiin'han' ts'ön ntyja 'nan'.
\s Tsjan na jndyocahan' na tui Jesucristo
\r (Mt 1:1-17)
\p
\v 23 Nquii Jesús je', m'aan jon cha'na ntcyu ncho'nqui chuu' jon
xjen na ta' jon ts'ian na t'ua Tyo'ts'on nnon jon. Ntyja 'naan' na
cotji' nn'an cüenta, jnda Joséhin. Ndo' José jnda Elí juu.
\v 24 Ndo' Elí jnda Matat, ndo' Matat jnda Leví, ndo' Leví jnda
Melqui, ndo' Melqui jnda Jana, ndo' Jana jnda José,
\v 25 Ndo' José jnda Matatías, ndo' Matatías jnda Amós, ndo'
Amós jnda Nahúm, ndo' Nahúm jnda Esli, ndo' Esli jnda
Nagai, 
\v 26 Ndo' Nagai jnda Maat, ndo' Maat jnda Matatías, ndo'
Matatías jnda Semi, ndo' Semi jnda Josec, ndo'
Josec jnda Judá,
\v 27 Ndo' Judá jnda Joanán, ndo' Joanán jnda Resa, ndo' Resa
jnda Zorobabel, ndo' Zorobabel jnda Salatiel, ndo' Salatiel
jnda Neri,
\v 28 Ndo' Neri jnda Melqui, ndo' Melqui jnda Adi, ndo' Adi jnda
Cosam, ndo' Cosam jnda Elmadam, ndo' Elmadam jnda Er,
\v 29 Ndo' Er jnda Jesús, ndo' Jesús jnda Eliezer, ndo' Eliezer
jnda Jorim, ndo' Jorim jnda Matat,
\v 30 Ndo' Matat jnda Leví, ndo'
Leví jnda Simeón, ndo' Simeón jnda Judá, ndo' Judá jnda
José, ndo' José jnda Jonam, ndo' Jonam jnda Eliaquim,
\v 31 Ndo' Eliaquim jnda Melea, ndo' Melea jnda Mena, ndo' Mena jnda
Matata, ndo' Matata jnda Natán,
\v 32 Ndo' Natán jnda David,
ndo' David jnda Isaí, ndo' Isaí jnda Obed, ndo' Obed jnda Booz,
ndo' Booz, jnda Sala, ndo' Sala jnda Naasón,
\v 33 Ndo'
Naasón jnda Aminadab, ndo' Aminadab jnda Admin, ndo' Admin
jnda Arni, ndo' Arni jnda Esrom, ndo' Esrom jnda Fares, ndo'
Fares jnda Judá,
\v 34 Ndo' Judá jnda Jacob, ndo' Jacob jnda Isaac, ndo' Isaac jnda 
Abraham, ndo' Abraham jnda Taré, ndo' Taré jnda Nacor,
\v 35 Ndo' Nacor jnda Serug, ndo' Serug jnda Ragau, ndo' Ragau jnda 
Peleg, ndo' Peleg jnda Heber, ndo' Heber jnda Sala,
\v 36 Ndo' Sala jnda Cainán, ndo' Cainán jnda Arfaxad, ndo' Arfaxad 
jnda Sem, ndo' Sem jnda Noé, ndo' Noé jnda Lamec,
\v 37 Ndo' Lamec jnda Matusalén, ndo' Matusalén
jnda Enoc, ndo' Enoc jnda Jared, ndo' Jared jnda Mahalaleel, ndo'
Mahalaleel jnda Cainán,
\v 38 Ndo' Cainán jnda Enós, ndo'
Enós jnda Set, ndo' Set jnda Adán, ndo' Adán jnda Tyo'ts'on.
\c 4
\s Itsichon yutyia na quityii'han' ng'eehan' Jesús
\r (Mt. 4:1-11; Mr 1:12-13)
\p
\v 1 Xjen na tantcüe' Jesús na jnan jon jndaa Jordán, quindë
ya tsixuan jon Espíritu Santo. Ndo' nquii Espíritu Santo tey'oon jonhin
ndyuaa naijon na tyi'jndye nn'an m'an. 
\v 2 Jo' joo venn'an
xuee'ñeen na tom'aan Jesús juu ndyuaa'ñeen, tojoo' ts'on
yutyia na quityii'han' ng'eehan'hin. Ndo' juu xjen'ñeen min
tatcüa' jon. Jndë jo' tyjee' na nin'jndo' jon.
\v 3 Jo' tso yutyia nnon jon:
\p —Xe na aa condui 'u' jnda nquii Tyo'ts'on, cüa, quitsu' nnon tsjö'va'
na quitscüaquenhan' 'nan na ntcüa'.
\p
\v 4 T'a Jesús, tso jon:
\p —Tyi'je'quits'a na nnda' ee mantyi vaa jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui
na itsiquindyihan': “Chito ve' xia'ntyi ntyja
'naan' 'nan na ntcüa'
ts'an, jo' na ivando' juu.”
\p
\v 5 Vi jndë jo' tay'oon yutyia jon ncüii tyo' ndye. Ndo'
maquintyjachen si'man juu nnon jon ncüii cüii ndyuaa na cotoxen
nn'an na ninvaa tsonnangue.
\v 6 Ndo' tso juu nnon jon:
\p —Nt'ö' 'u' nninncya cüenta tsoñ'en najndë na conan'xuan
nanm'ann'ian t'man yo tsoñ'en na condui t'manhan ndyuaamin. Ee
nt'ö jndë ntjohan' ndo' min'cya ro ts'an na nt'ue ts'ön,
nninncya jahan' nnon juu.
\v 7 Xe na aa ntco'xtye' na ntsit'man'
ja, ya jo' tsoñ'enhan' nnan'xuanhan' na 'nan'.
\p
\v 8 Majo' t'a Jesús, tso jon nnon juu:
\p —Jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui itsiquindyihan': “Quitsit'man' nquii ta
Tyo'ts'on cüenta' ndo' xia'ntyi nnon nquii jon
quitye'ntjon'.”
\p
\v 9 Jndëcya tay'oon yutyia Jesús tsjoon Jerusalén. Ndo'
xquenvi' vats'on t'man naijon nandyentyichen, jo' tquen juuhin.
Itso juu nnon jon:
\p —Xe na aa mayuu' condui 'u' jnda Tyo'ts'on, cüa, cju' 'u'
tyuaa,
\v 10 Ee mantyi vaa jñ'oon' jon na jndui na itsiquindyihan':
\q Nc'ua Tyo'ts'on ts'ian ndëë ángeles cüentaa'
jon na ya ya quitantyjee'han 'u'.
\q
\v 11 Ndo' ntyi'han ndueehan 'u' cha' tyi'ngaquiñjon
ntjö' ng'e'.
\p
\v 12 Majo' t'a Jesús, tso jon nnon juu:
\p —Mantyi juu jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui itsiquindyihan':
“Min tyi'ntquen' xjen nquii ta Tyo'ts'on cüenta'.”
\p Mannda' itsiquindyi jñ'oon'ñeen na sinin Jesús.
\p
\v 13 Vi na jndë jndë na totsichon yutyia ncüii cüii nnon na
quityii'han' ng'eehan' Jesús, jnty'ii juuhin ata ndëcya
nndyiaa' juu aa xe'quindëë nts'aa juu.
\s Ita' Jesús ts'ian na tsixuan jon
\r (Mt 4:12-17; Mr 1:14-15)
\p
\v 14 Jndë jo' tantcüe' Jesús ndyuaa Galilea. Ndo' quindë ya
tsixuan jon Espíritu Santo. Ndo' jñ'oon ntyja 'naan'
jon, tycyahan' ninvaa juu ndyuaa'ñeen.
\v 15 Totsi'man jon ndëë nn'an quii' nt'aan'on 'naan nn'an judíos. 
Ndo' ya jñ'oon jndue nn'an ntyja 'naan' jon.
\s Tatëvee' ngio nn'an Nazaret Jesús
\r (Mt 13:53-58; Mr 6:1-6)
\p
\v 16 Ndo' jo' tuee' nnda' Jesús Nazaret naijon na tëquehin.
Juu xuee na cotajndyee nn'an judíos, tja jon vats'on cha'xjen
mancüiixjen tots'aa jon. Ndo' tacüentyjee' jon na ntsijnaan'
jon jñ'oon' Tyo'ts'on.
\v 17 Ya jo' joo nn'an na m'anhan
juu vats'on'ñeen, tyincyahan tson na tji Isaías nt'ö jon.
Juu Isaías'ñeen ndyu na toxen'chen toninncyaa jon jñ'oon'
Tyo'ts'on ntyja 'naan' nchu vaa 'nan na nguaa. Siquinaan Jesús juu tson'ñeen
ndo' tuee'han' yuu jon na itsohan':
\q
\v 18 Nquii Espíritu na condui nquii ta Tyo'ts'on
m'aan jon yo ja.
\q Mang'e jo' jndë t'ua jon ts'ian
nnön na nninncya jñ'oon naya ndëë nanninñen'.
\q Ndo' jndë t'ua jon ts'ian nnön na
quitsiquindyi ja nn'an na matsiquindyahan
ntyja 'naan' jnan na nan'xuanhan.
\q Ndo' joo nn'an
nchjan, nts'a na njnty'ia nnda'han.
\q Ndo' mantyi nque nn'an na cont'a vi' nn'anhan,
t'ua jon ts'ian nnön na quitsiquindyahan.
\q
\v 19 Ndo' na quitsiquindyi jahan na ndyumin
m'aan Tyo'ts'on na vi'nchjii jon joohan.
\m Ndö' vaa jñ'oon na tji Isaías.
\p
\v 20 Vi na jndë sintcüi Jesús tson'ñeen na chuu'
ntji, sintcüe' ntcüe' jonhan' nnon ts'an na itejndei quii'
juu vats'on'ñeen. Ndë tacjo jon. Ndo' tsoñ'en nn'an na m'an
jo', tojnty'ia jndyihan nnon jon.
\v 21 Ndo' jo' ta' jon na ntsinin jon ndëëhan, tso jon:
\p —Juu jñ'oonva' na jndyeho' na sijn'an, maxeevahin jndë
itsiquindëhan' juuhan'.
\p
\v 22 Ndo' tsoñ'en nan'ñeen jnduehan na ya sinchu' jon jñ'oon.
Ndo' tavee' ngiohan na taquinjon' jñ'oon na tyincyaa jon, majo'
tataa' n'onhinhan', jnduehan:
\p —¿Nchu vaa na nnda' tsixuan juu, ndo' ve' jnda Joséhin?
\p
\v 23 Jo' t'a Jesús jndyuehan, tso jon:
\p —Nts'aahan' na nndueho' nnön juu jñ'oon na itsohan': “'U' ts'an
na matsa' nasi nn'an, quitsin'man nquii 'u'. Quitsa' ts'ian
ntjoohin tsjon' cha'xjen juu 'nan na condyë́ na matsa' tsjoon
Capernaum.”
\p
\v 24 Ndo' tsontyichen Jesús ndëëhan:
\p —Jñ'oon na mayuu' matsjö ndëëho', nn'an na maninncüii
tsjoon yo nquii ts'an na incyaa jñ'oon' Tyo'ts'on, tyi'cy'onhan
cüenta juu tsan'ñeen.
\v 25 Majo' quindyeho' na matsjö, xjen
na tom'aan Elías, jndye nanntcu na jndë tjë non tom'anhan
ndyuaa Israel. Juu xjen'ñeen cha' ncüii ndye chu xoncüe
tatua', jo' ninvaa ndyuaa'ñeen jndyo ncüii jndo' t'man.
\v 26 Majo' min na nnda', min'ncüii nanntcu ndyuaa Israel, tat'ua
Tyo'ts'on ts'ian nnon juu Elías'ñeen na quitejndei jon nan'ñeen. 
Majo' tsjoon Sarepta, ndyuaa Sidón tom'aan ncüii tsanscu ninnquii, 
jo' juu tsjoon'ñeen t'ua Tyo'ts'on ts'ian nnon Elías na
cjaquitejndei jonhin ntyja 'naan' na tom'aan juu jndo'ñeen.
\v 27 Ndo' mantyi juu xjen na tom'aan Eliseo, tsan na toninncyaa
jñ'oon' Tyo'ts'on ntyja nchu vaa 'nan na nguaa, jndye nn'an tom'an
ndyuaa Israel na toquicho ntycu ndö' cotö'. Majo' xia'ntyi
ts'an ndyuaa Siria, ts'an na jndyu Naamán, sin'man Eliseo juu yo
tycu'ñeen.
\p Ndö' vaa jñ'oon na sinin Jesús ndëëhan.
\p
\v 28 Ndo' tsoñ'en nn'an na too'han juu vats'on Nazaret, ya na
jndyehan na nnda' vaa tso Jesús, tyion jndyihan' na quindya'
ngiohan ntyja 'naan' jon.
\v 29 Ng'e jo' jnan'quintyjahan, ndo' yo naijndei'han' tyey'onhan
jon 'ndyo tsjoonhan na m'aanhan' 'ndyo ncüii tyo'ty'a cha'
ntjue'han jon jo'.
\v 30 Majo' jndui' jon xoncüe quii' nt'anhan, tja jon.
\s Icüji' Jesús jndyetyia quii' ts'on ts'an
\r (Mr 1:21-28)
\p
\v 31 Jndë jo' tja Jesús tsjoon Capernaum ndyuaa Galilea. Ndo'
na tuee' xuee na cota'jndyee nn'an judíos, totsi'man jon ndëë
nn'an tsjoon'ñeen ntyja 'naan' Tyo'ts'on.
\v 32 Ndo' tavee' jndyi ngio nan'ñeen jñ'oon na toninncyaa 
jon, ee joo jñ'oon'ñeen totsi'manhan' na va najndei na condui jon.
\p
\v 33 Ndo' tyquii' juu vats'on'ñeen m'aan ncüii tsans'a na jndë
tua jndyetyia quii' ts'on juu. Juu jndyetyia'ñeen s'aahan' na
jndei sixuaa tsan'ñeen.
\p
\v 34 Itso juu:
\p —'U' Jesús, ts'an Nazaret, qui'ndyi' já. ¿Nin 'nan nin'quitsa'
já? ¿Aa jndyo' ntjoo na ntsiquitsu' já quii' v'io? Mavajn'an
nin condui 'u'. 'U' condui jnda nquii Tyo'ts'on na conduihin ñuan
nquii'.
\p
\v 35 Majo' sityia' Jesús jndyetyia'ñeen, itso jon:
\p —Machen' 'ndyo'. Quindui' quii' ts'on tsanvahin.
\p Ndo' vi na jndë isquioo jndyetyia'ñeenhin quii' nt'an nn'an na
m'an jo', mana jndui' juu quii' ts'on tsan'ñeen. Majo' min'chjo
natë' tas'aa juu tsan'ñeen.
\v 36 Ndo' na nnda' s'aa Jesús, tsoñ'en nn'an na m'an jo',
totsiquijñ'eenhan'hin. Jnduehan ndëë ntyjehan:
\p —Joo jñ'oonmin' na sinin jon, ¿Nin nan'xuanhan'?
Itsijonhan' jon cha'vijon ts'an na ico'xen nn'an. Ee vaa
najndei na condui jon na ico'xen jon min jndyetyia, ndo'
condui'han' quii' n'on nn'an.
\p
\v 37 Ndo' ninvaa xi'jndio ndyuaa'ñeen, tycya jñ'oon ntyja
'naan' Jesús.
\s Sin'man Jesús tsanscu xeen' Simón Pedro
\r (Mt 8:14-15; Mr 1:29-31)
\p
\v 38 Ya jo' jndui' Jesús juu v'aa'ñeen, tuee' jon vaa' Simón,
taquee' jon jo'. Ndo' juu tsanscu xeen' Simón, vii' jon,
mioon jndyi iy'oon tjuen'hin. Ndo' nn'an v'aa'ñeen tanhan
nnon Jesús na quitsin'man jon juu tsan'ñeen.
\v 39 Jo' sindyoo'cya jon nnon juu tsanvi'ñeen, sityia' jon
tycu'ñeen na quindui'han'. Ndo' ninñoon' ntjo ya
ntcüe'hin. Jnanquintyja juu, sijñ'oon' juu na tcüa'han.
\s Sin'man Jesús jndye nn'an v'i
\r (Mt 8:16-17; Mr 1:32-34)
\p
\v 40 Juu xjen na mandyo na ngua ndo'cüjioon', tsoñ'en nn'an
jndyochohan ntyjehan na m'aan Jesús, na jndye nnon ntycu na
coquenon nan'ñeen. Ndo' tyio jon nt'ö jon cjo ncüii cüiihan,
jn'manhan.
\v 41 Ndo' mantyi quii' nt'an nan'ñeen, jndye
nn'an ñ'enhan na tco'xen jon na quindui' jndyetyia quii'
n'onhan. Ndo' jndyetyia'ñeen jnan'xuaahan, jnduehan:
\p —'U' condui 'u' jnda nquii Tyo'ts'on.
\p Majo' sityia' jonhan min tyí'ncyaa jon na nnan'neinhan. Ee
mangio yahan na nquii jon conduihin Mesías. 
\s Incyaa Jesús jñ'oon naya quii' nt'aan'on
'naan nn'an judíos
\r (Mr 1:35-39)
\p
\v 42 Vi na jndë vandixuee, jndui' jon quii' tsjoon. Tja jon na
ninnquii ts'on xquen jon ncüii joo quii' jndëë. Majo' tentyja
nn'an toxen' jon, tyequijnt'uehanhin, ndo' jndiohan jon. Ee
nin'quint'ahan na ntscu'han' na vja jon na tonnonchen, cha'
tyi'ndyii jonhan.
\p
\v 43 Majo' itso jon ndëëhan:
\p —Mantyi ijndei'han' na cjö njoon xi'jndio na nninncya
jñ'oon naya ntyja 'naan' na ico'xen Tyo'ts'on
nn'an ntyja na cotsam'anhan. Ee ng'e majuu
ts'ian'ñeen na i'ua jon nnön.
\p
\v 44 Ndo' tovancyaa jon jñ'oon quii' nt'aan'on
'naan nn'an ndyuaa Judea.
\c 5
\s S'aa Jesús na jndye quintcaa tji'han
\r (Mt 4:18-22; Mr 1:16-20)
\p
\v 1 Ncüii jon tom'aan Jesús 'ndyo ndaandue na jndyu Genesaret.
Jo' jndye jndyi nn'an tëncüihan. Tyen ñjonhan ndyo na m'aan
jon, ata tonchjehan jon na nin'quindyehan jñ'oon' Tyo'ts'on.
\v 2 Ndo' jndyiaa' jon ve v'aandaa 'ndyo ndaandue'ñeen, majo' nn'an
na cont'a ts'ian na cotji'han quintcaa yohan', jndë jndui'hinhan'.
Cotmanhan ntqui' 'naanhan.
\v 3 Ndo' tua jon tyquii' ncüii
v'aandaa'ñeen. Ma'naan' Simónhan'. Ndo' tcan Jesús nnon
tsan'ñeen na canon chjochenhan' toquityquii' ndaa. Jndë jo'
tacjo jon quii'han'. Jo' tyincyaa jon jñ'oon ndëë nan'ñeen
xjen na vaquityen jon quii' juu v'aandaa'ñeen.
\v 4 Ndo' vi jndë tyincyaa jon jñ'oon ndëë nan'ñeen, ya jo' 
tso jon nnon Simón'ñeen:
\p —Quitsay'onho' v'aandaava, nc'öntyë naijon na njoonchen. Jo'
quitjue'ho' ntqui' 'naanho' na ntji'ho' quintcaa.
\p
\v 5 Majo' t'a Simón 'ndyo jon:
\p —Ta, cüa'tsjon jnt'á ts'ian, ndo' min'ncüii quitscaa tatjí'.
Majo' tanin, ng'e jñ'oon 'ndyo', jo' ntjuë́' nnt'áhan'.
\p
\v 6 Ndo' vi na jndë jnt'ahan na nnda', vaa jndye jndyi quintcaa
tua quityquii' ntqui' 'naanhan ata vat'ioo'han'.
\v 7 Ndo' na
nnda', jnt'ahan ndueehan ndëë ntyjehan na m'an nan'ñeen
ncüiichen v'aandaa na quindyotejndei nan'ñeenhan. Squenon
nan'ñeen ndo' jnan'quitoo'han ve joo v'aandaa'ñeen yo quintca,
ata mavaa xjen na nchjehan' nt'aandaa'ñeen.
\v 8 Ndo' juu Simón Pedro, vi na jndë tquen jon cüenta na nnda', 
tco'xtye jon tonnon Jesús, tso jon:
\p —Nnda' ta, qui'ndyi' ja ee condui ja ts'an jnan tonnon Tyo'ts'on.
\p
\v 9 Nnda' vaa tso jon ng'e mioon sity'uehan'hin yo ntyjehin
ntyja 'naan joo quintcaa'ñeen na tji'han.
\v 10 Ndo' mantyi ntsinda Zebedeo, juu Santiago yo nin'Juan, 
mantyi tyue jndyihin. Ee nan'ñeen ninncüii t'man cont'ahan 
ts'ian yo juu Simón. Ya jo' tsochen Jesús nnon Simón:
\p —Tyi'nty'ue', nanein na tonnonchen, nn'an ntsitjon' cüentaa'
Tyo'ts'on, chito ve' quintca.
\p
\v 11 Ndo' vi na jndë sque ntcüe'han tyuaatcüii yo 
nt'aandaa'ñeen, jnty'ehan ts'ian'ñeen, tyenan'jonhan yo
Jesús.
\s Sin'man Jesús ts'an na chu ndö' cotö'
\r (Mt 8:1-4; Mr 1:40-45)
\p
\v 12 Ncüii jon tom'aan Jesús ncüii tsjoon. Xjen'ñeen tyjee'
ncüii tsans'a na m'aan jon na ninvaañ'enhin chu juu ndö'
cotö'. Ya na jndyiaa' juu Jesús, tco'xtye juu na tonnon jon.
Tcan juu na quitejndei jonhin. Tso juu:
\p —Ta, xe na aa nt'ue tson', ntyji na vaa najndei na condui
'u' na ndëë ntsin'man' ja.
\p
\v 13 Jo' tyio Jesús nt'ö jon cjoo' tsan'ñeen, itso jon:
\p —Chuhan' na quits'a cha'xjen na matsu'. C'on' na jndë jn'man'.
\p Ndo' ninñoon' ntjo ya ntcüe' tsan'ñeen.
\v 14 Ndo' jaa' jñ'oon na tso Jesús nnon juu, tso jon:
\p —Min'ncüii nnon ts'an tyi'ntsinin' nchu vaa 'nan s'a. Majo'
cja' na m'aan tyee, quitsi'man' nnon jon na jndë tco'yahan' 
'u', ndo' juu quioo' na icanhan' na ninncya', ncya' o'
nnon jon cha' ntsi'manhan' na jndë jn'man', cha'xjen ico'xen juu
jñ'oon na tquen Moisés. Ee na ntsa' na nnda',
ntsi'man jndyoyuhan' na jndë jn'man'.
\p
\v 15 Majo' tocya tocya jñ'oon ntyja 'naan' Jesús. Ndo' jndye
jndyi nn'an totsantyjaa'han na m'aan jon na nin'quindyehan
jñ'oon na toninncyaa jon yo na nin'quin'manhan ntycu na
coquenonhan.
\v 16 Majo' vaa xjen na to'ndyii jon nn'an, na ica jon naijon na 
ninnquii ts'on xquen jon cha' ya ntsinin jon nnon Tyo'ts'on.
\s Sin'man Jesús ts'an na ntjein ng'ee
\r (Mt 9:1-8; Mr 2:1-12)
\p
\v 17 Ncüii xuee'ñeen itsi'man Jesús jñ'oon' Tyo'ts'on ndëë
nn'an. Ndo' ñ'en vendye nn'an tmaan' fariseos na minndyuaahan
jo', mantyi yo nn'an na conan'man ndëë nn'an nchu vaa
itsiquindyi jñ'oon na tquen Moisés. Jnan nan'ñeen tsochen
njoon quijndë ndyuaa Galilea ndo' Judea yo mantyi juu tsjoon
Jerusalén. Ndo' tyincyaa Tyo'ts'on na tsixuan Jesús najndei na
condui nquii jon cha' ntsin'man jon nn'an yo ntycu na
coquenonhan.
\v 18 Juu xjen'ñeen sque vendye nannon na chohan tsanvii' na ntyjo juu 
cjoo' tsue. Juu tsan'ñeen na jndë tintjein ng'ee na ty'oon 
tycutquenhin. Tojnt'uehan nchu ya nt'ahan na ngoy'onhan 
tsan'ñeen quii' v'aa na ntquenhan juu na tonnon Jesús.
\v 19 Majo' tajndiohan nchu vaa na nt'ahan ee
jndye jndyi nn'an m'an. Mang'e jo' tyevahan nacjoo' juu
v'aa'ñeen, jnan'cjohan xquenhan', ndo' jnan'cüenonhanhin na
ninvaa ñjon juu tsue. Tquenhanhin quii' nt'an nn'an na tonnon
Jesús.
\v 20 Ndo' xjen na jndyiaa' Jesús na nnda' vaa na jnt'a nan'ñeen na 
tsi'manhan' na vantyja n'onhan jon, tso jon nnon juu tsanvii'hin':
\p —'U' ntyjë, matsit'man ts'ön 'u' jnan na tsixuan'.
\p
\v 21 Majo' nque nn'an na conan'man jñ'oon na tquen Moisés
ndo' yo nn'an fariseos'ñeen, ta'han na tyi'ya ngiohan yo Jesús.
Ee toquindyii' n'onhan:
\p —¿Nin condui tsanva' na itsinin juu jñ'oon tsan'? Ee xia'ntyi 
nquii Tyo'ts'on nndëë ntsit'man ts'on jon jnaan' ts'an.
\p
\v 22 Majo' taa' ts'on Jesús na nnda' vaa jñ'oontiu 'naan
nan'ñeen. Jo' taxee' jon ndëëhan:
\p —¿Ndu na tyi'cavee' ngioho' jñ'oon na tsjö?
\v 23 ¿Nin jñ'oon na ntsinën ngioho' na tyi'jndyaa'chenhan'?
¿Aa na ntsjö: “Matsit'man ts'ön 'u' jnan na tsixuan',”
Oo aa na ntsjö: “Quinanquintyja', cja'ca'?”
\v 24 Majo' ja na condui tsans'a na
i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na co'xën tsoñ'en nn'an, mantsi'man
ndëëho' na vaa najndei na condui ja nnon tsonnanguevahin na
ntsit'man ts'ön nn'an jnan na nan'xuanhan.
\p Ya jo' tso jon nnon juu tsanvii'ñeen:
\p —'U' ntyjë, matsjö nnon', quinanquintyja'. Quitsintcüi' tsue'
ndo' cja' va'.
\p
\v 25 Ndo' ninñoon' jnanquintyja tsan'ñeen tondëë tsoñ'en
nan'ñeen. Sintcüii juu tsue na tovaa juu. Tja juu v'aa, ninvito
totsit'maan' juu Tyo'ts'on.
\v 26 Ndo' tsoñ'en nn'an na m'an jo', ti'ndaa' tycya ngiohan. 
Tonan't'maan'han Tyo'ts'on. Ndo' ntyja na tyuehan ndo' na neinhan, 
jnduehan:
\p —Min'jon tacojnty'ia ncüii nnon na t'man conduihan' cha'xjen
juu 'nan na jndë jnty'ia ndëë xeevahin.
\s Iqueen' Jesús Leví na mantyi jndyu juu Mateo
\r (Mt 9:9-13; Mr 2:13-17)
\p
\v 27 Jndë na tui na nnda', jndui' Jesús jo'. Ndo' jndyiaa' jon
ncüii ts'an na ique s'on cüentaa' gobiernon tsjoon Roma, Leví
jndyu tsan'ñeen. Vaquityen juu v'aa naijon na co'tsaquityion nn'an
s'on'ñeen. Tso Jesús nnon juu:
\p —Quindyotsijon 'u' yo jñ'oon na mancya.
\p
\v 28 Ndo' juu Leví'ñeen, maquintyjachen jnan'quintyja jon, tji
ntcüe'hin ntyja 'naan' ts'ian'ñeen, ta' jon na totsijonhin yo
jñ'oon na toninncya Jesús.
\p
\v 29 Ndo' vaa' tsan'ñeen, sijñ'oon' jon na t'oon vi nguee na
tcüa' Jesús. Mantyi jndye ntyje Leví'ñeen na tetjonhan na mantyi
cotyehan s'on cüentaa' gobiernon. Tecüendyuaahan mesa yohin yo
Jesús yo minndyechen nn'an.
\v 30 Majo' nn'an fariseos yo nn'an na conan'man nchu vaa itsiquindyi
jñ'oon na tquen Moisés, tatëvee' ngiohan yo nn'an na 
totsay'onhan yo jñ'oon na toninncyaa Jesús. Jnduehan ndëë nan'ñeen:
\p —Tyi'quichuhan' na cocüa'ho' ndo' na coveho' yo nn'an na cotye s'on
'naan' gobiernon Roma, ndo' yo mañoon nn'an, ndo' condui nanmin' nn'an
na conan'tjahan nnon Tyo'ts'on.
\p
\v 31 T'a Jesús jndyuehan, tso jon:
\p —Nn'an na tyi'v'i, tyi'icanhan' ts'an na nts'aa nasihan, majo'
nn'an v'i, joohin icanhan' na nts'aa tsan'ñeen nasihan.
\v 32 Ja chito jndyö na ncüan nn'an na jndyoyu conduihan na 
tonnon Tyo'ts'on. Nque nn'an na conan'tjahan nnon jon, jndë 
jndyö na ncüanhan na quintcüe' n'onhan yo jnanhan.
\s Nn'an na cotsay'onhan yo jñ'oon na toninncyaa
Jesús, ¿Ndu na tyi'quinan'cüejndoo'han?
\r (Mt 9:14-17; Mr 2:18-22)
\p
\v 33 Ndo' jndue nan'ñeen nnon Jesús:
\p —Nn'an na cotsay'on jñ'oon ntyja 'naan' Juan, jndye jnda
cotyjehan 'nan jndyuehan ndo' na conan'neinhan nnon Tyo'ts'on.
Ndo' majo'ntyi cont'a nn'an tmaan' fariseos. Majo' joo nn'an na
cotsay'onhan yo jñ'oon na mancya', 'io 'io cocüa'han ndo' covehan 
min tyi'cotyjehan 'nan jndyuehan. Tyi'ya na cont'ahan na nnda'.
\p
\v 34 Jo' t'a Jesús, sinin jon ncüii jñ'oon na tyi'quitso
nquii' jonhan' ndëëhan. Itso jon:
\p —Nquii tsans'a na icoco, viochen xjen na ninvaa m'aan jon quii'
nt'an nn'an na ya jñ'oon yohin, joo ntyje jon, nn'an na
jndyonan'jon na icoco jon, ¿Aa chuhan na nnan'cüejndo'han?
\v 35 Majo' ngüentyja xjen na ntji' nn'an nquii tsans'a'ñeen quii' 
nt'an nan'ñeen. Juu xjen'ñeen nnan'cüejndo'han.
\p
\v 36 Mantyi sinin jon ndëëhan ncüii jñ'oon na
tyi'quitsinin nquii' jonhan' ntyja 'naan' juu jñ'oon xco na
itsi'man jon ndëëhan. Tso jon:
\p —Tanin ts'an na ntyjee juu ncüii tan' ndiaa, ndiaa xco na
quindëhan', na ncüjaa' juuhan' ncüii ndiaa ntsa. Ee xe na aa
nts'aa ts'an na nnda', ntsi'ndaa'han' juu ndiaa xco'ñeen, ndo'
chito xia'ntyi jo', mantyi tyi'xe'quitsijonhan' juuhan' yo ndiaa
na jndë tijndyo.
\v 37 Ndo' tjaan' quioo' na conninjnt'ue nn'an na ndyionhan ndaa
vinon, min je'cüijnt'uehinhan' xe aa jndë tijndyohan'. Ee xe na
aa nts'aa juu na nnda', nt'ioo'han' juu tjan'ñeen. Mana 
nnin'ndaa'ñ'enhan', ndo' mantyi juu vinon'ñeen ntcüe'han'.
\v 38 Mang'e na nnda', chuhan' na tjan xco na nc'ocue vinon xco, cha' 
min juu tjan min juu vinon'ñeen tyi'je'quitsuhan'. 
\v 39 Ee ts'an na jndë tuii' na
i'u vinon tque, min'chjo tyi'qui'nan vinon xco nchjii juu, ng'e
itso juu na juu vinon tque qui'nanchenhan'.
\c 6
\s Tot'ioo'han xu' ntquen juu xuee na
cota'jndyee nn'an
\r (Mt 12:1-8; Mr 2:23-28)
\p
\v 1 Ncüii xuee na cota'jndyee nn'an judíos, ndö vaa 'nan tui.
Venon Jesús naijon min ntjon ntquen trigo. Ndo' nn'an na
totsay'onhan jñ'oon yohin, ta'han tot'ioo'han xu' ntquen trigo.
Toty'uehinhan' nchcyaa' ndueehan, jndë jo' totquiihinhan'.
\v 2 Ndo' na nnda', vendye nn'an na conduihan tmaan' fariseos jnduehan:
\p —Juu xuee na cota'jndyëëhë, tyi'quichuhan' na cont'aho' na
nnda'.
\p
\v 3 Ndo' jo' t'a Jesús, tso jon:
\p —'O' jndë jnan'jn'aanho' jñ'oon nchu vaa na s'aa David xjen na
tom'aan jon na ninjndo' jon, juu jon ndo' mantyi joo nn'an na
tentyja xen' jon. Majo' tyi'quinan'ng'eho' ntyja na nnda' vaa na
s'aa jon.
\v 4 Taquee' jon vats'on cüentaa' Tyo'ts'on, tcan jon
tyoo' nnon nquii tyee tque na tom'aan jo', ndo' juu David'ñeen
jndaa' jonhan'. Tcüa' jonhan', ndo' mantyi tyincyaa jonhan'
ndëë nan'ñeen na m'an yohin. Ndo' juu tyoo'ñeen, tyoo' na jndë
tquen nn'anhan' tonnon Tyo'ts'on, tyi'cüanaan na ve' min'cya ro
ts'an ntcüa'han', xia'ntyi nque ntyee.
\p
\v 5 Tsontyichen Jesús ndëëhan:
\p —Ja na condui tsans'a na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na co'xën
tsoñ'en nn'an, vaa najndei na tsixuan na ntsjö nin 'nan quint'a
nn'an juu xuee na cota'jndyëëhë.
\s Sin'man Jesús ts'an na tatei cüii nt'ö
\r (Mt 12:9-14; Mr 3:1-6)
\p
\v 6 Ncüiichen xuee, xuee na cota'jndyee nn'an judíos, taquee'
Jesús quii' vats'on. Totsi'man jon jñ'oon' Tyo'ts'on ndëë
nn'an. Ndo' jo' m'aan ncüii tsans'a na jndë tatei nt'ö juu
ntyjaya.
\v 7 Ndo' nque nn'an na conan'man chu vaa itsiquindyi
jñ'oon na tquen Moisés, ndo' mantyi yo nin'nn'an na conduihan
tmaan' fariseos, totquenchenhan cüenta Jesús xe na aa ntsin'man
jon tsanvii'ñeen juu xuee na cota'jndyeehan. Ee xe na aa
nts'aa jon na nnda', nninncyahan jnaan' jon na quit'uiivi'han'hin.
\v 8 Majo' ntyjii ya jon nin 'nan ndyii' n'onhan. Jo' tso jon
nnon juu tsan'ñeen na tatei nt'ö:
\p —Quinanquintyja', cüentyje' quii' nt'an nn'an. Ndo' jnanquintyja 
tsan'ñeen, tacüentyjee' juu xoncüe.
\v 9 Ndo' tso Jesús ndëëhan:
\p —Mavax'ë ndëëho', juu xuee na cota'jndyëëhë, ¿Aa
icüji' yahan' na ntejndei ts'an tyje juu navi' na iquenon juu,
oo aa tyi'cüji' yahan' na nts'aa juuhan'? ¿Aa chuhan' na
quitsin'man jon tyje jon cha' tyi'ngue' juu, oo aa qui'ndyiito jon
na cue' tsan'ñeen?
\p
\v 10 Ndo' vi na jndë jndyiaa' Jesús xi'jndio ndëë tsoñ'en
nan'ñeen, tso jon nnon tsanvii'ñeen:
\p —Quitsindiu' nt'ö'.
\p S'aa juu na nnda', ndo' jo' ntjo ya ntcüe' nt'ö juu.
\v 11 Majo' joo nan'ñeen, tyion jndyihan' quindya' ngiohan yo Jesús.
Ndo' tonan'jnda'han yo ntyjehan nin 'nan ndëë nt'ahan cha'
quit'uiivi'han' jon.
\s Icüji Jesús ncho've ts'an na nnan'jonhan
ts'ian 'naan' jon
\r (Mt 10:1-4; Mr 3:13-19)
\p
\v 12 Majoo xee'ñeen tava Jesús ncüii tyo' na
ntsinin jon nnon Tyo'ts'on. Minncha' tsjon totsinin jon nnon
Tyo'ts'on.
\v 13 Xjen na jndë tixuee, tqueen' jon nn'an na
tonan'jon jñ'oon na toninncyaa jon. Ndo' tji jon ncho'vehan,
ndo' t'ua jon ts'ian ndëëhan na nc'oncyahan jñ'oon naya 'naan'
Tyo'ts'on ndëë nn'an.
\v 14 Ndö nguee nan'ñeen: Simón,
siquijndyu Jesús jon Pedro, yo tyje jon Andrés, yo Santiago yo
Juan, yo Felipe yo Bartolomé,
\v 15 Yo Mateo, yo Tomás, yo
Santiago jnda Alfeo, yo Simón tsan na totyii'hin yo tmaan' nn'an
na tonan'vehan nacjoo' gobiernon tsjoon Roma,
\v 16 Yo Judas tyje Santiago, yo nin'Judas Iscariote, tsan na jndëcya 
tyincyaa juu cüenta Jesús.
\s Tyincyaa Jesús jñ'oon ndëë jndye nn'an
\r (Mt 4:23-25)
\p
\v 17 Ndo' vi na jndë jo', jndyocue Jesús juu tyo'ñeen yo
tsoñ'en nn'an na totsay'onhan yo jñ'oon na toninncyaa jon.
Sacüentyjee'han ncüii su. Ndo' jndye nn'an na conan'jon yo
jñ'oon na toninncyaa jon, jndë squenonhan jo'. Mantyi jndye
jndyi nn'an na jnan ninvaa Judea yo Jerusalén yo 'ndyo ndaandue
na ndyo tsjoon Tiro yo Sidón. Tyincyo nan'ñeen na nin'quindyehan
jñ'oon na toninncyaa jon ndo' na ntsin'man jonhan ntycu na
coquenonhan.
\v 18 Ndo' mantyi sin'man jon nn'an na ji vaa jndyi
tonan'chu jndyetyiahin.
\v 19 Tsoñ'en nn'an tojnt'uehan nchu vaa
nquii nt'ahan cha' ndëë nt'uehan jon. Ee vaa najndei na condui
jon na nn'man minninchen ts'an na nt'uii juuhin.
\s Jñ'oonmin itsijnda'han' na nc'oon ts'an na
neiin' juu
\r (Mt 5:1-12)
\p
\v 20 Ndo' jndyiaa' Jesús ndëë nn'an na conan'jon yo jñ'oon
na toninncyaa jon. Itso jon:
\p —'O' nn'an na nty'ia ro nan'xuanho', incyaahan' na neinho' ng'e na
coninncyaho' na itye'ntjon Tyo'ts'on 'o' ntyja na cotsam'anho'.
\p
\v 21 “'O' na nin'jndo'ho' nanein, incyaahan' na neinho' ee
nninncyaa Tyo'ts'on na ngacjoho'.
\p “'O' na cotyueeho' nanein, incyaahan' na neinho', ng'e ngüentyja
xjen na nnonncoho'.
\p
\v 22 “Incyaahan' na neinho' na conan'jndo nn'anho' na cotji'hin
'o' quii' nt'anhan ng'e na conan'jonho' yo ntyja njan, ndo' ya na
conan'cüejnaan'han 'o' na conduehan na nan'xuanho' nn'an vi'
nn'anho' ng'e conan'jonho' yo ja.
\v 23 Juu xjen na nnda' min na
coquenonho', c'onho' na nein jndyiho' ng'e ndochi nan'ñeen
mandö' ro tont'avi'han nque nn'an na toninncya jñ'oon'
Tyo'ts'on ntyja nchu vaa 'nan na nnguaa. Cüaa' n'onho' na juu
quiñoon'ndue, jo' t'man naya condive ntyja 'naanho'.
\p
\v 24 “Majo' 'o' nn'an na t'man qui n'onho' 'nan na tyaho', vi'
jndyi ntquenonho' ng'e ve' xia'ntyi juuhan' incyaahan' na
neinho'.
\p
\v 25 “Mantyi 'o' nn'an na tatsitjahan' 'nan na ninjnt'ueho'
nanein, vi' jndyi ntquenonho', ng'e ngüentyja xjen na
ntsitjahan' 'nan 'o'.
\p “Mantyi 'o' nn'an na nein jndyiho' nanein, vi' jndyi
ntquenonho', ng'e ngüentyja xjen na nndyueeho' ndo' nnan'xuaaho'
na chjoo' jndyi n'onho'.
\p
\v 26 “Tsoñ'en nn'an je', xjen na conan'neinhan jñ'oon ya
ntyja 'naanho', vi' jndyi ntquenonho' ng'e nque ndochi nan'ñeen,
mannda' tonan'neinhan ntyja 'naan joo nn'an na tyi'yuu' jñ'oon
toninncyahan ntyja nchu vaa 'nan na nnguaa.
\s Nn'an na jndo jaa, quinan'vengiöhin
\r (Mt 5:38-48; 7:12)
\p
\v 27 “'O' nn'an na condyeho' jñ'oon na mancya, ndö vaa na
matsjö ndëëho', quinan've'ngioho' nn'an na jndohan 'o'. Ndo'
mantyi nque nn'an na tyi'cuee' n'onhan 'o', quint'aho' na ya
nn'anho' yohan.
\v 28 Mantyi nque nn'an na condue jñ'oon tsan' nacjoho', quitanho' na 
quityio Tyo'ts'on jn'aan nan'ñeen. Ndo' mantyi quinan'neinho' 
nnon jon ntyja 'naan nn'an na cojnt'ue na quit'uiivi'han' 'o'.
\v 29 Xe na aa mmin' ts'an nda' nchcya quincho', mantyi ncya' na quimin' 
juu ncüiichen ntyja. Ndo' xe na aa ncüji' ts'an juu ndiaaso', 
quintjo ya nchji' min na mantyi ngay'oon juu coton'.
\v 30 Ndo' minninchen ts'an na ican ncüii
'nan nnon', ncya'han' nnon juu, ndo' ya na vjay'oon ts'an ncüii
'nan', tyi'ntsing'e' na quitsintcüe' juuhan'.
\v 31 Cha'xjen na nt'ue n'onho' na quint'a nn'an yo 'o', majo'ntyi 
quint'aho' yohan.
\p
\v 32 “Xe ve' xia'ntyi na conan'vengioho' nn'an na mantyi vengiohan
'o', ¿Yuu vaa na ya jndyi cont'aho'? Ee mantyi joo nn'an na
tyi'quinan'jñ'oon'han juu jñ'oon' Tyo'ts'on, macüejon cont'ahan.
\v 33 Ndo' xe ve' cont'aho' na ya nn'anho' yo joo nn'an na mantyi
ya nn'anhan yo 'o', ¿Yuu vaa na ya jndyi cont'aho'? Ee mantyi joo
nn'an na tyi'quinan'jñ'oon'han jñ'oon' Tyo'ts'on, majo'ntyi
cont'ahan.
\v 34 Ndo' mantyi 'o' xe ve' cotejndeiho' 'nan joo nn'an
na mantyi ntyja n'onho' na quitejndei nan'ñeen 'o', ¿Yuu
vaa na ya jndyi cont'aho'? Ee joo nn'an na
tyi'quinan'jñ'oon'han juu jñ'oon' Tyo'ts'on, mantyi cotejndeihan
'nan ntyjehan ee ngiohan na ntcüe'han'.
\v 35 Majo' 'o', quinan'vengioho' nn'an na vjehan 'o'. Quint'aho' na ya nn'anho'
yohan. 'Naan na min, quitejndeiho'han' nn'an, min tandyii' n'onho'
na aa nnan'ntcüe'hinhan'. Ee xe na aa nnt'aho' na nnda',
yajo' t'man naya nnan'xuanho' quiñoon'ndue. Ee na nnt'aho' na
nnda', ntsi'manhan' na conduiho' ntsinda nquii Tyo'ts'on na m'aan
nandyentyichen. Ng'e mantyi nquii jon m'aan jon na vi'ntyjii jon
joo nn'an na min tyi'conduehan na ncya ya jon. Ndo' joo nn'an na
tyia nn'anhan, mantyi ventyjii jonhan.
\v 36 C'onho' na nty'ia ro tsoñ'en ntyjeho' ngioho' cha'xjen nquii 
tyeho' m'aan jon na nty'ia ro tsoñ'en nn'an ntyjii jon.
\s Tavijnt'ueho' jnan nn'an
\r (Mt 7:1-5)
\p
\v 37 “Tavijnt'ueho' jnan nn'an na ve' xjen 'naan nqueho', cha'
tyi'nts'aahan' na ntco'xen Tyo'ts'onho'. Min tavijnt'ueho' na
quit'uiityenhan' nn'an na ve' xjen 'naan nqueho' cha' min
tyi'nt'uii Tyo'ts'on 'o'. Ndo' quinan't'man n'onho' nn'an cha'
mantyi nquii jon ntsit'man ts'on jon 'o'.
\v 38 'Nan na icanhan' nn'an, ncyaho'han' ndëëhan, ya jo' mantyi
ncy'onho' cüenta 'nan na ntejndeihan' 'o'. Ee Tyo'ts'on
nninncyaa jon na ncy'onho' cüenta ncüii na quindë ya
toxenhan'. Juuhan' itsijonhan' cha'vijon ncüii na
titoncüii' yahan', tyen tyecuehan' ata vantjo'chen na
too'han'. Ee cha'xjen juu na conincyaho' ndëë nn'an,
majuuntyihan' na ntsintcüe' Tyo'ts'on na conjonhan'
ndëëho'.”
\p
\v 39 Ndö jñ'oon tyi'quitso nquii'han' na sinin Jesús ndëë
nan'neen, tso jon:
\p —Ncüii tsannchjaan', ¿Aa ndëë ngay'oon juu tyje
nchjaan' juu? Majo' xe na aa ndui na nnda', ninncüii
tojnaan' ntycyaahan tsë'tsjoon.
\v 40 Ncüii ts'an na itsijnaan' juu,
tyi'conduihin cha'xjen nquii ts'an na itsi'man nnon juu, majo' vi
na jndë jndë na itsijnaan' juu ntyjantyi na si'man tsan'ñeen
nnon juu, yajo' ntsijonhan'hin cha'na nquii jon.
\p
\v 41 “Jen maquen' cüenta 'nan chjo na sitja ncüiichen ts'an,
ndo' min ncu' tyi'quen' cüenta na t'man matsitja 'u'.
Itsijonhan' ntyja 'nan' cha'vijon na mandyia' jndëë' n'oon na tua
tënnon ncüiichen ts'an, majo' min ncu' min'chjo tyi'quen'
cüenta na ñjon tsontscaa' tënnon'.
\v 42 Ndo' na nnda', je'quindëë na ntsu' nnon tsan'ñeen: 'U' ntyjë, 
ncya' na ncüji' ja jndëë' n'oon na tua tënnon', majo' min ncu'
tyi'quen' cüenta na tsontscaa' ñjon tënnon'. 'U' na ve vaa
matsa', ncu' cüji' jndyee' tsontscaa' na ñjon tënnon'. Ya
jo' nninncyaahan' na xuee nndyia' na ncüji' jndëë' n'oon tënnon
ncüiichen ty'iu'.
\s Jñ'oon na tyi'quitso nquii'han' ntyja
'naan' tëë' ts'oon
\r (Mt 7:17-20; 12:34-35)
\p
\v 43 “Ta'nan ncüii ts'oon ya na ninnquii'chen na ninncyaahan'
të na tyi'ya. Ndo' juu ts'oon na tyi'ya, min tyi'je'quits'aahan'
të ya.
\v 44 Cota'jn'aan nn'an ncüii cüii nnon ts'oon ntyjantyi
të na its'aahan'. Ee tyi'je'quityjee ts'an tëndöndyoo' tsjan
ncüii nt'oo neon.
\v 45 Mannda' vaa itsijonhan' ntyja 'naan nn'an cha'na
n'oon ntjon. Juu ts'an na ya ts'anhin, its'aa juu cha'xjen na
chuhan', ee quii' ts'on juu conan 'nan na ya na itsitiu juu.
Majo' ts'an na tyia tsixuan, 'nan na its'aa juu m'aanhan' ntyja
'naan' 'nan natyia, ee quii' ts'on juu conan natyia na itsitiu juu.
Ntyjantyi na itsitiu ncüii cüii ts'an quii' ts'on juu, jo'
conan 'nan tyia na itsinin juu.
\s Ts'an na jnda' xquen ndo' ts'an na tsan' xquen
\r (Mt 7:24-27)
\p
\v 46 “¿Ndu na condueho' ta nnön xjen na co'manho' ja? Majo'
min tyi'nin'quint'aho' 'nan na matsjö ndëëho'.
\v 47 Ntsi'man ndëëho' nchu vaa na itsijonhan' ncüii cüii
ts'an na icüjee' na m'an ja na indyii juu jñ'oon na mancya,
ndo' na ivanguee' juu joohan'.
\v 48 Itsijonhan' juu cha'vijon ncüii ts'an na jnda' xquen na sia juu 
vaa'. Njoon jñ'en juu, tyen tquen juu ntjö' tsjaan' v'aa'ñeen 
cha' tyen cüentyjee'han'. Ndo' juu xjen na tua', sijndyehan' 
ndaa jndaa, jndei tovaquiñjonhan' juu v'aa'ñeen, majo' ta'nan 
tyioohan' ng'e tui ya ts'ianhan' s'aa tsan'ñeen.
\v 49 Majo' juu ts'an na ve' indyii ngue juu jñ'oon na
mancya, majo' min tyi'vanguee' juu joohan', itsijonhan'
tsan'ñeen cha'vijon ncüii ts'an na tsan' xquen na sia juu vaa'
na ve' jnantohan' nnon tyuaa. Ta'nan jndë tsjaan'han' yo ntjö'.
Jndë na tua', sijndyehan' ndaa jndaa ndo' jndei
taquiñjonhan' juu v'aa'ñeen, maquintyjachen sinquehan'. Ndo'
t'man tsu ntyja 'naan'han'.
\c 7
\s Sin'man Jesús mosoo' capitán, ts'an
tsjoon Roma
\r (Mt 8:5-13)
\p
\v 1 Vi na jndë sinin Jesús tsoñ'en jñ'oonmin' na tondye
nn'an, yajo' tantcüe' jon Capernaum.
\v 2 Juu tsjoon'ñeen m'aan ncüii capitán na ico'xen jon ncüii
ciento sondaro. Ndo' m'aan ncüii mosoo' jon na mioon vii'
tsan'ñeen, manin'cue' juu. Njon jndyi juu nchjii jon.
\v 3 Juu capitán'ñeen, vi na jndë jndyii jon jñ'oon ntyja 'naan'
Jesús, t'ua jon ts'ian ndëë vendye nn'an judíos na
conintque na c'ohan na m'aan Jesús, na quitanhan
nnon jon na quindyotsin'man jon mosoo' juu.
\v 4 Nan'ñeen ty'ehan na m'aan Jesús. Ndo' vi na jndë
squehan jo', jnduehan nnon jon:
\p —Nquii ts'an na t'ua ts'ian ndë́, ya ts'anhin. Mang'e jo',
chuhan' na quitsijñ'on' jñ'oon na ican jon.
\v 5 Ee njon jndyi nchjii jon nque ntyjëëhë nn'an Israel. Ndo'
mantyi siquitsu jon na jndë vats'on tsjö́n.
\p
\v 6 Yajo' tja Jesús yo nan'ñeen. Majo' ya na mavaa xjen na ntsquehan 
vaa' juu capitán'ñeen, t'ua tsan'ñeen ts'ian ndëë vendye nn'an
na ya jñ'oonhan yo jon na quinduehan nnon Jesús:
\p —Nnda' ta, juu ts'an na vii' mosoo', incyaa jon ts'on 'naan' jon nnon'. Itso
jon na tantsichju'ntyi' ntyja 'naan' jon, ng'e itso jon
tyi'tsixuan jon na ngaque' quii' vaa' jon.
\v 7 Mang'e na nnda' vaa na icüji' jon cüenta ntyja 'naan' jon,
jo' na tyi'tsitiu jon na ndyo nquii jon na m'an'. Jo' itso
jon ve' quitsu' na quin'man moso 'naan' jon, ndo' n'man
juu.
\v 8 Nnda' vaa nchjii jon ng'e
mantyi nquii jon m'aan jon nacje 'naan nn'an na cotoxenhan jon,
ndo' mantyi m'an sondaro nacje 'naan' jon. I'ua jon ts'ian nnon
ncüiihin na cja juu nt'aa, ndo' ncja juu. Ndo' ngitso jon nnon
ncüiichenhin na quindyo juu, ndo' indyo juu. Ndo' nnon moso
'naan' jon i'ua jon ts'ian na quits'aa tsan'ñeen, ndo' its'aa
juuhan'.”
\p
\v 9 Ndo' vi na jndë jndyii Jesús jñ'oon na tso capitán'ñeen,
tyincyaahan' na tavee' jndyi nchjii jon ntyja 'naan' tsan'ñeen.
Tequen jon ndëë nn'an na jndye jndyi'hin na tyentyjahan toxen'
jon, tso jon:
\p —Quindyeho' na matsjö, quii' nt'an ntyjëëhë nn'an Israel,
min'jon taconty'ia ncüii ts'an na t'man vantyja ts'on juu
cha'na juu tsanvahin.
\p Nnda' vaa jñ'oon na tso Jesús.
\p
\v 10 Ndo' joo nn'an na jñon capitán'ñeen, ya na tyentcüe'han
vaa' jon, xjen na squehan jo', jndiohan moso'ñeen na jndë
jn'man juu.
\s Tyincyaa Jesús na tando' nnda' jnda tsanscu ninnquii
\p
\v 11 Tyi'covivio xjen na tui na nnda', ndo' tja Jesús tsjoon
chjo Naín. Ndo' nque nn'an na conan'jon yo jñ'oon na toninncyaa
jon, ty'ehan yo jon yo ncüii tmaan' nn'an na jndye jndyi.
\v 12 Ya na jndë tindyo na ntsquehan 'ndyo tateon ntjö' na
ndyii' juu tsjoon'ñeen, jnty'iahan na condui' nn'an na coquity'iuhan ts'oo.
Juu ndyee ts'oo'ñeen, tsanscu ninnquiihin, ndo' nquii
ts'oo'ñeen, majuuñ'en juu na singui jon. Jndye jndyi nn'an
tsjoon'ñeen tyenan'jonhan na vjanty'iu juu ts'oo'ñeen.
\v 13 Xjen na jndyiaa' ta Jesús juu tsanscu'ñeen, tyioo na ndyia' ro juu
nchjii jon. Tso jon nnon juu:
\p —Nnda' nan, tant'io'.
\p
\v 14 Ndo' tantyjaa' ta Jesús, t'uii jon jndu na ntyjo
juu ts'oo'hin. Ndo' na nnda', joo nn'an na chohinhan',
tyecüentyjee'han. Ndo' tso jon nnon ts'oo'ñeen:
\p —'U' yus'andyua, matsjö nnon': Quinanquintyja'.
\p
\v 15 Ndo' jo' tacüetyen juu, tye' na itsinin juu. Yajo' tyincyaa
Jesús juu nt'ö ndyee juu.
\v 16 Ndo' na tui na nnda',
siquity'ue jndyihan' tsochen nan'ñeen. Ndo' ta'han
tonan't'maan'han Tyo'ts'on. Jnduehan:
\p —Quii' nt'an jaa jndë tyjee' ncüii ts'an na t'man jndyi
conduihin na incyaa jon jñ'oon' Tyo'ts'on.
\p Mantyi jnduehan:
\p —Nquii Tyo'ts'on, jndë tyjee' jon na ntejndei jon jaa na condui
jaa nn'an cüentaa' nquii jon.
\p
\v 17 Ndo' na nnda' vaa na s'aa Jesús, tycya jñ'oon ninvaa
ndyuaa Judea yo njoon na m'aan xi'jndio nt'öhan'.
\s Jñon Juan nn'an na m'aan Jesús
\r (Mt 11:2-19)
\p
\v 18 Nn'an na totsay'on yo jñ'oon na toninncyaa Juan,
jnan'quindyiihanhin tsoñ'en jñ'oon ntyja 'naan' Jesús.
Ndo' jo' t'man jon ve nan'ñeen.
\v 19 T'ua jon ts'ian ndëëhan na c'ohan
na m'aan Jesús na quitsata'xee'han nnon jon na aa conduihin
nquii Mesías na cominndoo' nn'an judíos na ncüjee', oo aa
icanhan' na ngüendoo'hin ncüiichen ts'an.
\v 20 Ndo' nan'ñeen
je', vi na jndë squehan na m'aan Jesús, jnduehan nnon jon:
\p —Nnda' ta, nquii Juan, tsan na totsiquindëë' nn'an, jñon jon
já na m'an' na quindyota'x'ë́ nnon': “¿Aa condui 'u' nquii
Mesías na cominndoo' nn'an na ncüjee', oo aa icanhan' na
ngüendoo'han ncüiichen?”
\p
\v 21 Ndo' manin'juu xjen'ñeen, sin'man Jesús nn'an v'i na
jndye nnon ntycu na coquenonhan. Mantyi sin'man jon nn'an na
m'aan jndyetyia quii' n'onhan, ndo' s'aa jon na joo nannchjan,
xuee jnty'ia nnda'han.
\v 22 Ndo' t'a jon jndyue nan'ñeen na jñon Juan:
\p —Quitsantcüe'ho' na m'aan Juan. Quinan'quindyiiho'hin ntyja
'naan' 'nan na jndë macondyeho' yo na cojnty'ia ndëëho'.
Quindueho' nnon jon na joo nannchjaan, xuee cojnty'ia nnda'han,
ndo' joo nn'an na ntjein ng'e, ya cotsaca'han. Nn'an na cho ndö'
cotö', nein jndë jn'manhan. Joo nn'an na quita, neinhin ya
condyehan. Nn'an na jndë tjë, cota'ndo' xcohan, ndo' joo nn'an
na nty'iahan, jndë macondyehan jñ'oon naya 'naan' Tyo'ts'on.
\v 23 Ndo' juu ts'an na tyi'c'oon' ts'on na ve vaa yo ntyja njan,
neiin' jndyi juu.
\p
\v 24 Ndo' vi jndë na tyentcüe' nan'ñeen, ta' Jesús na sinin jon
ndëë nn'an na jndye jndyi'hin ntyja 'naan' juu Juan'ñeen. Tso
jon:
\p —¿Nchu vaa na saquijnty'iaho' na ty'eho' ndyuaa na
tyi'jndye nn'an m'an naijon na tom'aan jon? ¿Aa tji'ho' cüenta na
itsijonhan'hin cha'vijon ncüii tsman ts'oon na nay'oon jndyehan'?
Ja nchji chito aa jo' tsixuan jon.
\v 25 Ya jo' ¿Nchu vaa na saquijnty'iaho'? ¿Aa jnty'iaho'hin na
cüe jon ndiaa na njon jndyi? 'O' mangioho' nque nn'an na
cocüe ndiaa na njon jndyi, tacotsitjahan' 'nan na
ntcüa'han ndo' ninnquii'chen m'anhan nt'aa na m'an rey.
\v 26 Ng'e na nnda', ¿Nchu vaa na saquijnty'iaho'? ¿Aa
jnty'iaho' na conduihin ts'an na incyaa jñ'oon' Tyo'ts'on? Ncö
mav'a ja jñ'oonva', mayuu' majo' conduihin. Ata t'manntyichen
ts'ian itsixuan jon, chichen min'cya ro nn'an na toninncya jñ'oon'
Tyo'ts'on.
\v 27 Juu jon conduihin nquii ts'an na tsi'man
jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui. Itsohan':
\q Ja majñönntyë ncüii moso njan na vejndyee jon
tonnon' na ngay'oon jon juu jñ'oon njan.
\q Ncüji' jndyoyu jon ntyja 'nan' cha' nc'oncje
nn'an xjen na ngue' na m'anhan.”
\p Tsontyichen Jesús:
\p
\v 28 “Jñ'oon mayuu' na matsjö ndëëho',
quii' nt'an nn'an na m'an tsonnangue naneinhin, ta'nan ts'an na
incyaa juu jñ'oon' Tyo'ts'on na t'manntyi conduihin cha'na nquii
Juan, tsan na totsiquindëë' nn'an. Majo' vaa jñ'oon xco na
itsijnda' Tyo'ts'on na ico'xen jon nn'an ntyja 'naan' na
cotsam'anhan. Ndo' minninchen ts'an, min tyi't'man ivaa' ts'on
juu ntyja 'naan' juu jñ'oon xco'ñeen, t'manntyichen condui
tsan'ñeen, chichen nquii Juan.
\p
\v 29 “Ndo' nn'an na cotye s'on cüentaa' gobiernon Roma, yo
nin'tsoñ'en nn'an, xjen na jndyehan jñ'oon'ñeen na tso Jesús,
tji' jndyoyuhan na its'aa Tyo'ts'on cha'xjen na chuhan'. Nnda'
vaa tji'han cüenta ee mantyi na jndë siquindëë' Juan joohan.
\v 30 Majo' joo nn'an na conduihan tmaan' fariseos yo nn'an na
conan'man nchu vaa itsiquindyi jñ'oon' Tyo'ts'on na tquen
Moisés, jnt'ahan na tyi'quijnt'ue jñ'oon na sijnda' Tyo'ts'on
na ntsin'man jon ñuaan nn'an, min tajnan'jonhan ntyja na
totsiquindëë' Juan'ñeen nn'an.”
\v 31 Ndo' tso Jesús ndëë nan'ñeen:
\p —Nn'an na m'an nanein, ¿Nin 
'nan ntsijön' jahan? ¿Nin ncüii nnon itsijonhan'hin?
\v 32 “Itsijonhan' nanmin' cha'na yotsca na tyi'nin'quinan'tjon'
yo'ñeen jñ'oon yo ntyje joo na concy'o joo nata. Conan'xuaa
yo'ñeen ntyje joo, condue joo: Cotjá' tsman son na coco ts'an,
majo' tyi'nin'quinan'jnonho'. Ndo' mantyi cotjá' son ntyja na tue'
ts'an, majo' min tyi'nin'quityueeho'.”
Nnda' vaa jñ'oon conan'xuaa yotsca'ñeen ndëë
ntyje joo. 
\p
\v 33 Tsontyichen Jesús: “Ndo' juu xjen na tyjee' nquii Juan, tsan
na totsiquindëë' nn'an, na ve' ninntyi 'nan na tocüa' jon, min
tat'u jon vinon, ndo' tondueho' na totsixuan jon yutyia.
\v 34 Majo' ja na condui tsans'a na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na
co'xën tsoñ'en nn'an, jndë tyjë quii' nt'anho', matsijon ja yo
nn'an, macü'a yohan ndo ma'va vinon. Majo' condueho' na condui
ja ts'an na icüa' quitscu ndo' tenon ntyja xjen na i'u. Condueho' na 
matsijon ja yo nn'an na cotye s'on cüentaa' gobiernon Roma ndo'
yo nn'an na conan'tjahan tonnon Tyo'ts'on.
\v 35 Majo' tanin, ee juu na jnda' xquen Tyo'ts'on, covitincyoo'
jndyoyuhan' na tsoñ'en na itsijnda' jon itsi'manhan' na
nnda'.”
\s Tja Jesús vaa' Simón, ts'an tmaan' fariseo
\p
\v 36 Ncüii ts'an tmaan' fariseo, tqueen' juu Jesús vaa' juu na
ntcüa'han. Ndo' jo' tja Jesús, tuee' jon jo'. Taquee' jon vaa'
tsan'ñeen ndo' tacjo jon mesa na ntcüa'han.
\v 37 Ndo' juu tsjoon'ñeen, jo' tom'aan ncüii tsanscu na ve'
ndö' ro m'aan juu yo nn'an. Vi na jndë jndyii juu na jo' m'aan
Jesús na icüa' jon yo nn'an v'aa'ñeen, tja juu jo'.
Tay'oon juu ncüii tsioo na jndëhan' yo tsjö' quichi' na
jndyuhan' alabastro na ñjon nchen' quichihan'.
\v 38 Tecüentyjee' juu ngiaa' Jesús tong'ee
jon. Ndo' ta' juu na it'ioo juu ndo' ndaa nnon juu toncyaahan'
cjoo' ng'ee Jesús. Mantyi tove' juu ng'ee jon yo soxquen juu.
To'u juu ng'ee jon ndo' tocyu juu nchen' quichi'ñeen ng'ee jon.
\v 39 Majo' juu fariseo'ñeen na tqueen' juu Jesús na cüa' jon
yohin, xjen na jndyiaa' juu na nnda' vaa, jo' sitiu nquii
juu: “Juu tsanvahin, xe na aa mayuu' conduihin ts'an na
incyaa jñ'oon' Tyo'ts'on ntyja 'nan na nguaa, ya jo' jndë taa'
ts'on jon nin ts'an tsanscuvahin ndo' nin manyan tsixuan juu na
ve' ndö' ro m'aan juu yo nn'an.”
\p Nnda' vaa na tondyii' ts'on tsanfariseo'ñeen.
\v 40 Ndo' juu Jesús, tso jon nnon fariseo'ñeen:
\p —Nnda' Simón, vaa jñ'oon na nin'quitsjö nnon'.
\p T'a tsan'ñeen, tso juu:
\p —¿Nin 'nan, ta? Quitsu' ndyi.
\p
\v 41 Tso Jesús:
\p —Tom'aan ncüii ts'an na totejndei jon xoquitu'
nn'an. Ndo' tom'aan ve ts'an na toquichojnanhan nnon jon. Ncüii
tsan'ñeen chujnan juu 'on ciento s'on denarios, ndo' ncüiichen
tsan'ñeen, chujnan juu ninvenn'an ncho'nqui denarios.
\v 42 Ndo' ng'e ta'nan cuaa s'on na ndyionhan na chojnanhan nnon
jon, majo' min na nnda', sit'man ts'on jonhan.
\p Nnda' vaa jñ'oon na tyi'quitso nquii'han' na sinin Jesús.
\p Tsontyichen jon:
\p —Nanein nt'ue ts'ön na quitsu' nnön ¿Nin
ncüii na vehan nc'oon juu na venchjiintyichen juu jon?
\p
\v 43 T'a Simón'ñeen, tso juu:
\p —M'aan' ts'ön na juu ts'an na t'manchen na chujnan, njonntyichen
tsan'ñeen nchjii juu.
\p Sintcüe' Jesús jñ'oon, tso jon:
\p —Majo' ro macüji' cüenta.
\p
\v 44 Ndo' jo' tequen Jesús, jndyiaa' jon nnon tsanscu'ñeen,
tso jon nnon Simón:
\p —Maquen' cüenta ntyja 'naan' juu tsanscu na m'aan ndö, ¿Aa
tyi'yuu'? Tyjë ja va', majo' min tandaa tyincya'
na mman ng'ë, majo' juu tsanva', jndë tman juu ng'ë yo
ndaa nnon juu, ndo' tue' juu ng'ë yo soxquen juu.
\v 45 Tasiquindë' costumbre na nc'ua' quinch'ö na ninncya' ts'on ja,
majo' tsanva' je', ntyjantyi xjen na tyjë va', tacovacüentyjee'
juu na i'u juu ng'ë.
\p
\v 46 “'U' min tascongio' nchen' xquën, majo' tsanva' jndë
scongio juu nchen quichi ng'ë.
\v 47 Mang'e na nnda', jo' matsjö nnon' na jndë sit'man ts'on
Tyo'ts'on jnaan' juu na jndye jndyihan' ng'e t'man vaa na
venchjii juu ja. Majo' juu ts'an na tyi'jndyechen na
tsit'man ts'on Tyo'ts'on, mantyi tyi'venchjii ya tsan'ñeen
ja.
\p
\v 48 Jndë jo' tso Jesús nnon tsanscu'ñeen:
\p —Jndë sit'man ts'ön tsoñ'en na matsitja 'u'.
\p
\v 49 Ndo' joo nn'an na vendyuaa mesa jo' yo jon, ta'han na
cota'xee'han ndëë ntyjehan:
\p —Juu tsanva', ¿Nin ts'an conduihin na ata itsit'man ts'on jon jnan
nn'an?
\p
\v 50 Yajo' itso jon nnon tsanscu'ñeen:
\p —Ng'e na vantyja tson' ja, jo' na jndë sin'man Tyo'ts'on
ñuan 'nan'. Nanein cja', na min'chjo jñuaan' ts'on tyi'nc'on'.
\c 8
\s Jndye nanntcu totejndeihan Jesús
\p
\v 1 Jndë na tui na nnda', tja Jesús tsochen njoon t'man yo
njoon quijndë na toninncyaa jon jñ'oon naya ntyja 'naan' na
ico'xen Tyo'ts'on nn'an ntyja 'naan' na cotsam'anhan. Ndo' nque nn'an na
ncho've ty'ehan yo jon.
\v 2 Ndo' mantyi ñ'en nanntcu na jndë
sin'man jon na tom'aan jndyetyia quii' n'onhan. Ndo' ñ'en minndye
nanntcu na jndë sin'man jonhan ncüii cüii nnon ntycu na
toquenonhan. Ncüiihan jndyu María, tsan tsjoon Magadán, juu na
jndë tji' Jesús ntyque' yotyia quityquii' ts'on juu.
\v 3 Ndo' mantyi ñ'en Juana yohan. Juu jon scuu' tsan na jndyu Chuza.
Juu Chuza'ñeen totejndei juu Herodes ts'ian na totsixuan jon.
Ndo' mantyi yo Susana ndo' yo minndyechen ntyjentcuhan. Ndo' xjen
na vaa 'nan na tocanhan' Jesús yo nn'an ncho've'ñeen, totejndei
nanntcu'ñeen jon yo 'nan na tonan'y'onhan.
\s Jñ'oon na tyi'quitso nquii'han' ntyja 'naan'
ts'an na taquitscyaa ntquen trigo
\r (Mt 13:1-9; Mr 4:1-9)
\p
\v 4 Tondui' nn'an ncüii cüii tsjoon, totsquehan na m'aan
Jesús. Xjen na tovancüihan, ndö vaa jñ'oon na sinin jon
ndëëhan na tyi'quitso nquii' jonhan':
\v 5 Tso jon:
“Tom'aan ncüii ts'an na tots'aa jon ts'ian jndëë. Taquitscyaa jon tsjan
ntquen trigo. Ndo' viochen xjen na itscyaa jonhan', minndyehan'
tycyaahan' 'ndyo nato. Jndyue nn'anhan', ndo' mantyi ñ'enhan' na
tquii quintsahan'.
\v 6 Ndo' minndye ntquen'ñeen tycyaahan'
naijon na jen ntjö'. Jndë na t'onhan', maquintyjachen
tëcanhan', jnaan' na tyi'teiin' tyuaa.
\v 7 Ndo' minndyechenhan'
tycyaahan' naijon na minntyjee' ndaa' nt'ööneon. Ninvixjen
tavindyehan', majo' joo nt'ööneon'ñeen tcahan' joo ntjon'ñeen.
\v 8 Ndo' mantyi minndye ntquen'ñeen tycyaahan' yuu jon na ya ts'o.
T'onhan' ndo' ya tue'han'. Ñ'enhan' na jnt'ahan' ncüii cüii
ciento ntquen na ncüiihan' na iscyaa tsan'ñeen.”
\p Jndë na sinin Jesús jñ'oonmin', jndei sinin jon, tso jon:
\p —'O' na min ndö'nquiho', cüaa' n'onho' jñ'oonva'.
\s Ndö ts'ian na tijnt'ue Jesús jñ'oon na
tyi'quitsinin nquii' jonhan'
\r (Mt 13:10-17; Mr 4:10-12)
\p
\v 9 Ndo' juu jñ'oon'ñeen na sinin Jesús na tyi'quitso nquii'
jonhan', nque nn'an na tonan'jon yohin, ta'xee'han nnon jon nchu
vaa tsiquindyihan'.
\v 10 T'a jon jndyuehan:
\p —Ndëë 'o' incyaa Tyo'ts'on na cüaa' n'onho' jñ'oon na vanty'iuu' 
m'aanhan' ntyja 'naan' na ico'xen jon nn'an nchu vaa na cotsam'anhan. 
Majo' ndëë tsochen nn'an matsinën yo jñ'oon na tyi'quitsjö
nc'i cha' min na cojnty'iahan 'nan na mats'a, majo' tyi'xe'quitquenhan 
cüenta, ndo' min na condyehan jñ'oon na mancya, tyi'xe'cüaa' n'onhinhan'.
\s Tsi'man Jesús nchu vaa itsiquindyi jñ'oon
ntyja 'naan' ts'an na taquitscyaa ntquen trigo
\r (Mt 13:18-23; Mr 4:13-20)
\p
\v 11 “Juu jñ'oon na sinën na tyi'quitsjö nc'ihan', ndö vaa na
itsiquindyihan'. Tsjan ntquen trigo na taquitscyaa tsan'ñeen,
jñ'oon' Tyo'ts'onhan'.
\v 12 Joo tsjan ntquen na tycyaa 'ndyo nato, jo' nn'an na condye jñ'oon' 
jon. Majo' juu yutyia, macje ro ndyocüji' juu jñ'oon'ñeen 
quii' n'onhan cha' tyi'cantyja n'onhan Tyo'ts'on ndo' ng'e jo', 
je'quindëë ntsin'man jon ñuaanhan.
\v 13 Ndo' joo tsjan ntquen na tycyaa naijon na jen ntjö', jo' nn'an 
na condyehan jñ'oon' Tyo'ts'on. Yo na neinhan coy'onhan cüentahan'. 
Majo' tsijonhan'hin cha'vijon ntjon na ta'nan nch'iohan'. Ve' cüantyi 
ro xuee covantyja n'onhan, majo' ya na nndyo ncüii nnon na ityii'han'
ng'eehan'hin, yajo' co'ndyehan.
\v 14 Ndo' joo tsjan ntquen na tycyaa naijon na minntyjee' nda' nt'ööneon, 
jo' nn'an na condye jñ'oon' Tyo'ts'on. Majo' jen ndyii' n'onhan ntyja na
cotsam'anhan. Nin'cuen 'naanhan, nin'c'onhan ntyja na nanncoo' na
tsixuan tsonnangue. Jo' na its'aahan' ntyja 'naanhan cha'vijon
ntjon na tatue'.
\v 15 Majo' joo tsjan na tycyaa naijon na ya
ts'o, jo' nn'an na condye jñ'oon' Tyo'ts'on. Yo na xoncüee'
n'onhan na conan'vehinhan', ndo' min na jndye nnon min na
coquenonhan, majo' tyi'qui'ndyehinhan'. Ntyja na cotsam'anhan
covityincyoo' na contjotyenhan ntyja 'naan'han'.
\s Jñ'oon na tyi'quitso nquii'han' ntyja 'naan'
candi
\r (Mr 4:21-25)
\p
\v 16 Ndo' mantyi sinin Jesús ncüiichen jñ'oon na tyi'quitsi'man
nquii'han'. Tso jon ndëëhan: “Ta'nan ts'an na itscü'a chon
candi ndo' ntscu' juuhan' yo xuaa oo ntyii' juuhan' tocjee' jndu.
Chi ntsintyja ts'anhan' cha' xuee njnty'ia nn'an na ngoquee' jo'.
\v 17 Tsoñ'en 'nan na mats'a nein na tyi'condye nn'anhan', manqueho'
nnan'manho'han' ndëëhan. Ndo' ncüii cüii jñ'oon na
tyi'quitsjö nc'i nanein, ngüentyja xjen na nque nn'an ninvaa
tsonnangue ncüaa' n'onhinhan'. Nc'oon tyincyohan'.
\p
\v 18 “Yajo' quitquenho' cüenta jñ'oonmin' na matsinën
ndëëho'. Ee xe na conan'veho'han', yajo' ntsi'manntyë jñ'oon
ndëëho'. Majo' xe na aa tyi'quinan'veho'han', nts'aahan' na joo
jñ'oon na cotji'ho' cüenta na covaa' n'onho', ve'
jn'aanhan'.”
\s Ndyee Jesús yo ntyje jon squehan na m'aan jon
\r (Mt 12:46-50; Mr 3:31-35)
\p
\v 19 Ndo' tacju'han' tyjee' ndyee Jesús yo ntyje jon na m'aan
jon, majo' tajndëë squehan na njnty'iahan jon jnaan' na jndye
jndyi nn'an.
\v 20 Ndo' nn'an na m'an jo' jnan'quindyiihan jon, jnduehan:
\p —Nnda' ta, ndyo'hö' yo nty'iu'hin' m'anhan ch'en.
Nin'quinan'neinhan yo 'u'.
\p
\v 21 Ndo' t'a jon jndyuehan:
\p —Nque nn'an na condye jñ'oon' Tyo'ts'on ndo'
cota'nguee'hinhan', joohan conduihan ndyö yo ntyjö.
\s Sichen Jesús jndye yo na iju ndaandue
\r (Mt 8:23-27; Mr 4:35-41)
\p
\v 22 Ndo' tacju'han' ncüii xuee'ñeen tua Jesús quii' v'aandaa
yo nn'an na totsay'onhan yo jñ'oon na toninncyaa jon. Tso jon
ndëëhan:
\p —Cja ngüejndya ndaandue.
\p Ndo' jndui'han, ty'onhan, toty'ehan.
\v 23 Ndo' viochen xjen na covet'iohan jo', ty'oon tsantsjon Jesús, tso 
jon. Ndo' tyioo ncüii jndye t'man, jndei tom'aanhan' nnon juu ndaandue'ñeen.
S'aahan' na vatoo' v'aandaa na ityionhan' ndaa. Ninnquee' jn'aan'
t'onhan.
\v 24 Ndo' tentyjaa'han nnon jon, jnan'ntcüihan jon. Jnduehan:
\p —Nnda' ta, manchjehan' jaa tyqui'i' ndaa, na ntscüee'han' jaa.
\p Yajo' jnanquintyja jon, sityia' jon jndye yo na iju jndyi
ndaandue'ñeen ndo' tacüentyjee'han'. Taquiñjonchenhan'.
\v 25 Ndo' tso jon ndëëhan:
\p —¿Ndu na tyi'cantyja ya n'onho' ja?
\p Majo' joohan tyuehan ndo' tëvee' ngiohan. Ncüii ro ncüiihan
taxee'han ndëë ntyjehan:
\p —Juu tsanva', ¿nin conduihin na min jndye ndo' ndaa iquen jon xjenhan',
ndo' cota'nguee'han' jñ'oon 'ndyo jon?
\s TsanGerasa na m'aan jndyetyia quii' ts'on
juu
\r (Mt 8:28-34; Mr 5:1-20)
\p
\v 26 Jndë na tejndyahan juu ndaandue'ñeen na jnanhan Galilea,
squehan ndyuaa Gerasa.
\v 27 Xjen na jndui' Jesús v'aandaa,
ncüii ts'an tsjoon'ñeen jndyoquitjon juuhin. Tijndye xuee na
itsixuan juu yotyia quii' ts'on juu. Tacocüe juu ndiaa ndo' min
tyi'c'oon juu vaa' juu. Ve' tomandyi'to juu ndi'nt'ua nt'oo.
\v 28 Xjen na jndyiaa' tsan'ñeen Jesús, jndei sixuaa juu jnt'a
yotyia'ñeen. Tconxtye juu nnon jon, jndei sinin juu, tso
juu:
\p —¿Nin 'nan ntsa' ja, 'u' Jesús na condui 'u' jnda nquii
Tyo'ts'on na m'aan nandyentyichen? Mats'a ty'oo 'u' na tyi'ntsa'
na quit'uiivi'han' ja.
\p
\v 29 Nnda' jñ'oon tso juu ee na jndë tco'xen Jesús na quindui'
joo yotyia'ñeen quii' ts'on juu. Ee joo yotyia'ñeen,
jndye jnda na jndë tquenhan' xjen 'naanhan'hin. Ee min na
tonan'tyen nn'an tsan'ñeen yo carena yo ncjo na tot'uehan' nt'ö juu
ndo' ng'ee juu, majo' toc'ioo' juu joo carena'ñeen. Ndë jo'
tojñon jndyetyia'ñeenhin na cja juu ndyuaa naijon na ta'nan
nn'an c'on.
\v 30 Vi na jndë tso tsan'ñeen na nnda', taxee'
Jesús nnon juu:
\p —¿Nchu jndyu'?
\p T'a juu, tso juu:
\p —Jndyu ja Legión.
\p Nnda' tso juu ee taxjen vaa jndye jndyi yotyia na jndë tua
quii' ts'on juu.
\v 31 Ndo' joo yotyia'ñeen, tont'ahan ty'oo Jesús na tyi'nc'ua
jon ts'ian ndëëhan na c'ohan naijon na ntco'vi'han'hin.
\v 32 Ndyovi' juu tyo'ñeen m'an ncüii tmaan' quintcu na
cotquii o'. Jo' tan yotyia'ñeen nnon jon na ncyaa jon jñ'oon na
ngoque'han quii' n'on joo quintcu'ñeen. Ndo' tyincyaa jon na vanaan.
\v 33 Ndo' vi jndë na jndui' yotyia'ñeen quii' ts'on juu
tsan'ñeen, tyeque'han quii' n'on quintcu'ñeen. Jo' na s'aahan'
na ta' cho'ñeen jnannon o', tycyaa o' naijon na ty'a jndyi 'ndyo
ndaandue, mana nchjehan' o' tyquii ndaa, tjë o'.
\p
\v 34 Ndo' joo nn'an na tota'ntyjee' quintcu'ñeen, vi na jndë
jnty'iahan juu 'nan'ñeen na tui, jnan'nonhan, ty'ehan tsjoon.
Tonan'quindyiihan nn'an na m'aan jndëë ndo' tsjoon na nnda' vaa
'nan na tui.
\v 35 Ndo' joo nn'an na m'an jo' jndui'han, tyequijnty'iahan nin 
'nan tui. Ndo' xjen na squehan naijon na m'aan Jesús, jnty'iahan 
juu tsan'ñeen na jndë jndui' yotyia quii' ts'on, vaquityen juu 
ngiaa' Jesús, ndo' na nnda', tyue jndyi nan'ñeen.
\v 36 Ndo' nque nn'an na jndë jnty'ia ndëëhan 'nan na tui, jnan'neinhan 
ndëë nn'an 'nan na jndë tui. Chen chen jnduehan nchu tui na jn'man 
tsan'ñeen na totsixuan juu yotyia'ñeen.
\v 37 Ndo' tsoñ'en nn'an ndyuaa Gerasa, tanhan
nnon Jesús na quindui' ntcüe' jon quii' nt'anhan, ee tyue
jndyihan ntyja 'naan' 'nan na tui. Ndo' na nnda', tua nnda' Jesús
v'aandaa na vja ntcüe' jon ndyuaa Galilea.
\v 38 Ndo' juu tsan'ñeen na jndë jndui' yotyia quii' ts'on, 
s'aa juu ty'oo Jesús na ncya jon jñ'oon na chi ncja juu yohin, 
majo' tata'nguee' jon.
\v 39 Tso jon nnon juu:
\p —Cja ntcüe' na m'an nn'an va'. Ndo' quitsu' ndëëhan 
tsoñ'en nnon naya na jndë its'aa Tyo'ts'on yo 'u'.
\p Ya jo' tja ntcüe' tsan'ñeen, chen chen totsinin juu ndëë
tsoñ'en nn'an tsjoon' juu ntyja 'naan' juu naya t'man na jndë
s'aa Jesús yohin.
\s Yuscu chjo jnda Jairo
\r (Mt 9:18-26; Mr 5:21-43)
\p
\v 40 Tejndya nnda' Jesús ndaandue. Juu xjen na jndui' jon
v'aandaa, m'an ncüii tmaan' nn'an, nein jndyihan na tyjee'
ntcüe' jon, ty'onhan cüenta jon ng'e tsoñ'enhan cominndoo'han
na ncüjee' ntcüe' jon.
\v 41 Majuu xjen'ñeen tyjee'non ncüii
ts'an na jndyu Jairo. Juu jon conintque ntyja 'naan' vats'on 'naan
nn'an judíos juu tsjoon'ñeen. Tconxtye juu tonnon Jesús,
tcan juu na cja jon vaa' juu.
\v 42 Ee m'aan jnda jon yuscu na ninncüii ts'onhin na tuihin, 
jndë ncho've chuu' juu, majo' jndë vave' juu.
\p Ndo' viochen xjen na ñjon Jesús nato na vja jon vaa'
Jairo'ñeen, s'aahan' na tyen jndyi vja jon ng'e na jndye jndyi
nn'an.
\v 43 Ndo' quii' nt'an nan'ñeen m'aan ncüii tsanscu na
jndë ncho've chu vii' juu na coc'a neoon' juu. Ndo' jndë ntycüii
xoquitu' 'naan' juu na cont'a ndoto nasihin, majo' min'ncüiihan
tajndëë jnan'n'manhanhin.
\v 44 Tatsindyoo'hin toxen' Jesús,
jo' t'uii juu 'ndyo ndiaatco na cüe jon. Ndo' ninñoon'
tacüentyjee' na coc'a neoon' juu.
\v 45 Ndo' na tui na nnda',
jo' taxee' Jesús, tso jon:
\p —¿Nin juu t'uii ja?
\p Tsoñ'en nan'ñeen jnduehan na tyí'quindiohan. Ndo' jo' tso
Pedro:
\p —Nnda' ta, jndye jndyi nn'an jndë condiquinto' ngia' ata
nchjehan' 'u' cont'ahan.
\p
\v 46 Majo' t'a Jesús, tso jon:
\p —M'aan nin ts'an na vii' na t'uii ja. Ee nchji ya na jndë
tijnt'ue najndei na condui ja na jn'man tsan'ñeen.
\p
\v 47 Ndo' juu tsanscu'ñeen, vi na jndë taa' ts'on juu na ntyjii
Jesús nchu vaa na s'aa juu, sindyoo'cyahin nnon jon na
coviquijnty'ehin. Tco'xtye juu na tonnon jon. Ndo' tondëë
tsoñ'en nn'an, tji' jndyoyu juu nin ng'e'ñeen na t'uii juu
ndiaa' jon, ndo' ntyja na ninñoon' na jn'man juu.
\v 48 Ndo' tso Jesús nnon juu:
\p —'U' jnda, ng'e na mavantyja tson' ja, jo' na jndë jn'man'.
Nanein cja' ntcüe' va' na min'ncüii tajñuaan' ts'on 'u'.
\p
\v 49 Ninvaa na itsinin Jesús ndo' tyjee'non ncüii ts'an na
jnan vaa' juu Jairo'ñeen, juu tsan na conintque vats'on. Itso
tsan'ñeen nnon jon:
\p —Jndë tue' yuscuchjo jnda'. Tavintsichjuntyi'chen' taha'.
\p
\v 50 Majo' jndyii Jesús na nnda' tso tsan'ñeen. Jo' tso jon
nnon Jairo:
\p —Tyi'nty'ue', xia'ntyi cantyja tson' ja, ya jo' ntjo ya ntcüe'
yuscuchjo jnda'.
\p
\v 51 Ndo' vi na jndë tuee' jon vaa' Jairo'ñeen, xia'ntyi nquii
jon taquee' jo' yo Pedro yo Santiago yo nin'Juan, manin' yo nn'an
na nda yuscuchjo'ñeen.
\v 52 Majo' tsoñ'en nn'an na m'an juu
v'aa'ñeen jndei conan'xuaahan, cotyueehan ntyja 'naan' juu
ts'oochjo'ñeen. Ndo' tso Jesús ndëëhan:
\p —Quitsacüentyjee'ho' na cotyueeho' ee chito jndë tue' juu, ve'
itso juu.
\p
\v 53 Majo' joohan ve' toncohan Jesús ng'e ngio yahan na jndë
tue' juu yu'ñeen.
\v 54 Ndo' t'uii jon nt'ö juu, jndei sinin jon, tso jon:
\p —'U' nian, quinanquintyja'.
\p
\v 55 Maquintyjachen tando' nnda' juu ndo' ninñoon'
jnanquintyja juu. Ndo' juu Jairo yo scuu' jon, t'ua Jesús ts'ian
ndëëhan na ncyahan 'nan na ntcüa' yuscuchjo'ñeen.
\v 56 Ndo' joo nan'ñeen, tevee' jndyi ngiohan na vando' nnda' ndahan, majo'
tquen Jesús jñ'oon ndëëhan na min'ncüii nnon ts'an tyi'nduehan
nchu vaa 'nan na s'aa jon.
\c 9
\s I'ua Jesús ts'ian ndëë nn'an na ncho've
\r (Mt 10:5-15; Mr 6:7-13)
\p
\v 1 Jndë na sincüi Jesús nn'an na ncho've, juu najndei na
condui jon, tyincyaa jon na quinan'xuanhinhan' cha' ndëë
ntji'han ncüii cüii nnon yotyia, ndo' na nndëë nnan'n'manhan
nn'an na conan'xuan ntycu.
\v 2 T'ua jon ts'ian ndëëhan na c'oncyahan jñ'oon ntyja 'naan' 
na ico'xen Tyo'ts'on nn'an ndo' na nnan'n'manhan nn'an v'i.
\v 3 Tso jon ndëëhan:
\p —Min'ncüii 'nan tyi'ntsay'onho' na nc'oho' nato, min ts'oon na
ntyjaho' na nc'oho', min tjanche na ngocue s'on, min 'nan na
ntcüa'ho', min xoquitu', min ve ntjo ndiaa tyi'ntsay'onho'.
\v 4 Ndo' min'cya ro vaa' ts'an na ntsqueho', quintjoho' jo' ata xjen na
nndui' ntcüe'ho' juu tsjoon'ñeen.
\v 5 Ndo' minninchen tsjoon na tyi'nin'cy'on nn'an cüenta 'o', juu 
xjen na condui'ho' jo', quinan'cyaaho' ts'ojndë na chuu' ng'eho'. 
Ndö' vaa quint'aho' cha' cüji' jndyoyuhan' nacjo nan'ñeen na 
taty'onhan cüenta jñ'oon' nquii Tyo'ts'on.
\p
\v 6 Ndo' nque nn'an ncho've'ñeen jndui'han, ty'ehan tsochen
njoon quijndë, toninncyahan jñ'oon naya ndo' tonan'n'manhan
nn'an v'i na m'anhan ncüii cüii joo.
\s Ndicüaa' ts'on Herodes ntyja 'naan' Jesús
\r (Mt 14:1-12; Mr 6:14-29)
\p
\v 7 Juu Herodes, tsan na toco'xen ndyuaa Galilea, jndyii jon
jñ'oon ntyja 'naan' tsoñ'en 'nan na tots'aa Jesús. T'man
totsiquijñ'eenhan'hin ee minndyechen nn'an tonduehan na jndë
vando' nnda' Juan na tue' juu, ng'e jo' na its'aa Jesús joo
ts'ianmin'.
\v 8 Ndo' minndyechen nn'an tonduehan na nquii Elías
jndë tityincyoo' nnda'hin. Ndo' mañoon vendyehan tonduehan na
jndë vando' nnda' ncüii nque nan'ñeen na toninncya jñ'oon'
Tyo'ts'on nchu vaa 'nan na nnguaa.
\v 9 Majo' itso Herodes:
\p —Nquii Juan jndë tue' jon, ee ncö t'ua ts'ian na jnan xquen
tsan'ñeen. Nquii tsanva', ¿Nin ts'an conduihin na tijndye jñ'oon na
mandyi ntyja 'naan' juu?
\p Ng'e na nnda', tojoo' ts'on Herodes na nndyiaa' jon Jesús.
\s Tyincyaa Jesús na tcüa' 'on min nannon
\r (Mt 14:13-21; Mr 6:30-44; Jn 6:1-14)
\p
\v 10 Nn'an na ncho've na t'ua Jesús ts'ian ndëëhan, vi
jndë na sque ntcüe'han, jnan'quindyiihan jon tsoñ'en 'nan na
jndë tont'ahan. Ya jo' tachu jonhan ndo' ty'ehan na ninnquehan
ncüii joo ndyoo' tsjoon Betsaida.
\v 11 Majo' nque nn'an na
jndye jndyi'hin, vi na jndë taa' n'onhan na nnda', tentyjahan
toxen' jon. Ty'oon jon cüenta nan'ñeen ndo' totsinin jon
ndëëhan ntyja 'naan' na ico'xen Tyo'ts'on nn'an nchu vaa 
na cotsam'anhan. Ndo' sin'man jon ntyjehan nanv'i.
\p
\v 12 Xjen na vaman, nque nn'an na ncho've'ñeen, tentyjaa'hin
nnon jon. Jnduehan:
\p —Quijñon' nanmin' na quindui' ntcüe'han na nc'ohan njoon
quijndë yo rancho 'naan nn'an na m'an xi'jndio na quijnt'uehan
yuu ya na ntsquehan ndo' na nnan'jndahan 'nan na ntcüa'han, ng'e
ntjoohin naijon na m'an nein, ve' quii' jndëëhan'.
\p
\v 13 Majo' t'a jon, tso jon ndëëhan:
\p —'O' ncyaho' 'nan ntcüa'han.
\p T'a nan'ñeen, jnduehan nnon jon:
\p —Aa já xia'ntyi nin'on tan' tyoo' na y'ö́n yo ve quitscaa.
Majo' ¿Yuu xjen'ñeen' na nninnonhan'? Taquintyja xe na aa
ntsanan'jndá 'nan na ntcüa' tsoñ'enhan. 
\p
\v 14 Joo nannon'ñeen its'aahan' cha'na 'on minhan. Majo' itso
Jesús ndëë joo ncho've nn'an na totsay'onhan jñ'oon yohin:
\p —Quint'aho' na cüendyuaa nanmin' na venn'an venn'an
ncho'nquihan na ncüii cüii tmaan'.
\p
\v 15 Ndo' jnt'ahan na nnda', ndo' tyecüendyuaa tsoñ'en
nan'ñeen.
\v 16 Jndë jo' ty'oon Jesús cüenta joo 'on tan' tyoo'
yo ve quitscaa'ñeen. Jnonndë jon quiñoon'ndue, tyincyaa 
jon na ncya ya Tyo'ts'on ntyja 'naan'han'. Jndë jo' tyjee jon xjen
ntan'han', tyincyaa jonhan' ndëë nn'an na totsay'onhan 
yo jñ'oon na toninncyaa jon na ncyahinhan' ndëë nan'ñeen.
\v 17 Ndo' tsoñ'en nan'ñeen tcüa' tacjohan, ata jnty'ichenhan' 'nan
na tcüa'han. Ndo' nque nn'an na tonan'jonhan yo Jesús,
jnan'quitoo'han ncho've ntque yo ntan' na jnty'ihan'.
\s Icüji' jndyoyu Pedro na condui Jesús Mesías
\r (Mt 16:13-19; Mr 8:27-29)
\p
\v 18 Ncüii jon xjen na m'aan Jesús ncüii joo na ninnquii jon
na itsinin jon nnon Tyo'ts'on, juu xjen'ñeen nque nn'an na
totsay'onhan yo jñ'oon na toninncyaa jon, squenonhan na m'aan
jon. Taxee' jon ndëëhan, itso jon:
\p —¿Nin juu condue nn'an na condui ja?
\p
\v 19 T'ahan 'ndyo jon, jnduehan:
\p —M'an nn'an na conduehan na 'u' Juan, tsan na totsiquindëë'
nn'an. Ndo' vendyechen nn'an conduehan na 'u' Elías. Ndo' mantyi
m'an nn'an na conduehan na 'u' ncüii nque nn'an na ndyu na
toxen'chen toninncyaa juu jñ'oon' Tyo'ts'on, na jndë vando' nnda'.
\p
\v 20 Ya jo' taxee' Jesús ndëëhan, itso jon:
\p —Ndo' 'o' je', ¿Nin juu condueho' na condui ja?
\p T'a Pedro, itso jon:
\p —'U' condui nquii Mesías na sijnda' Tyo'ts'on na jndyo'.
\s Itsiquindyi Jesús ntyja na ngenon jon
navi' t'man
\r (Mt 16:20-28; Mr 8:30-9:1)
\p
\v 21 Ndo' jaa' jñ'oon sinin jon ndëëhan na min'ncüii nnon
ts'an tyi'nduehan na nnda'.
\v 22 Ndo' mantyi tsontyichen jon ndëëhan:
\p —Ja na condui tsans'a na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na co'xën
tsoñ'en nn'an, mancüiixjen tsixuan na ngenön jndye nnon navi'.
Ee nn'an na conintque ndëë ntyjëëhë nn'an judíos, yo ntyee
na conintque ndëëhan, yo nn'an na conan'man nchu vaa itsiquindyi
jñ'oon na tquen Moisés, nc'onhan na tyi'cuee' n'onhan ja.
Majnda' na nnan'cuee'han ja. Majo' juu xuee na jndë ndye na
t'iö, ngüant'ö xcö.
\p
\v 23 Ndo' tsoñ'en nn'an na totsay'onhan yo jñ'oon na
toninncyaa jon, tso jon ndëëhan:
\p —Min'ninchen ts'an na nin'quitsixuan juu ntyja njan, icanhan' na
cüjihin ntyja na itsitiu nquii juu, min xe na aa ntscuee'han'hin
cha'xjen na ntscuee'han' ja. Ndo' mantyi quindyotsijonhin ntyja
na mats'a.
\v 24 Ee minninchen ts'an na incyaahin na quitjon juu
min'cya nnon 'nan na ngenon juu ng'e na m'aan juu ntyja njan,
ntsin'man Tyo'ts'on ñuaan' tsan'ñeen. Majo' minninchen ts'an na
int'ue nquii nchu vaa nts'aa cha' ntjo yahin tonnon jon, mave'
jnaan' jo' ngitsu ñuaan' juu.
\v 25 Mang'e na nnda', ¿Yuu vaa na itejndeihan' ts'an min xe na
aa ninvaa tsonnangue cuaahan' 'naan' juu ee xe na aa nnda'
na ntyja ts'on juu, itsityuii' nquiihin, oo itsiquitsu
nquiihin?
\v 26 Ndo' minninchen ts'an na m'aan na
jnaan' juu ntyja njan ja, yo ntyja 'naan' jñ'oon naya njan, ja
na condui ts'an na jnan quiñoon'ndue, nc'ön na ngüejn'an ntyja
'naan' tsan'ñeen. Nts'aahan' na nnda' juu xjen na nndyö nnt'a
na ntco'xën tsoñ'en yo na condit'maan' ja, ndo' yo na
condit'maan' nquii Tyëhö' yo ángeles na ji'ua conduihan.
\v 27 Jñ'oon na mayuu' na matsjö ndëëho', ñ'en minndyeho' na
m'anho' ntjoohin xe'cüje tyuaa'ho' ata njnty'ia jndyeeho' juu na
itye'ntjon Tyo'ts'on.
\s Ntyja na siñoonhan' Jesús
\r (Mt 17:1-8; Mr 9:2-8)
\p
\v 28 Tëca cha' nen xuee na sinin Jesús jñ'oonmin', ndo'
tay'oon jon Pedro yo Santiago yo nin'Juan, tëva jon ncüii tyo'
yohan na ntsinin jon nnon Tyo'ts'on.
\v 29 Ndo' viochen xjen na itsinin jon nnon Tyo'ts'on, ncüiichen
nnon siñoonhan' nnon jon, ndo' s'aahan' na quichi'tyen
ndiaa' jon cha'vijon condui ndui' chon tsuee.
\v 30 Ndo' quitquenho' cüenta, tityincyoo' ve 
nannon na conan'neinhan yo jon, nquii Moisés yo Elías.
\v 31 Joohan sixueehan' xi'jndio na ninvaahan, ndo' jnan'neinhan yo jon
ntyja 'naan' navi' na ngenon jon na ngue' jon Jerusalén cha'xjen
na jndë sijnda' Tyo'ts'on.
\v 32 Ndo' Pedro yo nn'an na tom'an
yohin, jaa' jndyi nchje tsantsjonhan, majo' xjen na tji'han
tsantsjon ndëëhin, jnty'iahan na quixuee na tsixuan Jesús ndo' 
mantyi jnty'iahan ve nannon'ñeen na m'anhan ngiaa' jon.
\v 33 Juu xjen na jndui'
ntcüe' nan'ñeen na m'aan Jesús, itso Pedro nnon jon:
\p —Nnda' ta, ya jndyi vaa na m'an ntjoohin, cüa, nnan'yá ndye
xque'ncüan', cüiihan' cüenta', ncüiichen cüentaa'
nquii Moisés ndo' ncüiichenhan' cüentaa' juu Elías.
\p Nnda' tso jon ng'e ve' sininto jon, ta'nan sitiu jon.
\v 34 Ninvaa na tsinin jon jñ'oonmin', ndo' jndyocue ncüii
chincyu na iscu'han'hin. Mioon jndyi tyuehan xjen na tyioo
chincyu'ñeen xi'jndiohan.
\v 35 Ndo' quityquii' juu chincyu'ñeen je', tic'uaa
jndyee' nquii Tyo'ts'on, itso jon:
\p —Ndöhin jnda na venchji jndyihin. Quindyeho' jñ'oon na itsinin
jon.
\p
\v 36 Jndë na tic'uaa jndyee' Tyo'ts'on, xjen na jnty'ia
nnda'han, ninnquii Jesús vi m'aan. Ndo' juu xjen'ñeen
min'ncuii nnon ts'an ta'nan jnduehan ntyja 'naan' juu nan'ñeen
na jnty'ia ndëëhan. 
\s Sin'man Jesús ncüii yus'a chjo
\r (Mt 17:14-21; Mr 9:14-29)
\p
\v 37 Ndo' tonco ncüiichen xuee ya na jndë jndyocue ntcüe'han
juu tyo'ñeen, tëquitjon ncüii tmaan' nn'an na jndye jndyi
joohan.
\v 38 Quii' juu tmaan'ñeen, sixuaa ncüii ts'an, tso juu:
\p —Nnda' ta, quitsa' vi naya'ñeen na quindyia' chjo nin 'nan
iquenon yus'a chjo jnda, majuuñ'en juu na tuihin.
\v 39 Ndo' ncüii yutyia na nay'oonhin, ndo' xjen na
itsijaa'han' cjoo' juu, its'aahan' na jndei itsixuaa juu.
Coquenhin ndo' condui' chon' 'ndyo juu. Yo nc'ua jndyi
i'ndyiihan'hin ndo' itsintycüiihan' najndei juu.
\v 40 Ndo' nque nn'an na cotsay'on jñ'oon yo 'u', jndë s'aa 
ty'oohan na quitji'han juu yutyiava', majo' tajndëë nt'ahan.
\p
\v 41 T'a Jesús, tso jon ndëë nn'an na totsay'onhan jñ'oon yo
jon:
\p —'O' nn'an na tyi'cantyja n'onho' min tyi'xoncüe na
conan'tiuho'. ¿Tsa'nnda' xjen vio na jndë jöm'an yo 'o' na
matsiquii ts'ön 'nan na cont'aho'?
\p Ndo' tso jon nnon tye lu chjo'ñeen:
\p —Quindyoyon' lu jnda'hö' ndöhin.
\p
\v 42 Ndo' juu xjen na ndyotsindyoo'hin, isquioo yutyia'ñeenhin, 
ndo' jndei coquenhin, majo' sityia' Jesús juu yutyia'ñeen. 
Sin'man jonhin ndo' tyincyaa jonhin nt'ö tye juu.
\v 43 Ndo' tsoñ'en nn'an na jnty'ia na nnda', vacue
t'oon n'onhan ntyja 'naan' na t'man najndei na condui nquii Tyo'ts'on.
\p Ndo' viochen xjen na tsoñ'en nn'an tovavee' ngiohan ntyja 'naan' 'nan
na tots'aa jon, sinin jon ndëë joo nn'an na totsay'on yo
jñ'oon na toninncyaa jon, tso jon:
\s Itsiquindyi nnda' Jesús ntyja 'naan' na 
nnan'cuee' nn'anhin
\r (Mt 17:22-23; Mr 9:30-32)
\p
\v 44 —Ya ya quitquenho' cüenta jñ'oon na matsjö ndëëho'.
Ja na condui tsans'a na t'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na cö'xën
tsoñ'en nn'an, nninncyaa ts'an cüenta ja nduee nn'an.
\p
\v 45 Majo' tataa' n'onhan nchu vaa itsiquindyi jñ'oonva' ng'e
iscu' Tyo'ts'on na ncüaa' n'onhinhan'. Ndo' mantyi ncyaahan na
nta'xee'ntyichenhan nnon jon nchu vaa itsiquindyihan'.
\s ¿Nin juu na njonntyichen condui?
\r (Mt 18:1-5; Mr 9:33-37)
\p
\v 46 Xjen'ñeen joo nn'an na ncho've, tonan'jndyehan jndyuehan
nin ncüii nquehan njonntyichen ndui' quii' nt'an ntyjehan.
\v 47 Ng'e na nchjii Jesús na nnda' vaa na tondyii'
n'onhan, jo' ty'oon jon ncüii yuchjo, s'aa jon na cüentyjee'
juu na tongiaa' jon.
\v 48 Jndë jo' tso jon ndëëhan:
\p —Yuchjova, min na chjohin ngioho', majo' chuhan' na cüineinho'hin, 
ng'e na conan't'maan'ho' ja. Ee xe na aa njon ncüii yuchjo ngioho' 
cha'na juu, ya jo' itsi'manhan' na ja neinho'. Ndo' xe neinho' ja, ya 
jo' mantyi neinho' nquii Tyo'ts'on na t'ua jon ts'ian nnön na jndyö. 
Minninchen ncüii 'o' na iju'cjehin quii' nt'anho', ndo' min tyi'quitsijñ'oon' juu na ntsiquinjon
nquiihin, juu tsan'ñeen t'man conduihin naijon na ico'xen Tyo'ts'on.
\s Nn'an na tyi'quinan'vehan nacjö, conduihan
nn'an na m'anhan ntyja njan
\r (Mr 9:38-40)
\p
\v 49 Ndo' t'a Juan, tso jon nnon Jesús:
\p —Nnda' ta, jnty'iá ncüii ts'an na yo xue' icüji' juu yotyia
quii' n'on nn'an. Ndo' jnduë́ nnon juu na tavints'aa juu na nnda' ng'e
tyi'cay'oon juu jñ'oon yo jaa.
\p
\v 50 Majo' tso Jesús nnon tsan'ñeen:
\p —Tyi'ndueho' na tants'aa juu na nnda', ng'e ts'an na tyi'tsuehin
nacjo', itsijonhin ntyja 'nan'.
\s Itsityia' Jesús Santiago yo nin'Juan
\p
\v 51 Ya na jndë tindyo na ngüentyja xjen na ngava ntcüe'
Jesús quiñoon'ndue, ya jo' ninncüii ntyjii jon na vja jon
Jerusalén.
\v 52 Jo' jñon jndyee jon vendye nn'an na c'ohan
ncüii tsjoon chjo na m'an nn'an Samaritanos na nnan'jnda'han
na nguee' jon tsjoonhan.
\v 53 Majo' joo nn'an tsjoon'ñeen
tyi'quint'ue n'onhan na ntjo jon jo' ng'e taa' n'onhan na 
vja jon Jerusalén.
\v 54 Majo' juu Santiago yo nin'Juan na conan'jon yo jñ'oon na toninncyaa
jon, ya na jnty'iahan na nnda' jnt'a nn'an
samaritanos'ñeen, jnduehan:
\p —Nnda' ta, ¿Aa ngüangue' na nnt'á cha'na s'aa nquii Elías?
¿Na ngitán chon na nnanhan' quiñoon'ndue na quioohan' cjo nanmin'
na ntscohan'hin?
\p
\v 55 Majo' tequen Jesús, t'man jon ndëëhan, tso jon
ndëëhan:
\p —'O' min ndicüaa' n'onho' nin ncüii nnon na nan'xuanho'.
\v 56 Ee ja na condui tsans'a na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na co'xën
tsoñ'en nn'an, chito jndyö na ncüji' na cotando' nn'an.
Ja jndyö na ntsin'man ñuaanhin. 
\p Ya jo' ty'entyichenhan na ntsquehan ncüiichen tsjoon chjo.
\s Nn'an na nin'quinan'jonhan ntyja 'naan' Jesús
\r (Mt 8:19-22)
\p
\v 57 Viochen xjen na co'ohan nato, tso ncüii ts'an nnon Jesús:
\p —Ta, ncjö yo 'u', minyuuchen na vja'.
\p
\v 58 Ndo' t'a Jesús 'ndyo juu, itso jon:
\p —Ndyondye min ndue' na coto' o', ndo' quintsahin' min ntycyaa o',
majo' ja na condui ts'an na jnan quiñoon'ndue, min yuu na
ngüajndyëë, tyi'jnda'.
\p
\v 59 Ndo' tso Jesús nnon ncüiichen ts'an:
\p —Quindyotsijon 'u' yo jñ'oon na mancya.
\p Majo' t'a tsan'ñeen 'ndyo jon, tso juu:
\p —Nnda' ta, ncya' chjo jñ'oon na ndix'ëntyëchën tyëhö', 
ndo' ya na jndë ty'iu jahin, ya jo' yuu' je', ntsijon
ja yo jñ'oon na mancya'.
\p
\v 60 Majo' sintcüe' Jesús jñ'oon nnon juu, tso jon:
\p —M'aan nn'an na itsijonhan'hin cha'vijon nt'oohan. 
Quity'iu nquehan ntyjehan. Majo' 'u' cja' ncya' jñ'oon ndëë
nn'an na quita'nguee'han na ntye'ntjon Tyo'ts'onhan.
\p
\v 61 Ndo' tso ncüiichen ts'an nnon jon:
\p —Ta, ntsijon ja yo jñ'oon na mancya' ndo' yo ts'ian na matsa',
majo' ncya' chjo jñ'oon na jöcüan jndyëë nn'an v'a, jndë
jo' yuu' ncjö yo 'u'.
\p
\v 62 T'a Jesús 'ndyo juu, itso jon:
\p —Minninchen ts'an na ita' juu na vjatsijonhin ntyja njan ndo'
ninnquii'chen ñjon ts'on juu naijon na jndë jnty'ii juu,
itsijonhan' tsan'ñeen cha'vijon ts'an na it'uii larao na
itsitiuu juu tyuaa, ndo' ninnquii'chen vequen juu toxen' juu.
Je'cüijnt'uehin quityquii' na ico'xen Tyo'ts'on nn'an
nchu vaa na cotsam'anhan.
\c 10
\s I'ua Jesús ts'ian ndëë nn'an na ndyenn'an
ncho'nqui vantjo' ve
\p
\v 1 Jndë na tenon nan'min', tjintyichen Jesús ncüiichen vi
ndyenn'an ncho'nqui vantjo' ve nn'an. Ndo' t'ua jon ts'ian
ndëëhan na ve vehan nc'o jndyeehan ncüii cüii tsjoon yo
ncüii cüii joo naijon na ndëcya ncja nquii jon.
\p
\v 2 Vitjachen na nndui' nan'ñeen na ty'ehan, itso jon ndëëhan:
\p —Jndye nn'an m'an na tacondyehan jñ'oon naya. Itsijonhan'hin
cha'vijon ntjon na jndë tman. Majo' nn'an na cotantjon na
ntyjehan juuhan', min'chjo tyi'jndyehan. Ve' ng'e jo', quitanho'
nnon Tyo'ts'on na nquii jon 'naan' jon joo ntjon'ñeen, na
quijñonntyichen jon nn'an na cotantjon na
ntejndeihinho' na ntji' jndyoyuho' jñ'oon naya njan ndëë
nan'ñeen.
\v 3 Ndo' tsontyichen jon ndëëhan: Cüa, c'oho' naijon na jndë tsjö 
ndëëho'. Quitquenho' cüenta, 'o' na conduiho' na ya nn'anho', 
ma'ua ts'ian ndëëho' na nc'onho' quii' nt'an nn'an natyia nn'anhan. 
Itsijonhan' ntyja 'naanho' cha'vijon na m'an quinman quii' nt'an lobo.
\v 4 Tyi'ntsay'onho' che na ñjon xoquitu', min chetsja', min ntcoon.
Ndo' chito jndye jndyi jñ'oon na nnan'neinho' yo nn'an na
ntjonho' nato.
\v 5 Ndo' minninchen v'aa naijon na ntsqueho',
ncya jndyeeho' ts'on joo nn'an m'an juu v'aa'ñeen. Quindueho' ndëëhan:
“'O' ntyjë na m'anho' v'aavahin, ncya Tyo'ts'on
na tajñ'man ts'onho' na tonnon jon.”
\v 6 Ndo' joo nn'an na m'an jo', xe nan'xuanhan na ncy'onhan cüenta
juu naya na tajñ'man ts'onhin, ya jo' nndui cha'xjen na
cotanho'. Majo' xe na aa tyi'quinan'xuanhan na ncy'onhan
cüenta juu nay'ñeen, tyi'xe'quintjohan' yohan. 
\v 7 Ndo' minninchen v'aa na ntsqueho', jo'
quintjoho'. Ndo' min'cya ro 'nan na nninncyahan na ntcüa'ho', jo' cüa'ho'
ndo' cüeho'han'. Ee chuhan' na nndaho' 'nan na icanhan' 'o' ntyja
'naan' na cotyentjonho' nnon Tyo'ts'on, cha'xjen juu tsan na ivantjon
tsixuan juu na ncy'oon juu cüenta 'nan na ivantjon juu.
\v 8 Min'cya ro tsjoon na ntsqueho' ndo' ncy'on nan'ñeen cüentaho',
cüa'ho' minninchen 'nan na nnincyahan ndëëho'.
\v 9 Ndo' quinan'n'manho' nn'anv'i na m'an jo' ndo'
quindueho' ndëë nn'an tsjoon'ñeen: 'O' ntyjë, jndë
tentyja xjen na nninncyaho' na ntco'xen Tyo'ts'on 'o' nchu
vaa na cotsam'anho'.
\v 10 Majo' xe na aa ntsqueho' ncüii tsjoon ndo' min tyi'cy'on
nan'ñeen cüentaho', quindui' ntcüe'ho' nata tsjoonhan na
quitji' jndyoyuho' nacjohan.
\v 11 Quindueho' ndëë nan'ñeen: Juu ts'ojndë tsjoonho' na chuu'
ng'ë́, conan'cyáhan'. Cont'á na nnda' cha' cüaa' n'onho' na
tyi'nin'cy'onho' cüenta juu jñ'oon' Tyo'ts'on. Majo'
quitquenho' cüenta na jndë tentyja xjen na ninncyaho' na
ntco'xen jon 'o' ntyja na cotsam'anho'.
\v 12 Jñ'oon na mayuu' na
matsjö ndëëho', ya na ngüentyja xjen na ntco'xen Tyo'ts'on
nn'an nchu vaa na jndë jnan'tjahan nnon jon, vi'ntyichen ntquenon
nn'an na tyi'cy'onhan cüenta 'o', chintyi juu navi' na tquenon
joo nn'an tsjoon Sodoma.
\s Vi' ntquenon nn'an njoon na
tyi'nin'quinan'quindëhan
\r (Mt 11:20-24)
\p
\v 13 “'O' nn'an tsjoon Corazín, vi' jndyi ntquenonho'. Mantyi
'o' nn'an tsjoon Betsaida, vi' jndyi ntquenonho'. Ee nque nn'an
tsjoon Tiro yo Sidón, xe na aa si'man ndëëhan nchu vaa najndei na
condui ja cha'xjen na jndë si'man ndëë nqueho', ya jo' cje ro
jndë ntcüe' n'onhan jnanhan. Ee joo nan'ñeen, cha'
tsi'manhan' na contcüe' n'onhan jnanhan tonnon Tyo'ts'on, tcüehan
ndiaatsja' ndo' tyiohan tsjaa' nquenhan.
\v 14 Mang'e jo', juu
xjen na ntco'xen Tyo'ts'on nn'an ntyja 'naan' jnanhan, jantyichen
nt'uiivi'han' 'o', chichen nque nn'an Tiro yo Sidón'ñeen.
\v 15 Ndo' mantyi 'o' nn'an tsjoon Capernaum, ¿Aa ng'e jndye
ts'ian t'man na tots'a tyquii' nt'anho', jo' cotji'ho' cüenta 
na ntsqueho' quiñoon'ndue? Jñ'oon na mayuu', ncju' Tyo'ts'on 'o' naijon na
m'an nt'oo. Mana ngitsuñ'en tsjoonho'.”
\p
\v 16 Ndo' itsontyichen jon ndëë nan'ñeen na t'ua jon ts'ian
ndëëhan: “Minninchen ts'an na indyii jñ'oon na coninncyaho',
jñ'oon njan indyii juu, ndo' juu ts'an na vennoon' juu jñ'oon na
concyaho', mantyi ivenoon' tsan'ñeen ja, ndo' nquii ts'an na
ivenoon' juu ja, mantyi ivenoon' juu nquii jon na t'ua ts'ian
nnön na jndyö.”
\s Sque ntcüe' ndyenn'an ncho'nqui vantjo'
ve nan'ñeen
\p
\v 17 Joo ndyenn'an ncho'nqui vantjo' ve nan'ñeen na t'ua Jesús
ts'ian ndëëhan, sque ntcüe'han na m'aan jon na nein jndyihan.
Jnduehan:
\p —Nnda' ta, xjen na cotjí' xue' na cotoxë́n yotyia na quindui'han
quii' n'on nn'an, cota'nguee'han.
\p
\v 18 Majo' t'a jon, tso jon ndëëhan:
\p —Jnty'ia na jnan Satanás quiñoon'ndue na tyioohin cha'vijon
chon tsuee na jndë tyuii' juu najndei na tsixuan juu.
\v 19 Quitquenho' cüenta, ja jndë tyincya na conan'xuanho' juu najndei
na condui ja na c'oonhan' yoho'. Mats'a na nnda' cha' min na
ndyueho' quindu, min quintjö, majo' min'chjo tantjonho'. Ndo'
nnanho' yo tsoñ'en najndei na tsixuan juu Satanás na m'aan juu
nacjoho'.
\v 20 Majo' min na nnda', tyi'nc'onho' na neinho' ve'
ntyja na cotjue'cje yotyia ndëëho'. 'O' c'onho' na neinho'
ng'e quiñoon'ndue, jo' na jndë jndui ngueho'.
\s Itsi'manhan' na neiin' Jesús
\r (Mt 11:25-27; 13:16-17)
\p
\v 21 Majuu xjen'ñeen, tyincyaa Espíritu Santo na neiin' ts'on Jesús.
Tye' na itsinin jon nnon Tyo'ts'on, tso jon:
\p —Tye'hë, matsit'man' ja 'u' na condui 'u' na maco'xen' quiñoon'ndue yo
tsonnangue. Ee joo jñ'oonmin', 'u' jndë ty'iu'han' ndëë nn'an
na cotji' nquehan cüenta na jnda' jndyi nquenhan yo nn'an na jen
t'man covaa' n'onhan ngiohan. Majo' nque nn'an na nty'iachen,
jndë si'man'han' ndëëhan. Ncya ya 'u' Tye' na nnda' vaa na
tëvee' nchji'.
\p
\v 22 Sininntyichen Jesús ndëë nn'an, tso jon: “Nquii
tyëhö' Tyo'ts'on, tsoñ'en jndë tyincyaa jon nt'ö. Ndo' tanin
ts'an na ivaa' ts'on nchu tsixuan na condui ja jnda jon, xia'ntyi
nquii jon ntyjii. Min tanin ts'an na ivaa' ts'on nchu vaa 
condui nquii Tyëhö', xia'ntyi ncö na condui ja jnda jon
ntyjihan', ndo' mantyi minninchen ts'an na nt'ue ts'ön na
ncüaa' ts'on nchu vaa na tsixuan jon.”
\p
\v 23 Xjen na tom'aan Jesús yo nn'an na conan'jonhan yo jñ'oon
na toninncyaa jon na ninnquehin, tso jon ndëëhan: “Ityio 
Tyo'ts'on jn'aan 'o' na m'anho' yo ja na cojnty'ia ndëëho'
ts'ian na mats'a.
\v 24 Quindyeho' na matsjö, jndye nn'an na toninncya jñ'oon'
Tyo'ts'on ndyu na toxen'chen yo nin'nn'an na t'man tonduihan
na totoxenhan, joo nan'ñeen tontyja jndyi n'onhan na
nin'quijnty'ia ndëëhan joo 'nan na cojnty'iaho' naneinhin,
ndo' na nin'quindye jndyihan joo jñ'oon na condyeho', majo'
ta'nan jnty'ia ndëëhan ts'ian na mats'a min tana jndyehan jñ'oon
na mancya.”
\s Jñ'oon ntyja 'naan' ts'an ndyuaa Samaria
na tyi'quitsiquindyi nquii'han'
\p
\v 25 Ya jo' ncüii ts'an na tsi'man nchu vaa itsiquindyi jñ'oon na
tquen Moisés, tyjee' juu na m'aan Jesús. Ve' nt'ue juu nchu vaa
ngitso Jesús cha' quityii'han' ng'eehan'hin. Taxee' juu nnon
jon:
\p —Nnda' ta, ¿Nin 'nan chuhan' na quits'a cha' ntsixuan na
tyi'quintycüii na vando' ñuan njan?
\p
\v 26 T'a Jesús 'ndyo juu:
\p —Juu jñ'oon na tquen Moisés, ¿nchu vaa itsiquindyihan'? ¿Nchu vaa
na itsi'manhan' ya na matsijnan'han'?
\p
\v 27 T'a tsan'ñeen, itso jon:
\p —Jñ'oon'ñeen, ndö vaa itsiquindyihan': Cüivenchji' nquii
Tyo'ts'on na conduihin na ico'xen jon 'u' yo na xoncüee' tson',
ndo' yo ninvaa ñuan 'nan' yo ninvaa na condëë matsa', ndo' yo
ninvaa na jnda' xquen'. Ndo' mantyi itsiquindyichenhan':
Cüivenchji' minninchen ts'an cha'xjen na vi'ntyjii nquii 'u'.
\p
\v 28 Tso Jesús nnon juu:
\p —Jndyoyu jñ'oon na tsu'. Jñ'oonmin' quitsiquindë'han', ya jo'
ntsixuan' na tyi'quintycüii na vando' ñuan 'nan'.
\p
\v 29 Majo' juu tsan'ñeen, nin'cüji' ya nquiihin, taxee'ntyi juu
nnon Jesús:
\p —Ndo' ¿Nin juu ts'an na icanhan' na cüivenchji jahin cha'xjen
na vi'ntyjii nquii ja?
\p
\v 30 T'a Jesús, itso jon:
\p —Tom'aan ncüii ts'an. Jnan juu Jerusalén na vacue juu tsjoon
Jericó, ndo' tjonhin nannty'uee. Tji' nan'ñeen 'naan' juu, ndo'
jnan'quee'hanhin, jnty'ehanhin na vave' juu.
\v 31 Ndo' sijonhan' na ncüii tyee 'naan nn'an judíos vacue jon juu 
nato'ñeen. Majo' ya na ntjii jon juu tsan'ñeen, ve' tancyaa jon 
ntyee', na tanon jon jo'.
\v 32 Ndo' ncüiichen ncüii ts'an na tuihin tsjan Leví,
manin' cüajon s'aa juu. Xjen na tuee' juu naijon na vaquityen
tsan'ñeen, ve' tëncyaa juu ntyee' na tenon juu jo'.
\v 33 Majo' ncüii ts'an ndyuaa Samaria na mantyi vja juu
nato'ñeen, tatsindyoo'hin. Ndo' ya na jndyiaa' juu
tsan'ñeen, tyioo na ndyia' jndyi juu nchjii jon.
\v 34 Tantyjaa'cya juu nnon tsan'ñeen. S'aa juu nasihin, tyio
juu nchen' yo vinon nquii naijon na jnan'quee'
nannty'uee'ñeenhin. Jndë jo' sityen juu ndiaa jo'. Ndë jo'
juu quioo' na quintyjo juu, tyio juu tsan'ñeen nacjoo' o'. 
Tay'oon juuhin v'aa naijon na cotsque ya nn'an. Jo'
tixee' juuhin.
\v 35 Ndo' ncüiichen xuee vi jndë mavja
juu na tonnonchen, tyincyaa juu ve s'on denarios nnon nquii ts'an
na vaa' v'aa'ñeen. Tso jon nnon tsan'ñeen: “QuitiXee' ya'
tsanvahin ndo' xe na aa vaa na ntsiquitsu'ntyi'chen' na
matixe'hin, ya na ncüenön ntcü'ë, ya jo' ndyiönhan'.”
\p Ndö' jñ'oon sinin Jesús na tyi'quitsi'man nquii'han'.
\v 36 Ndo' taxee' jon nnon juu tsan'ñeen, tsan na tsi'man nchu vaa
itsiquindyi jñ'oon na tquen Moisés:
\p —Joo ndye nan'ñeen, ¿Nchu vaa na macüji' cuenta? ¿Nin 
ncüii joohan na si'man juu na conduihin ntyje juu tsan na tjon natë'?
\p
\v 37 T'a tsan'ñeen, tso juu:
\p —Juu tsan na t'oon na ndyia' ro nchjii juu yo nquii tsan na tjon
natë'.
\p Ndo' tso Jesús nnon juu:
\p —Mantyi 'u', cja' ndo' majuuntyihan' quitsa'.
\s Tja Jesús na m'aan Marta yo María
\p
\v 38 Vi jndë sinin Jesús jñ'oonmin', tjantyichen jon yo
nn'an na totsay'onhan yo jñ'oon na toninncyaa jon. Squehan ncüii
tsjoon chjo yuu jon na m'aan ncüii tsanscu na jndyu Marta.
Sintjoo' juu jon vaa' juu.
\v 39 Ndo' m'aan tyje juu na jndyu María. Juu tsanscu'ñeen
tovaquityen juu ngiaa' Jesús na indyii juu jñ'oon na
itsinin jon.
\v 40 Majo' Marta tavijndei juu yo ts'ian. 
Jo' tatsindyoo'hin nnon Jesús, tso juu:
\p —Nnda' ta, ¿Aa mandyia' na i'ndyii tyjöhö' ja na ninncö
matsijñ'ön'? Quitsu' nnon juu na quitejndei juu ja.
\p
\v 41 T'a Jesús 'ndyo juu, tso jon:
\p —'U' ntyjë Marta, 'u' jndye jñ'oontiu m'an' na
itsiquijñ'eenhan' 'u'.
\v 42 Majo' ninncüii vaa na icanhan' na quits'aa ts'an.
Juu María jndë tjii juu naya'ñeen na njonntyichen
tsixuanhan'. Ndo' min tyi'xe'quityjë naya
'naan' juu.
\c 11
\s Itsi'man Jesús nchu vaa na nnan'nën
nnon Tyo'ts'on
\r (Mt 6:9-15; 7:7-11)
\p
\v 1 Ncüii jon tom'aan Jesús ncüii joo na itsinin jon nnon
Tyo'ts'on. Ndo' vi na jndë sinin jon, ncuii nque nan'ñeen na
totsay'onhan yo jñ'oon na toninncyaa jon, tso juu nnon jon:
\p —Ta, quitsi'man' ndë́ nchu vaa nnan'në́n nnon Tyo'ts'on,
cha'xjen nquii Juan totsi'man jon ndëë nn'an na totsay'on yo
jñ'oon na toninncyaa jon.
\p
\v 2 T'a Jesús, tso jon ndëëhan:
\p —Xjen na conan'neinho' nnon Tyo'ts'on, quindueho':
\q 'U' Tyë́ na m'an' quiñoon'ndue,
quits'aahan' na ji'ua condui xue'.
\q Quitsa' na majndyentyichen nn'an ncyahan
na ntco'xen'han ntyja na cotsam'anhan.
\q
\v 3 Ncya' 'nan na ntcü'á tyi'cüii xuee yu.
\q
\v 4 Ndo' quitsit'man tson' jnan na nan'xuán
ee mantyi conan't'man n'ö́n tsoñ'en
nn'an na conan'tjahin ndë́.
\q Ndo' xjen na nin'quityii' yutyia ng'ee juu já,
quitsiquindya' já na nt'uí quityquii'han'.
\p
\v 5 Mantyi itso Jesús ndëëhan:
\p —Cüa, nduë xe ncüiiho' m'aan ncüii ts'an na ya jñ'oon juu
yo 'u', ndo' xoncüe tsjon ncja' na m'aan juu na ntsu' nnon juu:
“Nnda' ntyjë, quite'jndei' chjo vi ndye tan' tyoo' ja.
\v 6 Ng'e ncüii ts'an na ya jñ'oonhin yo ja jndë tyjee'non juu
v'a na ve' ivenon ya juu. Ndo' ja ta'nan 'nan cuaa na
nninncyaa na ntcüa' juu.”
\v 7 Xe na aa nnda' vaa jñ'oon na ntsu' nnon
tsan'ñeen na m'aan juu quii' vaa' juu, tyi'jndyaa' ntsintcüe'
juu jñ'oon nnon' na ngitso juu: “Tyi'nin'quinaquintyja ja, ee
jndë iscu'tyën 'ndyo v'a. Jndë mava cjoo' jndu ndo' jndë
conda ntsinda. Jo' je'quindëë na ntejndei 'nan na
macan'.”
\v 8 Ndo' tsontyichen Jesús:
\p —Quindyeho' ntsjö ndëëho', min
xe'quinanquintyja juu na ntejndei juu 'u' ng'e na ya jñ'oonhin
yo 'u', majo' ng'e na tquen ya 'u' na macan'han', jo' na
nnanquintyja juu na nninncyaa juu tsoñ'en 'nan na icanhan' 'u'.
\v 9 Ndo' ng'e na nnda' vaa, ndö vaa 'nan na matsjö ndëëho':
Quitanho' nnon Tyo'ts'on, ndo' nninncyaa jon na ncy'onho'
cüentahan'. Yo mancha'chen n'onho' quijnt'ueho' na tonnon jon,
ndo' ndijnda'han'. Mave' na qui'manho', ya jo' nnaan 
cha'vijon ncüii 'ndyo v'aa tondëëho'.
\v 10 Ee minninchen ts'an na ican juu nnon Tyo'ts'on, ncy'oon juu
cüentahan'. Ndo' nin juu na vaa na nt'ue, minnchuchen
nninjnda'han'. Ndo' nin juu na itsic'uaa 'ndyov'aa, mancüiixjen
nnaanhan'. 
\p
\v 11 “Nin ncüiiho' na m'aan jnda juu ndo' xe na aa ntcan juu
quitscaa nnon' na ninjndo' juu, ¿Aa nnincya' ve' quitsu nnon
juu?
\v 12 Oo xe na aa ntcan juu tsi'quitsjon nnon' na ntquii juu, ¿Aa nninncya' 
ve' quitsjö nnon juu? 'O' min tyi'xe'quint'aho' na nnda'.
\v 13 Min na na tyia nn'an conduiho', majo' 
covaa' ya n'onho' na nninncyaho' 'nan na ya ndëë ndaho'.
Majndeichen nquii Tyeho' na m'aan jon quiñoon'ndue, nninncyaa
jon Espíritu Santo quii' n'onho' xjen na cotanho' nnon jon.
\s Condue nn'an na itsixuan Jesús yutyia tque
Beelzebú
\r (Mt 12.22-30; Mr 3.20-27)
\p
\v 14 Ncüii jon tji' Jesús ncüii yutyia quii' ts'on ts'an na
ndiquitsinin. Ndo' vi na jndë jndui' juu yutyia'ñeen, 
tco' ya nnda'han' tsan'ñeen, ya sinin juu. Ndo' joo nn'an na
jndye jndyi'hin, tëvee' jndyi ngiohan na nnda' vaa 'nan na s'aa
Jesús.
\v 15 Majo' vendyehan jnduehan:
\p “Tsanva', ve' yo ntyja 'naan' juu najndei na tsixuan Beelzebú, nquii 
yutyia tque, jo' na condëë icüji' juu yotyia quii' n'on nn'an.”
\p
\v 16 Majo' ñ'en minndyechen nan'ñeen na jnan'jnda'han ncüii
jñ'oon na ntyja 'naan'han' ntyja n'onhan na ntsitjahin. Tanhan
na quits'aa jon ncüii jn'aan cha' quitsi'manhan' na nquii
Tyo'ts'on incyaa najndei na condui jon.
\v 17 Majo' ntyjii
Jesús nchu vaa na ndyii' n'onhan, jo' tso jon ndëëhan:
\p “Xe m'aan ncüii gobiernon na cot'on nn'an ndyuaa naijon na ico'xen
jon, jñ'oon na mayuu' ndyuii' ntyja na ico'xen jon.
Taxe'quindëë na ntjontyichenhin. Ndo' majo'ntyi ntyja 'naan
nn'an ncüii v'aa, xe tyi'tjon' conan'neinhan yo ntyjehin,
conan'tyuii' nquehan.
\v 18 Ndo' majo'ntyi ntyja 'naan' juu
Satanás. Xe na aa ic'on nquii juu ntyje yotyia juu quii' n'on
nn'an, ya jo' ¿Nchu nts'aa juu na ntjontyichenhin ntyja na iquen
juu xjen 'naan' juu quii' n'on nn'an? Nnda' vaa matsjö ng'e
condueho' na ja ve' yo ntyja 'naan' najndei na itsixuan juu
Beelzebú, jo' na macüji' yotyia quii' n'on nn'an.
\v 19 Majo' xe na aa mayuu' na ntyja 'naan' najndei na tsixuan juu
Beelzebú, jo' na macüji' yotyia quii' n'on nn'an, ya jo'
itsiquindyihan' na mantyi nque ntyjeho' cotji'han
yotyia'ñeen quii' n'on nn'an yo maninjuu naijndei na
tsixuan juu. Majo' ng'e na tyi'yuu' na nnda' vaa ntyja 'naan
ntyjeho', jo' ntyja na nnda' cont'a nquehin icüji' jndyoyuhan' na
cochue n'onho' na cotji'ho' cüenta.
\v 20 Ng'e na macüji' ja yotyia quii' n'on nn'an yo najndei na condui 
nquii Tyo'ts'on, jo' itsi'manhan' na juu na ico'xen jon nn'an 
ntyja na cotsam'anhan, jndë tyjee'han' quii' nt'anho'.
\p
\v 21 “Juu Satanás, itsijonhan'hin cha'vijon
ncüii ts'an na vaa najndei, majo' ja condui ts'an na t'manntyichen
najndei. Mangioho' ncüii ts'an na min nt'ö ts'ian tyia'
'naan', vaa naijndei na tsixuan juu. Ya jndyi iquen juu cüenta
vaa' juu. Ta'nan ngenon 'naan' juu na min.
\v 22 Majo' xjen
na aa ncüjee' ncüiichen ts'an na jndeintyichen, chichen nquii
juu, ya jo' xe'quindëë nts'a juu yo tsan'ñeen. Tsoñ'en nt'ö ts'ian na
itsiqui ts'on juu, ncüji' tsan'ñeenhan' ndo' 'naan' juu
nninncyaa jonhan' ndëë nn'an na conan'jon jñ'oon yohin. 
\p
\v 23 “Nin juu na tyi'c'oon ntyja njan, m'aan tsan'ñeen nacjö,
ndo' nin juu na tyi'quitsitjon nn'an yo ja, itsintcüe' juu
nn'an na tyi'cantyja n'onhan ja.
\s Na co'o ntcüe' yotyia quityquii' ts'on ts'an
\r (Mt 12:43-45)
\p
\v 24 “Ncüii cüii yutyia, xjen na jndë tji'han'hin quii'
ts'on ts'an, ve' inannonto juu ndyuaa na ta'nan ndaa, int'ue juu
yuu jon ngüajndyee juu. Ndo' ng'e ta'nan ntjii juu, itso juu:
Jö ntcü'ë quii' ts'on juu ts'an naijon na jnt'ui.
\v 25 Majo' ya na nguee' ntcüe' juu jo', ntjii juu quii' ts'on tsan'ñeen
cha'vijon ncüii v'aa na jndë ta ndo' tijnda' yahan'.
\v 26 Ndo' na nnda', ncja juu na ndyochu juu mañoon ntyque' yotyia na
vi'ntyichen, chichen juu. Jo' nc'oque'han' quityquii'
ts'on tsan'ñeen ndo' nc'onhan jo'. Ndo' mats'iañ'en jen
vaantyichen na ntquenon tsan'ñeen, chito na toquenon jndyee
juu.”
\s 'Nan na nninncyaahan' na mayuu' na neiin' ts'an
\p
\v 27 Xjen na itsinin Jesús jñ'oonmin', ncüii tsanscu na
m'aan quii' nt'an nn'an na jndye jndyi'hin, sue juu jndyee', tso
juu nnon Jesús:
\p —Incyaa Tyo'ts'on na neiin' juu ts'an na singui 'u' ndo na
siquitei' jon 'u'.
\p
\v 28 Majo' t'a Jesús 'ndyo tsanscu'ñeen, itso jon:
\p —Juu jñ'oon na tsu', min na mayuu'han', majo' joo nn'an na
condye jñ'oon' Tyo'ts'on ndo' cota'nguee'hinhan', conduihan
nn'an na neinntyichen.
\s Nn'an na tyia nn'anhin cotanhin na ndui ncüii
jn'aan
\r (Mt 12:38-42; Mr 8:12)
\p
\v 29 Ya na jndë tijndye nn'an tëncüii xi'jndio ngiaa' Jesús,
ta' jon sinin jon jñ'oon ntyja 'naan' jon, itso jon:
\p —Nn'an na m'an neinhin, tyia jndyi nn'anhin. Jo' na je'ncya na njnty'iahan
jn'aan na cotanhan. Xia'ntyi juu jn'aan na totsixuan
Jonás, jo' na nninncyaa Tyo'ts'on na njnty'iahan.
\v 30 Ee nquii
Jonás'ñeen, totsixuan jon jn'aan ndëë nn'an tsjoon Nínive
ng'e xuee na jndë ndye na tio quitscaa t'manhin, jo' sin'man
Tyo'ts'onhin. Mannda' vaa itsijonhan' ja na condui tsans'a na
i'ua jon ts'ian nn'ön na coxën tsoñ'en nn'an, ntsixuan
ja jn'aan ndëë nn'an na m'an naneinhin.
\v 31 Nque nn'an na
m'an nanein, ya na ngüentyja xjen na ntco'xen Tyo'ts'onhan ntyja
'naan' jnanhan, juu tsanscu na tocoxen jon nn'an ndyuaa tontyja
na condui' ncjuu tsonjn'aan, ntcüi nnda' jon, ndo' mantyi joo
nn'an na m'an nanein na ngovjehan, ntcüi nnda'han juu xjen'ñeen.
Ndo' juu tsanscu'ñeen nnts'aa jon jnan nn'an na m'an nanein,
ee min na tycya jndyi ndyuaa na jnan jon, majo' nin'quindyii jon
jñ'oon na sinin Salomón yo na jnda' xquen jon. Ndo'
quitquenho' cüenta, ja na jndë tyjë quii'tyquii' nt'anho',
t'manntyichen condui ja, chichen nquii Salomón. Majo' min
tyi'nin'quindyeho' jñ'oon na mancya.
\v 32 Ndo' mantyi juu xjen
na ntco'xen Tyo'ts'on nn'an ntyja 'naan' jnanhan, nque nn'an
tsjoon Nínive ntcüi nnda'han. Ndo' nnt'ahan jnan joo nn'an na
m'an nanein. Ee juu xjen na toninncyaa Jonás jñ'oon' Tyo'ts'on
ndëë nn'an juu tsjoon'ñeen, ntcüe' n'onhan. Ndo' quitquenho'
cüenta, ja na jndë tyjë quii' nt'anho', t'manntyichen condui
ja, chichen juu Jonás. Majo' 'o' min tyi'nin'quintcüe' n'onho'
na condyeho' jñ'oon na mancya.”
\s Tënnon ts'an conduihan' cha'vijon chon lámpara
\r (Mt 5:15; 6:22-23)
\p
\v 33 Ndo' tsochen Jesús: “Jñ'oon na mancya itsijonhan juuhan' cha'vijon 
lámpara na itsixueehan' chon tyquii v'aa. Majo' ta'nan ts'an na ntscü'a 
chon lámpara, ndo' vi jndë jo' ntyii' juuhan' naijon na nty'iuu' oo 
nacjee' ncüii istjö. Mancüiixjen ndye ntsintyja ts'anhan' cha' 
ntsixueehan' ndëë nn'an na cotsaque' quii' v'aa.
\v 34 Juu jñ'oon na mayuu' conduihan' cha'vijon
chon lámpara, ee incyaahan' naxuee quii' tson'. Xe na aa mavaa'
tson' jñ'oon na mayuu', itsijonhan' 'u' cha'vijon ts'an na ya
tënnon na quindë ya na tyincyoo' juu. Majo' xe na aa tyi'nin'cyon'
cüenta jñ'oon na mayuu', itsijonhan' ntyja 'nan' cha'vijon ts'an na vi'
tënnon na ninvaañ'enhin m'aan juu najaan.
\v 35 Jo' quen' cüenta je' na mandyi' jñ'oon na mayuu', tyi'ntsa' na 
cha'vijon na nchjan' na nc'oon' tson' na tayuu jnt'uehan'.
\v 36 Xe na aa quityquii' tson' jndë too'chen jñ'oon na mayuu'
na tyi'cocüji 'u' ntyja 'naan'han', ya jo' ninvaa quii'
tson' nts'aahan' na itsixueehan' cha'na itsixuee ncüii chon
lámpara ndëë nn'an.”
\s Itsityia' Jesús nn'an tmaan' fariseos
\r (Mt 23:1-36; Mr 12:38-40; Lc 20:45-47)
\p
\v 37 Vi na jndë sinin Jesús jñ'oonmin', ncüii ts'an na
conduihin ntyja 'naan' tmaan' fariseos, t'man juuhin na cja jon
vaa' juu, chi ntcüa' jon yohin. Ndo' jo' tja jon, taquee' jon
vaa' tsan'ñeen, tyecüendyuaahan mesa.
\v 38 Majo' juu
fariseo'ñeen xjen na tquen jon cüenta na tyi'quitsijñ'oon'
Jesús costumbre na mman jon nt'ö jon cha'xjen na cont'a
nan'ñeen vitjachen na ntcüa'han, tatëvee' ts'on juu.
\v 39 Ndo' tso ta Jesús nnon juu:
\p —'O' nn'an na conduiho' tmaan' fariseos, itsijonhan'
ntyja 'naanho' cha'vijon ts'an na ya ya itsintju' juu naxen' vaso
yo ngio, majo' quityquii'han' ninvaa ji min jndyi. Mannda'
vaa na itsijonhan'ho'. Ee tyquii' n'onho' too'chenhan' yo
'nan tyia, cha'nan na conty'ueeho' 'nan nn'an yo tsoñ'en nnon natyia na cont'aho'.
\v 40 'O' nan' nquenho'. Mangioho' na nquii Tyo'ts'on sijnda' jon ninvaa 
nacjoo' ts'an. Ng'e na nnda', ¿Aa tyi'covaa' n'onho' na mantyi nquii jon 
sijnda' jon quii' ts'on ts'an?
\v 41 Quindyeho' na matsjö, quint'aho' naya nn'an 'nan na min ndueeho', 
ya jo' ntsi'manhan' na conduiho' na ntju' quii' n'onho'.
\p
\v 42 “'O' nn'an tmaan' fariseos, vi' jndyi ntquenonho', min jen
conan'quindëho' na coninncyaho' diezmo cüentaa' Tyo'ts'on ata
ve' tscojñon tsonjndya yo tscoja yo tsochen nnon tsco na
cocüa'ho', majo' tonnon nquii jon tacota'nguee'ho' 'nan na chuhan'
na quint'aho' tondëë nn'an, min tyi'vengioho' jon. Nan'min'
icanhan' na quinan'quindëho', tsoñ'en 'nanho' na min, min 
tyi'ntsacüentyjee'ho' na coninncyaho' diezmo cüentaa'
Tyo'ts'on. 
\p
\v 43 “'O' nn'an na conduiho' tmaan' fariseos, vi' jndyi
ntquenonho' ee joo silla na minntyjee' tyquii' nt'aan'on naijon
na covendyuaa nn'an na t'man condui, jo' nin'cüendyuaaho' cha'
ntyja 'naan' jo' ntji' nn'an cüenta na t'man conduiho'. Ndo'
mantyi nt'ue jndyi n'onho' na nninncya nn'an ts'on 'o' nata cha'
quitquen nn'an cüenta na njon jndyi conduiho'.
\p
\v 44 “Vi' jndyi ntquenonho' ee ve vaa na cont'aho'. Ee ntyja na
cotsam'anho', jndye nn'an ivjachuhan' na min'chjo tyi'covaa'
n'onhan na tyi'ya cont'ahan. Itsijonhan' 'o' cha'vijon
ndi'nt'ua na tavityincyo ee juu xjen na ivenon ts'an ndo'
indui juuhan', tyi'quintjii juu na ndyii' 'nan tö'han'.”
\p
\v 45 Ndo' ncüii ts'an na itsi'man juu nchu vaa itsiquindyi
jñ'oon na tquen Moisés, t'a juu, tso juu nnon Jesús:
\p —Nnda' ta, na matsu' jñ'oonva', mantyi itscüejnaan'han' já
cha'xjen nque nn'an na conduihan tmaan' fariseos.
\p
\v 46 Ndo' sintcüe' Jesús jñ'oon nnon tsan'ñeen, tso jon:
\p —'O' na conan'manho' nchu vaa itsiquindyi jñ'oon na tquen
Moisés, mantyi vi' jndyi ntquenonho', ee itsijonhan' ntyja
'naanho' cha'vijon na cotyioho' xu nacjo nn'an na cotquenho'
jñ'oon na quinan'quindëhinhan'. Ndo' min na ndiquinanhinhan',
majo' 'o' min ve' ncüii ndëë ndueeho' 
tyi'xe'quityi'ho' na ntejndeiho'hin.
\p
\v 47 “Vi' jndyi ntquenonho' ee nque nn'an na toninncya jñ'oon'
Tyo'ts'on ntyja nchu vaa 'nan na nguaa, conan'tycüi'ho' joo ndi'nt'ua
'naanhin cha' quijnty'ia nn'an na njon ngioho' nt'oo'ñeen.
Ndo' nque ndochiho' na tom'an ndyu tivio, joohin jnan'cüjehan
nan'ñeen.
\v 48 Ndo' na nnda' cont'aho', cotji' jndyoyuho' na
conan'jonho' ntyja 'naan natyia'ñeen na tont'a ndochiho'. Ee joohan
jnan'cüjehan nan'ñeen, ndo' 'o' conan'yaho' ndi'nt'ua 'naanhan.
\p
\v 49 “Ng'e na nnda' vaa, yo juu na m'aan Tyo'ts'on na jnda'
xquen jon, itso jon: Njñön ja nn'an na nninncyahan jñ'oon naya
njan ndëë nn'an. Ndo' mantyi njñön mañoon nn'an na conduihan
nn'an na vejndyee ntyja 'naan' ts'ian njan. Ñ'en nan'ñeen na
nnan'cüje nn'anhin, ndo' ñ'enhan nty'e nn'anhan.
\v 50 Mang'e na nnda', nque nn'an na m'an naneinhan, joohan ndyionhan n'eon
tsoñ'en nn'an na tonan'cüje ndochihan na toninncya nan'ñeen jñ'oon' 
Tyo'ts'on ntyja nchu vaa 'nan na nguaa. Chojnanhan n'eon nan'ñeen
xjen na tye' tsonnangue ata xjen neinhin.
\v 51 Juu jñ'oon'ñeen
it'uiihan'hin xjen ntyja na tyioo neoon' Abel na iscuee' Caín
juu ata mats'ia na tyioo neoon' nquii Zacarías, tsan na
jnan'cuee' nn'an tyquii' nt'an nnontyiu t'man yo ta vats'on t'man.
Jñ'oon na mayuu' matsjö ndëëho', nn'an na m'an naneinhan,
minnchuchen ndyionñ'enhan n'eon nan'ñeen.
\p
\v 52 “'O' nn'an na conan'manho' nchu vaa itsiquindyi jñ'oon na
tquen Moisés, vi' jndyi ntquenonho'. Ee juu jñ'oon na
ntsiquinaanhan' na ngovaa' n'on nn'an nchu vaa itsiquindyi
juu jñ'oon' Tyo'ts'on, 'o' jndë tji' ndya'ho'han'. Nqueho'
tyi'cjoo' n'onho' na nnan'jonho' ntyja 'naan'han', ndo' joo nn'an
na nin'cüaa' n'onhinhan', conan'ntycüii'ho' na nnan'jonhan
yohan'.
\p
\v 53 Jndë na sinin Jesús jñ'oonmin' ndëëhan, ya jo'
nn'an na conan'man nchu vaa itsiquindyi jñ'oon na tquen Moisés
yo nn'an tmaan' fariseo'ñeen, ta'hin na tonan'jaa'han cjoo' jon.
Jndye jñ'oon na ta'xee'han nnon jon.
\v 54 Ee tojnt'ue nchu ya nt'ahan cha' quityii'han' ng'eehan'hin cha' ndëë 
nt'uehan jon ntyja 'naan' jñ'oon na sinin jon.
\c 12
\s Itsi'man Jesús na tyi'nc'ön na ve vaa
cont'a
\p
\v 1 Viochen xjen na toninncyaa jon jñ'oonmin', jndye jndyi
nn'an tatjonhan, ata totsaquiñjonhan ntyjehan na tyen m'anhan.
Ndo' ta' jon na itsinin jon ndëë nn'an na totsay'onhan
jñ'oon yohin. Itso jon:
\p —Quint'aho' cüenta yo jñ'oon na conan'man nn'an na conduihan 
tmaan' fariseos, ee ve vaa na ndyii' n'onhan. Ndo' joo jñ'oon'ñeen 
vjacyahan' cha'na coviquindyi' tsquentë quii' tsquen tyoo'.
\v 2 Ee ta'nan ncüii nnon 'nan na ve' nty'iu na nts'aa ts'anhan',
tyi'je'quindëë na ngitë'han', mancüiixjen nditincyoo'han' Ndo'
mantyi ta'nan ncüii nnon na ve' nty'iu na s'aa ts'anhan' na
tyi'xe'cüentyja na ntquen nn'an cüenta ntyja 'naan'han'.
\v 3 Ve' ng'e jo', tsoñ'en 'nan na jndë
jndueho' natsjon, mancüiixjen nnintyincyoo'han' naxuee. Ndo'
jñ'oon na jndë jnan'nein ninmaan'ho' tyquii' nt'aa na
të' jndyuehan', minnchuchen jndei nninc'uaa jñ'oon'ñeen
quityquii' nata.
\s ¿Nin juu nan'xuan na c'ön na ncyaa?
\r (Mt 10:26-31)
\p
\v 4 “'O' ntyjë na ya jñ'oonho' yo ja, matsjö ndëëho'
tyi'nc'onho' na ncyaaho' joo nn'an na conan'cüjehan ntyjehan,
majo' ndë jo', ta'nan cüii nnon na nndëë nt'antyihan yoho'.
\v 5 Ja ntsi'man ndëëho' nin juu na c'onho' na ncyaaho': C'onho' 
na ncyaaho' nquii Tyo'ts'on. Ee vaa najndei jon na 
ncju' jon 'o' quii' v'io xjen na jndë tji' jon juu na 
cota'ndo'ho' nnon tsonnanguevahin. Mayuu', matsjö c'onho' 
na ncyaaho' na tonnon nquii jon.
\p
\v 6 “'O' mangioho' na covijnt'ua 'on quintsa quijndë na ninve
xoquitu' s'on ve. Min na tyi'njon cho'ñeen, majo' nquii
Tyo'ts'on tyi'cotsuu' ts'on jon min'ncüii joo o'.
\v 7 Majndeichen nqueho'. Ntyjii jnda' jon tsa'nnda' sonquenho'.
Mang'e jo' tyi'ndyueho', ee 'o' njonntyichen conduiho' na
tonnon jon, chichen quintsa quijndë min na jndye o'.
\s Quitji' jndyoyu jaa ntyja 'naan' Jesucristo
ndëë nn'an
\r (Mt 10:32-33; 12:32; 10:19-20)
\p
\v 8 “Jñ'oon na mayuu' matsjö ndëëho', minninchen ts'an na
icüji' jndyoyu juu ntyja njan ndëë nn'an, mantyi ja na condui
tsans'a na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na co'xën tsoñ'en nn'an,
ncüji' jndyoyu ndëë ángeles cüentaa' jon ntyja 'naan'
juu tsan'ñeen.
\v 9 Majo' juu ts'an na icüjihin ntyja njan tondëë
nn'an, mantyi ndëë ángeles cüentaa' Tyo'ts'on, ncüji'
jndyoyu ja na tyi'cüajn'an juu tsan'ñeen.
\p
\v 10 “Minninchen ts'an na itsinin ncüii jñ'oon na
itscüejnaan'han' ja na condui ja tsans'a na i'ua Tyo'ts'on ts'ian
nnön na co'xën tsoñ'en nn'an, ndëë ntsit'man ts'on jon
juu tsan'ñeen. Majo' min'ncya ro ts'an na itsinin juu na juu
ts'ian na mats'a, conduihan' ntyja 'naan' nquii yutyia, chito
ntyja 'naan' nquii Espíritu Santo, tavi xuee na ntsit'man ts'on
jonhin.
\p
\v 11 “Mancüii ntquen nn'an jñ'oon nacjoho' ndo' ngochohan 'o'
ndëë nn'an quii' nt'aan'on 'naan nn'an judíos, oo
ndëë nque nn'an na conintque ndëëho' yo nanm'ann'ian na
ndoxenhanho'. Majo' ya na ndui na nnda', tyi'nc'onho' jñ'oontiu
nin 'nan nt'aho' oo nin jñ'oon nnan'ntcüe'ho',
\v 12 Ee juu xjen'ñeen nquii Espíritu Santo ntsi'man jon
ndëëho' nin jñ'oon na nnan'ntcüe'ho' ndëëhan.”
\s Tyi'ntscjaa' tson' 'naan' ty'iu'
\p
\v 13 Xjen'ñeen ncüii ts'an na m'aan quii' nt'an nn'an na jndye
jndyi'hin, tso juu nnon Jesús:
\p —Nnda' ta, juu 'nan na jnty'ii tsotyë na tsixuanhan' cüenta,
quitsu' nnon xiöhö' na nnincyaa juuhan' nnön.
\p
\v 14 Jo' t'a Jesús 'ndyo juu, tso jon:
\p —'U' ntyjë, chito condui ja jüe na ntco'xën ja jñ'oon
'naanho' oo na nnc'ön 'nan na jnty'ii tsotyeho' ndueeho'.
\p
\v 15 Ndo' tso jon ndëë tsoñ'en nn'an:
\p —Quitquenho' cüenta na tyi'jen nts'aahan' ngioho' yo 'nan. Ee
nndëë nts'aahan' na jndye 'naan' ts'an min, majo' chito ntyja
'naan'han' na ninncyaahan' na mavio nc'oon juu.
\p
\v 16 Ya jo' sinin Jesús jñ'oon na tyi'quitso nquii'han'. Tso
jon:
\p —Tom'aan ncüii tsantya na ya tyuaa 'naan' jon, ndo' ya
jndyi tove' ntjonhan'.
\v 17 Sitiu jon quii' ts'on jon: “Nin 'nan
chi nts'a, ee tavi yuu ya na ntsivë 'nan na tue'.”
\v 18 Itsontyichen jon: Ndö vaa nts'a, ntsity'ui ndë' njan naijon na
coñjon 'nan na cove' ndo' ntsia mañoonhan' na t'manntyichen.
Jo' ntsuë tsoñ'en 'nan na tue' yo tsochen 'nan mana chö.
\v 19 Ndë jo' ntsjö ncö nnon ñuan njan: Je' yuu' je', jndye 'nan
njan min na jndë sivë na ntejndeihan' ja jndye chu. Naneinhin
ngüajndyëë chjo, ntcü'a ndo' nc'ua. Nc'ön na neiin' ts'ön.
\v 20 Majo' nquii Tyo'ts'on itso jon nnon juu: Tsan' 'u',
tsjonvahin ncü'io', ya jo' tsoñ'en 'nan na jndë sijnda', ¿Nin
ts'an nt'ö ntjohan'?
\v 21 Tsontyichen Jesús: “Mannda' vaa
itsijonhan' na ntjon ts'an na itsue juu 'nan cüentaa' nquii juu,
majo' na tonnon Tyo'ts'on, jñen' jndyihin.”
\s Ivantyjee' Tyo'ts'on nn'an cüentaa' jon
\r (Mt 6:25-34)
\p
\v 22 Ndo' tso Jesús ndëë nn'an na totsay'onhan yo jñ'oon na
toninncyaa jon:
\p —Mang'e na nnda' vaa, ndö jñ'oon matsjö ndëëho':
Taji nc'onho' na ji m'aan' n'onho' vaa na m'anho' nnon 
tsonnangueva, na nin 'nan ntcüa'ho', ndo' yuu nnan ndiaa na ntcüeho'.
\v 23 Ee ntyjii Tyo'ts'on na juu na na vja na cota'ndo'ho',
njonntyichenhan', chichen joo 'nan na icanhan' 'o' na
ntcüa'ho'. Ndo' mantyi njonntyichen juu si'ts'o 'naanho',
chichen ndiaa na icanhan' 'o' na ntcüeho'.
\v 24 Quitquenho' cüenta ntyja 'naan quindyaa, joo o' min tyi'quinon
o', min tyi'quityje o', min ta'nan nt'aa o', min ndë' na coñjon
ntquen ta'nan, majo' nquii Tyo'ts'on itixee' jon o'. Ndo' 'o' je',
njonntyichen 'o' nchjii jon, chichen quindyaahin'.
\v 25 ¿Nin ncüii 'o' na ve' ntyja 'naan' jñ'oontiu na m'aan' tson' 
nndëë ntsa' na nditco min ve' chjovi' xeechu' 'nan'?
\v 26 Majo' ng'e na
xe'quindëë nt'aho' nan'va' na chjontyichenhan', ya jo' ve'
jn'aan na jndye jndyi jñ'oontiu m'anho' ntyja 'naan tsochen
nan'min' na majndeichen tyi'je'quindëë nnt'a nqueho'han'.
\p
\v 27 “Quitquenho' cüenta ntyja 'naan ntjaa' jndëë.
Tyi'cont'ahan' ts'ian, min tyi'nan'yahan' ndiaa na ntcüehan'.
Majo' jñ'oon na mayuu' matsjö ndëëho', nquii rey Salomón,
min na taquintyja na tyahin, ta'nan tuen ndiaa' jon na nancoo'han'
cha'na nancoo' joo ntjaa' jndëë.
\v 28 Xe ng'e na nnda' its'aa Tyo'ts'on, na nancoo' ntjaa' jndëë
na tyi'vioo'han', nanein minhan' ndo' 'io cha jndë ntcohan'
quii' ton', majndeichen nchjii jon nchu vaa ndui
na ntcüeho' ndiaa, 'o' na chjo jndyi na vantyja n'onho' jon.
\v 29 Ng'e jo', tyi'ji jndye na nc'oon' n'onho' na ninquii'chen
nin 'nan na ntcüa'ho' yo 'nan na ntcüeho'. Taninncyaho' na
nchje nan'min' 'o'.
\v 30 Ee nque nn'an na tyi'c'onhan nacje 'naan' Tyo'ts'on, 
ninnquii'chen nan'min' cojnt'uehan. Majo' nquii Tyëhö' 
Tyo'ts'on nchjii jon na tsoñ'en nan'min' itsitjahan' 'o'.
\v 31 Majo' juu 'nan na vejndyee
na c'oon' n'onho', quijnt'ueho' na nquii jon co'xen jon 'o', ndo'
tsoñ'en nan'min' na itsitjahan' 'o', nninncyaa jonhan'.
\s Naya 'naan' ts'an na nnguaa quiñoon'ndue
\r (Mt 6:19-21)
\p
\v 32 “'O' nn'an tmaan' chjo cüenta ja, tyi'ndyueho', ee nquii
Tyeho' neiin' jon na ninncyaa jon na nnan'jonho' juu na
ico'xen jon.
\v 33 Quindëëho' 'naanho' na min ndo'
s'on na ncy'onho' cüenta, ncyaho'han' ndëë naninñen'. Xee na aa
nt'aho' na nnda', nninncyaa jon na mañoon nnon naya na 
tyi'je'cüi'ndaa'han'. Juuhan' tsi'xuanhan' 'nan na m'aan ndo' 
m'aanhan' quiñoon'ndue naijon na je'cuee' tsanch'uee, min 
tyi'je'quinan'ndaa' quindiuhan'.
\v 34 Ee naijon na conaveho' naya 'naanho' na
njonhan', jo' vijon m'aan na ndyii' n'onho'.”
\s Icanhan' na c'ön cjëhë
\p
\v 35 Ya jo' sinin Jesús nchu vaa nguaa xjen na nndyo nnda'
jon. Tso jon: “C'on cjeho' na cominndoo'ho' ja, cha'vijon m'aan
cje ts'an na cüe juu ndiaa. C'onho' cha'vijon joo moso na
ninnquii'chen xuee chon lámpara 'naanhan.
\v 36 Covendoo'han juu patrón 'naanhan na nndyo ntcüe' jon na
tja jon naijon na toco ts'an. Juu xjen ya na ntsic'uaa jon
'ndyo vaa' jon, mam'an cje nan'ñeen na nnan'quinaanhan na
ngüenon jon.
\v 37 T'man naya 'naan joo moso'ñeen xe juu xjen na ncüjee'
ntcüe' jon ndo' ntjii jon na ya cüenta cont'ahan. Jñ'oon
mayuu' na matsjö ndëëho', ntsijnda' jon ndo' ntsijñ'oon'
jon na ntcüa'han. Nts'aa jon na ngüendyuaahan mesa, ndo'
nquii jon ntye'ntjon jon ndëëhan.
\v 38 Tanin min xe na aa ncüjee' ntcüe' jon xoncüe
tsjon oo min xe na aa ncüjee' jon na vanco ndo' ntjii jon na m'an
cjehan, t'man vaa na nninncyaahan' na neinhan.
\v 39 Ndo'
cañjoon' n'onho' jñ'oonva, juu ts'an na conintque v'aa, xe na
aa ntyjii jon yuu xjen na ncüjee' tsanch'uee, ya jo' nc'oon cje
jon ndo' min tyi'xe'ncyaa jon na ngaquee' tsan'ñeen vaa' jon.
\v 40 Mantyi 'o' c'on cjeho', ee ja na condui tsans'a na i'ua
Tyo'ts'on ts'ian nnön na co'xën tsoñ'en nn'an, majuuto xjen na
tyi'quinan'tiuho' na ncüjë ntcü'ë. Majuuto xjen'ñeen
ncüjë nnt'a quii' nt'anho'.”
\s Moso na itsiquindë yo moso na tyi'tsiquindë
\r (Mt 24:45-51)
\p
\v 41 Taxee' Pedro nnon Jesús, tso juu:
\p —Nnda' ta, juu jñ'oonva' na tyi'quitsu' nquii'han', ¿Aa xia'ntyi
ndë́ já na matsinin'han', oo aa mantyi ndëë tsoñ'en nn'an?
\p
\v 42 T'a ta Jesús, itso jon:
\p —Minninchen ts'an na conduihin cha'na mosotque, quindyii
juu jñ'oonva. Ee juu mosotque'ñeen, xoncüee' ts'on jon
ndo' jnda' xquen jon. Jo' na nc'ua patrón ts'ian nnon jon
na nditquehin ndëë tsoñ'en ntyje moso jon na ntco'xen jon
tsoñ'enhin, ndo' na 'io 'io nninncyaa jon 'nan na
ntcüa'han.
\v 43 T'man naya 'naan' tsan'ñeen vaa, xe juu xjen
na ncüjee' ntcüe' patrón'ñeen ndo' ntjii jonhin na itsiquindë
juu cha'xjen na sijnda' nquii jon.
\v 44 Jñ'oon mayuu' na matsjö ndëëho', nt'ö tsan'ñeen
nninncyaa patrón tsoñ'en 'naan' jon na min na cüantyjee' juuhan'.
\v 45 Majo' juu mosotque'ñeen xe na aa ntsitiu juu: Juu patrón njan,
tyi'xe'cüjee' tyuaa' jon. Ndo' ng'e na nnda' vaa na ndyii' ts'on juu,
jo' ngita' juu na ncüja' juu min'ndyechen ntyje moso juu nannon
ndo' nanntcu. Ndo' ntcüa' quitscu juu ndo' nc'u juu ndo' nndyi
juu.
\v 46 Ndo' na nnda', juu xuee na tyi'c'oon cje juu ndo' xjen
na tyi'quen juu cüenta, ncüjee' ntcüe' nquii patrón 'naan'
juu. Jnaan' jo', ji vaa jndyi na ngichu' tsan'ñeen ata
ntscuee'han'hin, ndë jo' ncju' patrónhin naijon na m'an nn'an
na tyi'cantyja n'on Tyo'ts'on.
\p
\v 47 “Majo' juu moso na ntyjii nin 'nan na nt'ue ts'on patrón
'naan' na quits'aa, majo' tyi'quitsicjehin min
tyi'cüanguee' juu 'nan na nt'ue ts'on tsan'ñeen, ngichu'
jndyi juu.
\v 48 Majo' ncüii moso na tyi'covaa' ts'on juu yo
'nan na its'aa, ndo' its'aa juu 'nan na tsixuan juu na ngichu',
mancüiixjen ngichu' tsan'ñeen, ve' tyi'cuee'chen. Majo'
minninchen ts'an na jndye ivaa' ts'on, mantyi jndye ntcan
Tyo'ts'on na quitsiquindë juu. Ee juu ts'an na jen ntyja n'on
nn'an, mat'manntyichen ntcanhan' na quits'aa tsan'ñeen.”
\s Ic'onhan' nn'an ntyja 'naan' Jesús
\r (Mt 10:34-36)
\p
\v 49 Tsochen Jesús: “Ja jndë jndyö tsonnangue na ntscü'a
chon quii' nt'an nn'an. Yo ninvaa ñuan njan nt'ue ts'ön na
jndë t'ahan'.
\v 50 Vaa ncüii naijndei'han' na ngenön navi'
t'man na ntyja 'naan' jo' ntscuee'han' ja. Ndo' inchjehan' ja ata nguee'
xjen na ntsiquindëñ'enhan' juuhan'.
\v 51 ¿Aa conan'tiuho' na jndyö tsonnangue na nts'a na nntjo ya
nn'an yo ntyjehan? Min chito juu ts'ian na jndyö. Ja jndyö
na nc'onhan' nn'an yo ntyjehan.
\v 52 Nanein na tonnonchen, nc'on 'on nn'an na ncüii
v'aa, ndyehan nc'onhan nacjo ve nan'ñeen, ndo' ve nan'ñeen
nc'onhan nacjo ndye ntyjehan nan'ñeen.
\v 53 Nquii tye ts'an vja
jon nacjoo' tsans'a jnda jon, ndo' juu juu vja juu nacjoo' jon.
Mantyi nquii ndyee yuscu nc'oon jon nacjoo' jnda jon na yuscu,
ndo' nc'oon tsan'ñeen nacjoo' jon. Ndo' ncja jon nacjoo'
tsanitsaa' jon, ndo' nc'oon tsan'ñeen nacjoo' jon.”
\s Jn'aan na nnan'manhan' 'nan na nndui
\r (Mt 16:1-4; Mr 8:11-13)
\p
\v 54 Ndo' tso Jesús ndëë nn'an na jndye jndyi'hin:
\p —Xjen na cojnty'iaho' ntyja chincyu tontyja na vacue ndo'cüjioon',
quintyjachen condueho' na nngua', ndo' mayuu' its'aahan' na
nnda'.
\v 55 Ndo' xjen na cojnty'iaho' na nnan jndye tontyja na
condui' ncjuu tsonjn'aan, condueho': Nanein jmin' nts'aahan', ndo'
mayuu' its'aahan' na nnda'.
\v 56 'O' nn'an na ve vaa na
cont'aho', jnda' jndyi nquenho' na covaa' n'onho' 'nan na
covejndyo na its'aahan' nnon tsonnangue yo tsjö'ndue. Ndo' na
nnda', ¿Ndu na ndicüaa' n'onho' ntyja 'naan' ts'ian na mats'a
quii' nt'anho' ngueemin?”
\s Quintjo ya ngiö yo nn'an na tyi'quijndoo'hin
jaa
\p
\v 57 Ndo' sininntyichen Jesús ndëëhan, itso jon: “Joo 'nan
na covitincyo ntyja njan, ¿Ndu na conan'que' n'onho' na
ntji'ho' cüenta nin 'nan itsi'manhan'?
\v 58 Ya na vaa jñ'oon na it'uiihan' 'u'
na covancüiho' nnon ta tsanm'aants'ian yo ts'an na matsitja 'u',
ndö vaa quitsa'. Viochen xjen na vja' nato yohin, cjoo' tson' na
cüan' yahin, cha' tyi'nts'aahan' na jaa' jndyi nt'uii
jñ'oon'ñeen 'u' tonnon jüe. Ndo' juu jon nninncyaa jon 'u'
nduee cominsión. Ndo' joo nan'ñeen ntyi'han 'u' vancjo.
\v 59 Jñ'oon mayuu' na matsjö taxe'quindui' jo' ata jndë tyion'ñ'en'
na matsitja 'u'.”
\c 13
\s Xe tyi'ntcüe' nn'ön, ngitsu jaa
\p
\v 1 Juu xjen'ñeen sque vendye nn'an na m'aan Jesús na jnduehan
nnon jon nchu vaa na s'aa Pilato. Yo jñ'oon' tsan'ñeen
jnan'cüje sondaro 'naan' jon vendye nn'an ndyuaa Galilea quii'
vats'on t'man. Ndo' nque sondaro'ñeen jnan'tjon'han n'eon
nan'ñeen yo n'eon quioo' na jnan'cüje nan'ñeen na
tonan't'maan'han Tyo'ts'on.
\p
\v 2 T'a Jesús jndyuehan, itso jon: “Nan'ñeen je', ¿Aa cotji'ho' cüenta 
na nnda' vaa na tquenonhan 
ee na t'manntyi jnanhan vaa, chintyi tsoñ'en nn'an ndyuaahan?
\v 3 Jñ'oon mayuu' na matsjö ndëëho', min'chjo chitojo'. Ee mantyi 
'o' xe na aa tyi'ntcüe' n'onho' jnanho', mannda' itsijonhan' na 
ngitsu tsoñ'enho' cha'xjen na tquenon nan'ñeen.
\v 4 Ndo' mantyi juu
v'aandye na toventyjee'han' ndyo pila Siloé tsjoon Jerusalén na
iscuee'han' quin'on ncho'ndye nn'an xjen na tyioohan' nacjohan,
¿Aa cotji' 'o' cüenta na t'manntyi tonan'tjahan, chintyi
tsoñ'en ntyjehan nn'an na m'an tsjoon'ñeen?
\v 5 Jñ'oon mayuu'
na matsjö ndëëho', min'chjo chitojo'. Ndo' mantyi nqueho', xe
na aa tyi'ntcüe' n'onho' jnanho', mannda' itsijonhan' na ngitsu
tsoñ'enho' cha'xjen na tquenon joo nan'ñeen.”
\s Jñ'oon na tyi'quitso nquii'han' ntyja 'naan'
ts'oon higuera na tatë its'aahan'
\p
\v 6 Ndö vaa jñ'oon na tyi'quitso nquii'han' na sinin Jesús.
Juuhan' si'manhan' na icanhan' na quintcüe' n'on nn'an. Itso
jon:
\p —Tom'aan ncüii ts'an, tominntyjee' ncüii ts'oon higuera
quityquii' ntjon 'naan' juu. Ndo' tequint'ue tsan'ñeen të juu
ts'oon'ñeen, majo' tatë ntjii jonhan'.
\v 7 Jo' tso jon nnon ts'an na ivantyjee' juu ntjon'ñeen: Quen' 
cüenta nanein jndë ndye chu na mandyöquint'uë të 
ts'oon higuerava, majo' tatë contjihan'. Cüa, c'ua'han', ve' 
jn'aan na itsityenhan' tyuaa.
\v 8 Majo' juu tsan na ivantyjee' tyuaa'ñeen, t'a juu 'ndyo jon, 
tso juu: Nnda' ta, qui'ndyi' ya'han' chuva ata na jndë 
jñ'ën xi'jndio ng'eehan' ndo' ndyiön ts'oto'han'.
\v 9 Xe na aa nts'aahan' të chuncy'önhö', ya,
majo' xe aa ta'nan, yajo' yuu' je', nc'ua'han'.”
\s Sin'man Jesús tsanscu na siquix'en jndyev'ii
naxen'
\p
\v 10 Ncüii xuee na cota'jndyee nn'an judíos, taquee' Jesús
vats'on 'nan nan'ñeen, si'man jon ndëë nn'an.
\v 11 Ndo' jo' tom'aan ncüii tsanscu na jndë ngin'on ncho'ndye 
chu na ty'oon jndyev'iihin, ata siquix'enhan' naxen' juu. 
Jen ntyja tovaca juu, ndiquindëë ntsindiuuhin.
\v 12 Ndo' ya na jndyiaa' Jesús tsan'ñeen, t'man jonhin, tso jon nnon juu:
\p —'U' nan, jndë jn'man' tycu na maquenoon'.
\p
\v 13 Ndo' tyio jon nt'ö jon nacjoo' juu ndo' maquintyjachen
tco'yuhan' naxen' juu. Tye' totsit'maan' juu Tyo'ts'on.
\v 14 Majo' nquii ts'an na conintquehin juu vats'on'ñeen, siv'ii 
jon na sin'man Jesús juu tsanscu'ñeen juu xuee na 
cota'jndyeehan. Jo' tso jon ndëë nn'an na m'an jo':
\p —M'aan yon xuee na co'xenhan' na quint'aho' ts'ian.
Ngueemin' ncyoho' na nn'manho', chito juu xuee na
cota'jndyëëhë.
\p
\v 15 Ndo' tso Jesús nnon tsan'ñeen:
\p —'O' nn'an na ve vaa na cont'aho', juu xuee na cota'jndyëëhë,
'o' mancüiixjen conan'quinan'ho' juu toro oo snon njnuen'ho'
naijon na tyen cho'ñeen na icüa' o' ndo' na ntsanan'c'uho' ndaa
o'. ¿Aa tyi'yuu' na nnda'?
\v 16 Ndo' ng'e na nnda' vaa na cont'aho', juu tsanscuva' na
conduihin tsjan Abraham na jndyocahan', na jndë quin'on ncho'ndye
chu na its'aavi' Satanás jon, chuhan' na quindyaahin yo
'nan na iquenon jon min na juu xuee na cota'jndyëëhë.
\p
\v 17 Xjen na sinin Jesús jñ'oonmin', nque nn'an na tyi'cuee'
n'onhan jon, tsoñ'enhan s'aahan' na tyia jndyi ngiohan. Majo'
nque nn'an na jndye jndyi'hin, na jnty'iahan tsoñ'en ts'ian
na njon na tots'aa jon, tyincyaahan' na nein jndyihan.
\s Jñ'oon na tyi'quitso nquii'han'
ntyja 'naan' ntquen mostaza
\r (Mt 13:31-32; Mr 4:30-32)
\p
\v 18 Jndë jo' tsontyichen Jesús ndëëhan: “Juu na ico'xen 
Tyo'ts'on nn'an ntyja 'naan' na cotsam'anhan, ¿Nin ncüii nnon 
na itsijonhan' juuhan'? Ndo' ¿Nin 'nan na ntsijön' na 
ntsi'manhan' nchu vaa na vavit'man juu na ico'xen jon nn'an?
\v 19 Itsijonhan' juuhan' cha'na ntquen mostaza na juuhan' quijndëvi'han'. Juu
nan'ñeen jnon' ts'anhan' quii' ntjon 'naan' juu. Jndë na
t'onhan', cje ro tëvindyehan', t'man ts'oon s'aahan' ata
tonan'ya quintsahin' ntycya o' xquen juu ts'oon'ñeen.”
\s Jñ'oon na tyi'quitso nquii'han'
ntyja 'naan' tsquentë
\r (Mt 13:33)
\p
\v 20 Ndo' tsontyichen Jesús: “¿Nin ncüiichen 'nan ntsijön' ja 
juu na ico'xen Tyo'ts'on nn'an ntyja na cotsam'anhan?
\v 21 Itsijonhan' juuhan' cha'na tsquentë na tijnt'ue ncüii tsanscu na
sitjon' jonhan' quiityquii' ndye stotsua' jndë tyoo'. Ndo' juu
tsquentë'ñeen siquindëhan' ninvaa tsquen tyoo'ñeen.”
\s Quitsac'ë 'ndyo v'aa na quintu
\r (Mt 7:13-14, 21-23)
\p
\v 22 Xjen na toquiñjon Jesús nato na vja jon Jerusalén,
tacüenon jon njoon t'man yo njoon quijndë. Ndo' totsi'man jon
ndëë nn'an njoon'ñeen.
\v 23 Ndo' taxee' ncüii ts'an nnon jon, tso juu:
\p —Nnda' ta, ¿Aa tyi'jndye nn'an na ntsin'man Tyo'ts'on
ñuaanhan?
\p
\v 24 T'a jon, tso jon nnon tsan'ñeen:
\p —Juu na itye'ntjon Tyo'ts'on nn'an ntyja na cotsam'anhan,
itsijonhan' juuhan' cha'vijon 'ndyo v'aa quintuvi'.
Quinan'chonho' na nan'jonho' ntyja 'naan'han' cha'xjen itsichon
ts'an na nguenon juu 'ndyo v'aa'ñeen. Ng'e matsjö ndëëho',
jndye nn'an nnan'chonhan na nnan'jonhan ntyja 'naan' na ico'xen
Tyo'ts'on nn'an, majo' tyi'je'quinan'xuanhan na ndëë
nt'ahinhan'.
\v 25 Ee nquii ts'an na conintque quii' juu
v'aa'ñeen, vi na jndë jnanquintyja jon mesa ndo' ntscu'tyen jon
'ndyo v'aa, yajo' 'o' na m'anho' ch'en, ngita'ho' na nnan'c'uaaho'
'ndyo juu v'aa'ñeen. Nndueho': “Nnda' ta, quitsiquinan' 'ndyo
v'aa na ngüenö́n.” Majo' ntsintcüe' jon jñ'oon ndëëho', ngitso
jon: “Tyi'cüajn'an ja 'o', min tyi'quintji yuu jon jnanho'.”
\v 26 Jo' ngita'ho' na nndueho' nnon jon: Já tovendyuá mesa na
tocü'á yo 'u', ndo' totsi'man' ndë́ xjen na tyje' tsjö́n.
\v 27 Majo' ntsintcüe' jon jñ'oon ndëëho': “Jndë tsjö ndëëho'
na tyi'cüajn'an 'o' min tyi'quintji yuu jon jnanho'. Quenaanho'
ntjoohin, tsoñ'enho' na cont'aho' 'nantyia.”
\v 28 Ngüentyja xjen na njnty'iaho' nquii Abraham yo Isaac yo Jacob 
yo nin'tsoñ'en nn'an na toninncya jñ'oon' Tyo'ts'on ntyja nchu 
vaa 'nan na nnguaa na m'anhan naijon na ico'xen Tyo'ts'on. Ndo' juu 
xjen na njnty'iaho' na nnda', ndo' nqueho' jndë jnty'iihan' 'o' 
ch'en, yajo' nc'onho' na nnan'xuaaho' na itsi'ndaa'han' ngioho', 
ndo' ntcüa'ho' ndi'n'onho' na quindya' jndyi ngioho'.
\v 29 Majo' ntsque nn'an na nnan ninvaa tsonnangue. Nan'ñeen
nc'onhan na neinhan na ngatjonhan naijon na ico'xen Tyo'ts'on.
\v 30 Quitquenho' cüenta, nn'an na m'an nanein na cotji'ho' cüenta 
na tyi'njon conduihin, joohan ntco'han'hin na tonnon. Majo' joo 
nn'an na m'an nanein na cotji' nqueho' cüenta na njon jndyi 
conduihin, majo' ngüentyja xjen na ncju'cjehan'hin.
\s It'ioo Jesús ntyja 'naan nn'an Jerusalén
\r (Mt 23:37-39)
\p
\v 31 Majuuto xjen'ñeen, squenon minndye nn'an tmaan' fariseos na
m'aan Jesús, jnduehan nnon jon:
\p —Yantyi na quindui' ntjoohin, cja' ncüiichen joo ee
nin'quitscuee' Herodes 'u'.
\p
\v 32 T'a Jesús, itso jon ndëëhan:
\p —Juu tsan'ñeen itsijonhan'hin cha'vijon tyondye. Cüa, c'oho', quindueho'
nnon jon: “Nanein na tonnonchen macüjintyë yotyia quii' n'on
nn'an, ndo' matsin'man jahin ntycu na coquenonhan ndo' tajndye
vitja na ntsiquindëë juu ts'ian na matsixuan.”
\v 33 Majo' juu
nato na ñjön xeevahin, 'io ndo' cha, icanhan' na ncjö na
tonnonchen, ee xia'ntyi Jerusalén chuhan' na ngue' ts'an na
incyaa jñ'oon' Tyo'ts'on ntyja nchu vaa 'nan na nnguaa.
\p
\v 34 “'O' nn'an Jerusalén, 'o' na conan'cüjeho' nn'an na
coninncya jñ'oon' Tyo'ts'on ntyja nchu vaa 'nan na nnguaa, ndo'
cotuen'ho' ntjö' nque nn'an na ijñon jonhan quii' nt'anho' yo
jñ'oon' jon. Majndye jnda tontyja ts'ön na ntsincüi 'o' na
nc'onho' ntyja njan, cha'xjen juu quitsjon xque itsincüi o'
ntsinda o' quii' tsë ntsquii o', majo' o' tyi'quint'ue n'onho'.
\v 35 Quitquenho' cüenta, taxe'cüantyjee'ntyi Tyo'ts'on tsjoonho'.
Matsjö na taje'quijnty'iantyichen 'o' ja ata juu xjen na
ngüentyja xuee na nndueho': “Quityio Tyo'ts'on jn'aan nquii juu
na ndyo juu yo xuee' nquii jon.”
\c 14
\s Cüiichen jon sin'man Jesús ts'an juu xuee
na cota'jndyee nn'an
\p
\v 1 Ncüii jon ncüii ts'an na conintquehin quii' tmaan' nn'an
na conduihan fariseos, tso juu nnon Jesús na ngacüa' jon vaa'
juu, ndo' juu xuee'ñeen xuee na cota'jndyee nn'an yajo'. Joo
nan'ñeen totquenchenhan cüenta xe na aa vaa nchu nts'aa Jesús
na ntyja 'naan' jo' na ndëë nt'uehanhin.
\v 2 Ndo' jo' na
tonnon jon tecüentyjee' ncüii tsanvii' na ñjon juu ntcoo'.
\v 3 Ndo' taxee' jon ndëë nn'an na conan'man nchu vaa itsiquindyi
jñ'oon na tquen Moisés, yo joo nn'an fariseos'ñeen:
\p —¿Aa chuhan' na ntsin'man ts'an tsanvii' juu xuee na
cota'jndyëëhë, oo aa tyi'quichuhan'?
\p
\v 4 Majo' joohan tat'ahan. Jo' ty'oon jon cüenta juu
tsanvii'ñeen, sin'man jonhin, jndë jo' tso jon nnon juu ya cja
ntcüe' juu vaa' juu.
\v 5 Ndo' mantyi sinin jon ndëë joo fariseos'ñeen:
\p —Juu xuee na cota'jndyëëhë, xe na aa m'aan ncüii 'o' na
ngioo jnda juu oo toro tsjuen' juu quityquii' tsui' na njoon,
nin'ñoon' ntsicje 'u' na ncüji' juu yu'ñeen oo cho'ñeen.
¿Aa tyi'yuu' na nnda'?
\p
\v 6 Majo' joo nan'ñeen tat'ahan na nnda' tso jon.
\s Itsi'man Jesús na c'ön na ndyia' nn'ön
\p
\v 7 Ndo' Jesús, tquen jon cüenta 'nan na jnt'a nn'an na
tqueen' juu fariseo'ñeen na ntcüa'han yo jon. Nan'ñeen tojoo'
n'onhan na ngüendyuaahan silla naijon na ntsiquinjonhan'hin. 
Jo' jñ'oonva sinin jon ndëëhan na tyi'quitso nquii' jonhan'.
Tso jon:
\p
\v 8 —Juu xjen ya na iqueen' ts'an 'u' na quitsijon 'u' na icoco
jnda jon, tyi'ngaquijman' silla naijon na ntsiquinjonhan' 'u'. Ee
xe na aa ntsa' na nnda' ndo' ntsijonhan' na tqueen' tsan'ñeen
ncüiichen ts'an na t'manntyichen conduihin, chichen 'u',
\v 9 Yajo' juu tsan'ñeen na tqueen' jon veho', ngantyjaa' jon nnon',
ngitso jon: 'U' ntyjë, quenan' ndöhin, tsanva' ncjo juu naijon
na vaquityen'. Ndo' na nnda' na ngitso jon nnon', nc'on' na jnan'
na ngaquijman' silla na mats'iañ'en.
\v 10 Mang'e na nnda', xjen
na ntqueen' ts'an 'u', caquijman' silla na mats'iañ'en, cha' ya
na ngantyjaa' jon nnon' ngitso jon: “'U' ntyjë, cüenoon' na
quiñoon'chen.” Ndo' na nnda', ndit'maan' 'u' tondëë tsoñ'en
nn'an na minndyuaahan mesa yo 'u'.
\v 11 Ee minninchen ts'an na
itsivendye nquiihin, mancüiixjen ntsquioo cjehan'hin. Majo'
minninchen ts'an na iju'cjehin, majnda' ntsive Tyo'ts'onhin.
\p
\v 12 Ndo' mantyi tso Jesús nnon nquii tsan'ñeen na tqueen'hin:
\p —Xjen na maquen' nn'an na quinan'jonhan na ntcüa'han yoho'
cüenta yajmin' oo na tman, tyi'ntquen' nn'an na ya jñ'oonhan yo
'u', min nn'an 'nan', min nty'iu'tycya', min nantya na ndyo
m'anhan yo 'u'. Ee xe aa matsa' na nnda', nguee' xuee na majo'ntyi 
nt'ahin, cha' juu naya'ñeen na sa' yohan njonhan'.
\v 13 Majo' 'u' ya na matsijnda' 'nan t'man na ntcüa' nn'an, quen'
nanninñen' yo nn'an na tyi'quindë nduee, yo ng'e, yo nn'an na
ndiquitsaca', yo nannchjan.
\v 14 Ee na ntsa' na nnda' yohan, ya
jo' nquii Tyo'ts'on ndyio jon jn'aan 'u' na matsa'han', ee joo
nan'ñeen 'nan na sa' yohan, tyi'xe'quindëë nt'ahin na njonhan'.
Majo' nquii Tyo'ts'on ndyion jon 'u' xjen na nta'ndo' nnda' nn'an
na cotsam'an cha'xjen na chuhan' na tonnon jon.
\s Jñ'oon na tyi'quitso nquii'han' ntyja 'naan'
juu na t'man ntcüa' nn'an
\r (Mt 22:1-10)
\p
\v 15 Ncüii ts'an yo na minndyuaahan mesa, ya na jndyii juu na
nnda', tso juu nnon Jesús:
\p —T'man ityio Tyo'ts'on jn'aan minninchen ts'an na itsijonhin
juu na ico'xen jon. Itsijonhan' juuhan' cha'vijon na nein
nn'an na conan'jonhan na cocüa'han yo ntyjehan.
\p
\v 16 T'a Jesús, sininntyichen jon ncüii jñ'oon na tyi'quitso
nquii' jonhan'. Juu jñ'oon'ñeen tsi'manhan' na chito tsoñ'en
nn'an nnan'jonhan yo juu na ico'xen Tyo'ts'on nn'an ntyja na
cotsam'anhan. Tso jon:
\p —Tom'aan ncüii ts'an. Sijnda' jon ncüii na t'man na ntcüa'
nn'an ndo' jndye nn'an tqueen' jon.
\v 17 Ya na tman, xjen na
mincje tsoñ'en 'nan na ntcüa'han, jñon jon mosoo' jon na
caquitso tsan'ñeen ndëë nn'an na tqueen' jon: “Nnda'ho' ta,
nc'oho' je' ee tsoñ'en jndë mavaa ya.”
\v 18 Majo' tsoñ'en
nan'ñeen, ncüii ro ncüiihan jñoon'han. Tsan najndyee tso juu:
“Quitsa' vi naya'ñeen na quitsu' nnon patrón 'nan' na
quitsit'man chjo ts'on jon ja. Ee jndë sijnda vi tan' tyuaa
ndo' ijndei'han' na ncjöquijnty'iahan'.”
\v 19 Ndo' mantyi ncüiichen ts'an tso juu nnon juu moso'ñeen:
“Jndë sijnda 'on ntjo ndoro na nnt'a o' ts'ian, ndo' nein
jöquinty'ia aa ya nnt'a o' ts'ian. Jo' quitsa' vi
naya'ñeen na quitsu' nnon patrón 'nan' na quitsit'man chjo
ts'on jon ja.”
\v 20 Ndo' ncüiichen ts'an tso juu: “Ja xejnda xco na toman'cö, 
jo' na je'quindëë ncjö.”
\v 21 Jo' juu moso'ñeen tantcüe' juu ndo' siquindyii juu
patrón'ñeen tsoñ'en jñ'oonmin', ndo' jo' siv'ii jon.
Tso jon nnon mosoo' jon: “Cüa, quitsityua', cja' 
na vaa ts'ua ndo' nata quii' tsjoon, ndo' quindyochu' nanninñen' 
yo nn'an na tyi'quindë nduee yo ng'e, nn'an na nditsaca' yo 
nn'an nchjan.”
\v 22 Ndo' tyi'covivioto xjen tyjee' ntcüe' juu moso'ñeen, tso juu
nnon patrón 'naan' juu: “Nnda' ta, jndë s'a cha'xjen na tsu',
majo' ninvaa vanaanchen na ngüendyuaa nn'an.”
\v 23 Ndo' t'a jon 'ndyo moso'ñeen: “Cja' nato
t'man yo nato jndëë. Ndo' nn'an na ntji' jo',
quitsu' ndëëhan na matsjö jndei'han' na nninncyohan cha'
juu v'a ngitoo'han yo nn'an.
\v 24 Ee na matsjö ndëëho', min'ncüii joo nn'an na tquën' 
jndyëë, taje'ncya na nnan'jonhan na ntcüa'han 'nan t'man 
na sijnt'a.”
\s Ts'an na nin'quitsijonhin yo Cristo, cüji'
juu cüenta na aa ntsiquindë juu
\r (Mt 10:37-38)
\p
\v 25 T'man tmaan' nn'an jnan'jonhan yo Jesús. Yajo' tequen jon
ndëëhan ndo' tso jon:
\p
\v 26 “Min'ninchen ts'an na njonntyichen ntyjii juu tye juu, ndyee juu, 
scuu' juu, ntsinda juu, nn'an chuu'hin, ntsinda tye juu yo ndyee 
juu, ndo' mantyi njonntyichen nchjii juu nchu vaa na vando' nquii juu, 
chichen na njon nchjii juu yo ja, juu tsan'ñeen tyi'je'quindëë na 
ntsijonhin yo ja. 
\v 27 Ndo' minninchen ts'an na itsijonhin yo 'nan na
mats'a, xe na aa tyi'quintjo ya ntyjii tsan'ñeen navi' na iquenon
juu ntyja njan, min xe na aa cue' juu ntyja 'naan'han', jñ'oon
na mayuu' tyi'je'quindëë ntsijonhin ntyja njan.
\v 28 Xe na aa
m'an ncüiiho' na nin'quitsia juu v'aandye, aa chi ngacjo jndyee
juu, ntsitiu ya juu tsa'nnda' xoquitu' na ntcanhan' cha' ncüji'
juu cüenta na aa nninjndei'han' ata ntsiquindë juu v'aa'ñeen.
\v 29 Majo' xe tyi'quits'aa juu na nnda', jndë na sia juu
tsjaan' v'aa ndo' nndyiaa' juu na tyi'je'quindëë ntsiquindë
juuhan'. Ndo' na nnda', nque nn'an na njnty'ia na nnda' s'aa
tsan'ñeen, ngita'han na nnan'cüejnaan'hanhin.
\v 30 Nnduehan: Tsanva' siquita' juu ncüii ts'ian, majo' ve'
jn'aanhan', tatijnt'uehan' ng'e tasiquindë juuhan'.
\v 31 Ncüii ts'an na
t'man conduihin na co'xen jon na tsixuan jon nqui min sondaro,
¿Aa nts'aahan' na ndui' jon na vjaquits'aa jon tyia' yo ncüiichen
ts'an na mantyi t'man conduihin na tsixuan jon
ntcyu min sondaro? Juu tsan na minjndyee, ¿Aa chi ngacjo juu
na ntsitiu ya juu ncüii, aa nndëë ngüantjon jon juu tyia'ñeen?
\v 32 Ndo' xe na aa ncüji' juu cüenta na
tyi'je'quindëë nts'aa juu, yajo' vi xjen na ninvaa tcya m'aan
ncüiichen tsan'ñeen, njñon jndyee juu nn'an na m'aan
tsan'ñeen na ntsay'onhan jñ'oon na ntcan juu na tyi'nc'oon
tyia'ñeen.
\v 33 Mang'e na nnda' vaa, minninchen ts'an na
nin'quitsijonhin yo jñ'oon na mancya, icanhan' na 
cüji'ñ'enhin ntyja 'naan' tsoñ'en na tsixuan nquii juu.
\s Tsjaan' na jndë jndui' na chjen'han',
tyi'xe'cüijnt'uehan'
\r (Mt 5:13; Mr 9:50)
\p
\v 34 “Tsoñ'enho' ngioho' na ya covijnt'ue tsjaan', majo' xe
na aa ndui' na chjen'han', tanchu ya na nninchjen' nnda'han'.
\v 35 Ndo' na nnda', tayuu jnt'uehan', min nnon tyuaa, min yo to'. Ve'
cotyque'to nn'anhan'. 'O' na min ndö'nquiho', cüaa' n'onho'
jñ'oonva'.”
\c 15
\s Jñ'oon na tyi'quitso nquii'han' ntyja 'naan'
quitsman na tsu o'
\r (Mt 18:10-14)
\p
\v 1 Ncüii jon joo nn'an na cotye s'on cüentaa' gobiernon
tsjoon Roma, jndyehan squehan na m'aan Jesús na ndyehan
jñ'oon na toninncyaa jon, ndo' mantyi yo nn'an na cotji' nn'an
judíos cüenta na conan'tja nan'ñeen nnon Tyo'ts'on.
\v 2 Ndo' nque nn'an tmaan' fariseos yo nn'an na conan'man nchu
vaa itsiquindyi jñ'oon na tquen Moisés, tatëvee' ngiohan
na itsinin jon yo nan'ñeen. Jaa' jñ'oon jnan'neinhan
nacjoo' jon. Jnduehan:
\p —Tsanva itsijonhin yo nn'an na conan'tjahan nnon Tyo'ts'on, ndo'
mantyi icüa' juu yohan.
\p
\v 3 Ndö vaa jñ'oon na sinin Jesús ndëëhan na
tyi'quitso nquii' jonhan'. Itso jon:
\p
\v 4 “Nin ncüii nqueho', xe na aa m'aan ncüii ciento quinman 
ntsjuen' juu, ndo' tsu ncüii 'o, ¿Aa chi n'ndyii ya
juu joo ninquenn'an ncho'nqui vantjo' ñjen cho'ñeen naijon 
na cocüa' o' ndo' ngaquint'ue juu quioo' na tsu, 
ata xjen na ntjii ntcüe' juu o'?
\v 5 Ndo' vi na jndë ntjii ntcüe' juu o' chi
ntscüanjoon' juu o' quitya' juu yo na neiin' jndyi juu.
\v 6 Ndo' ya na nguee' ntcüe' juu v'aa, ntsitjon juu nn'an na ya
jñ'oon yohin yo nn'an na m'an ndyo vaa' juu. Ngitso juu
ndëëhan: Cüineiin' n'onho' yo ja ee juu quitsman tsjuën'
na tsu o', jndë ntji ntcü'ë o'.
\v 7 Itsontyichen Jesús: Matsjö ndëëho' na nnda'
vaa na itsijonhan' ntyja 'naan' nquii Tyo'ts'on na m'aan
quiñoon'ndue. Ncüii ts'an na itsitjahin nnon jon,
neiin'ntyichen jon ya na contcüe' ts'on tsan'ñeen jnaan' juu, chichen
ntyja 'naan joo ninnquenn'an ncho'nqui vantjo' ñjen ts'an na
cotsam'anhan cha'xjen na chuhan' na cotji'han cüenta na tyi'icanhan'
na ntcüe' n'onhan.
\s Jñ'oon na tyi'quitso nquii'han' ntyja 'naan'
xoquitu' na tsu
\p
\v 8 “Ndo' xe na aa m'aan ncüii tsanscu na y'oon juu nqui xen
s'on xuee, ndo' xe na aa tëtsu ncüiihan' quii' vaa' juu, ¿Nin 'nan
nts'aa juu? ¿Aa chi ntscü'a juu chon, ndo' ntca juu, ndo' chen
chen nt'ue juuhan' ata xjen na ntjii ntcüe' juuhan'?
\v 9 Ndo' vi na jndë ntjii juuhan', ntsitjon juu nn'an na ya
jñ'oon yohan yo nn'an na m'an ndyo vaa' juu, ndo' ngitso
juu ndëëhan: Cüineiin' n'onho' yo ja, ee juu xoquitu' na
tëtsu, jndë ntji ntcü'ëhan'.
\v 10 Sininntyichen Jesús, tso jon: Matsjö ndëëho' na nnda'
vaa na itsijonhan' na joo ángeles cüentaa' Tyo'ts'on
m'anhan na neiin' n'onhan ntyja 'naan' ncüii tsanjnan
na contcüe' ts'on.”
\s Jñ'oon na tyi'quitso nquii'han' ntyja 'naan'
ts'an yo jnda jon
\p
\v 11 Sininntyichen Jesús, itso jon:
\p “Tom'aan ncüii ts'an, tom'an ve ntsinda jon yonon.
\v 12 Nquii tsanche tso juu nnon tye
juu: Nnda' tye', joo 'nan na tsixuan' na ncy'ön cüentahan',
ncyahan' nnön. Ndo' jo' t'on jonhan' ndëëhan.
\v 13 Ndo' tyi'covijndye xuee na tui na nnda', jndëë juu tsoñ'en 
'nan na tyincyaa tye juu, ndo' xoquitu' na ty'oon juu, sitjon' 
juuhan', ndë jndui' juu jo', tja juu ncüiichen tsonnangue 
na tycya. Jo' siquitsu juu xoquitu' 'naan' juu na
minncyantyi tots'aa juu.
\v 14 Majo' vi na jndë jndyueñ'enhan' na siquitsu juu, 
jndyo ncüii jndo' t'man na ninvaa ndyuaa'ñeen. Ndo' tye'
na toquenon juu navi' ng'e tanin 'nan ya na ninjnt'uehin.
\v 15 Jo' tja juu, taquee'to juu na nts'aa juu moso 'naan' ncüii 
ts'an juu ndyuaa'ñeen. Tsan'ñeen t'ua jon ts'ian nnon juu 
na ngüantyjee' juu quintcu jndëë 'naan' jon.
\v 16 Tont'ue jndyi ts'on juu na ntcüa' juu min ve' nchuaa' joo të na
cocüa' quintcu'ñeen. Majo' min'ncüii ts'an ta'nan tyincyaa 'nan
na ntcüa' juu.
\v 17 Yajo' ty'oon juu na jnda' xquen juu, sitiu
ya juu ncüii: “Vaa' tyëhö' jndye mosoo' jon m'an. 
Cocüa'cjohin ata min 'nan na 'ndyichenhan', ndo' 
ntjoohin na m'an, manin'cü'iö na nin'jnt'ö.
\v 18 Je' yuu' nnt'ui ja ntjoohin, ncjö ntcü'ë na m'aan 
tyëhö', ndo' ntsjö nnon jon: Nnda' tye', jndë sitja ja 
tonnon Tyo'ts'on ndo' mantyi yo nnon'. 
\v 19 Nanein tyi'quitsixuan na ntsu' jnda' ja. Quitsa' yo
ja cha'vijon ve' ncüii moso'.
\p Ndö' vaa sitiu juu.
\v 20 Ndo' tantcüe' juu naijon m'aan tye juu. Majo' ninvaa
tycya na ndyo juu, ndo' jndyiaa' tye juuhin. Tyioo na t'man
vaa na ndyia' juu nchjii jon, jnannon jon, tëtsitjon
jonhin. Jndyots'aa jonhin ndo' t'u jon quinchoo' juu na
tyincyaa jon ts'onhin.
\v 21 Ndo' tso juu nnon jon: 'U' rii' tye', jndë
sitja ja tonnon Tyo'ts'on ndo' mantyi yo tonnon' ncu'.
Tyi'quitsixuan na ntsu' na jnda' ja.
\v 22 Ndo' vi na jndë sque ntcüe'han v'aa, tso tye juu
ndëë mosoo' jon: Cüa, quinan'cjeho' na quindyoy'onho'
ndiaa na yantyichen, chi ntcüe juuhan'. Ndo' quityion'
tsi'x'ee nt'ö juu, ndo' quitjue'ho' ntcoon ng'ee juu.
\v 23 Ndo' mantyi quitsacy'onho' toro chjo na t'uein,
quinan'cuee'ho' juu o'. Cüa, nnt'a nguee ndo' na ntcü'a.
\v 24 Ee juu jndahö', itsijonhan'hin cha'vijon ts'an na jndë tue',
ndo' vando' nnda' juu, cha'vijon ts'an na jndë tsu, majo'
tijnda' ntcüe'hin. Yajo' ta'han na tonan't'maan'han.
\p
\v 25 “Majo' jnda jon, tsantquechen, tyí'c'oonhin, tja juu
jndëë. Ndo' xjen na jndyo ntcüe' juu, tindyoo' juu na m'aan 
v'aahan, ndo' jndyii juu na cotja' ndo' cam'aan jnon.
\v 26 Ndo' tqueen' juu ncüii mosohan, taxee' juu nin 'nan condui.
\v 27 T'a tsan'ñeen, tso juu: “Juu ty'iu' jndë tyjee' ntcüe' juu ndo'
tye'ho', jndë iscuee' jon toro chjo na t'uein ee ya ro tyjee'
ntcüe' juu, tyi'vii' juu.”
\v 28 Majo' juu tsantquechen, siv'ii jndyi juu, min tyi'je'caquee' juu 
quii' v'aa. Ndo' na nnda', jo' jndui' tye juu, s'aa jndyi jon 
ty'oohin na caquee' juu.
\v 29 Majo' t'a juu 'ndyo jon, tso juu: “Quen'
cüenta, tijndye chu na matye'ntjön ja nnon'. Tacotsique' ts'ön
yo ts'ian na tji' nnön. Majo' min'jon taconcya' min ve'
quinch'iondyua na chi ntscü'ë na nts'a nguee na ntsit'man' chjo
ja yo ntyjë na ya jñ'oonhan yo ja.
\v 30 Majo' nein na jndë tyjee' ntcüe' juu jnda'hö' na 
tatsiquitsu juu 'nan' yo nanntcuntjaa', ata toro na t'uein 
jndë scue' cüentaa' juu.
\p
\v 31 Ndo' jo' t'a tye juu, itso jon: “'U' jnda, ninnquii'chen
m'an' yo ja ndo' tsoñ'en 'nan njan, 'u' ma'nan'han'.
\v 32 Majo' chuhan' na c'ön jaa na nënhën ndo' na quinan't'maan'
jaa ng'e juu ty'iu'hö', cha'vijon jndë tue' juu ndo' na
vando' nnda' juu, cha'vijon na jndë tsuhin, majo' jndë
tijnda' ntcüe'hin.”
\c 16
\s Jñ'oon na tyi'quitso nquii'han' ntyja 'naan'
na sitja mosotque
\p
\v 1 Mantyi sininntyichen Jesús ndëë nn'an na conan'jon yo
jñ'oon na toninncyaa jon, tso jon:
\p —Tom'aan ncüii tsantya ndo'
m'aan ncüii mosotque 'naan' jon. Tyenan'quindyii nn'anhin na ve'
its'aa ya juu na tsiquitsu juu 'naan' jon.
\v 2 Ndo' na nnda', tqueen' tsantya'ñeenhin, tso jon nnon juu:
“¿Nchu vaa jñ'oon na condue nn'an nacjo'? Quitsia' ncüii
lista, chen chen cüji' ntyja 'naan' xoquitu' na tyon'
cüenta yo tsa'nnda' na siquitsu', ee taxe'cüitquentyichen 'u'
ndëë moso.”
\v 3 Ndo' juu mosotque'ñeen,
sitiu ya juu ncüii: “¿Nchu nts'a cha' ngüant'ö? Ee patrón
njan icüji' jon ja na condui ja mosotque. Ta'nan na jndö 
na nts'a ts'ian jndëë cha' ngüantjön 'nan na
icanhan' ja, ndo' jn'an jndyi na ve' ntc'an 'ndyö 'nan ndëë
nn'an.
\v 4 Nanein mavaa' ts'ön nchu vaa nts'a cha' ntixee' nn'an
ja quii' nt'aahan vi na jndë jnty'iihan' ja na condui ja
mosotque.”
\v 5 Yajo' tqueen' jon ncüii ro ncüii nn'an na
chojnan nnon patrón 'naan' juu. Taxee' juu nnon tsan na
vejndyee: “¿Nchu xjen chu'jnan' nnon patrón njan?”
\v 6 T'a tsan'ñeen 'ndyo juu: “Ja chöjnan ncüii ciento ncjo
na too'han' yo nchen' n'oon olivos.” Ndo' tso juu
nnon tsan'ñeen: “Ndö juu tson na chuu' tsa'nnda'
na chu'jnan'. Quijman', cje ro cüji' xco'han' na
ninvenn'an ncho'nqui ncjo nchen' na chu'jnan'.”
\v 7 Jndë jo' taxee' juu nnon ncüiichen moso'ñeen: “Ndo' 'u'
je', ¿Tsa'nnda' chu'jnan'?” T'a tsan'ñeen 'ndyo juu: “Ja
chöjnan ncüii ciento xu ntquen trigo.” Yajo' tso juu
nnon tsan'ñeen: “Ndö tson na chuu' nchu xjen na
chu'jnan'. Cyon'han'. Cüji' xco' na ninnenquenn'an xu na
chu'jnan'.”
\p Ndö' vaa na tso tsan'ñeen.
\v 8 Ndo' juu tsantya'ñeen tso jon na juu moso'ñeen ty'oon juu 
na jnda' xquen juu min na sivi'nn'an juu ntyja ts'ian 'naan' 
jon na s'aa juu. Ee nn'an na m'an ntyja 'naan' tsonnanguevahin, 
jnda'ntyichen nquenhan yo ntyjehan, chito nn'an na 
conan'jonhan ntyja 'naan' nquii jon na conduihin naxuee.”
\p
\v 9 Itsontyichen Jesús: “Ndö vaa na matsiqui'man' jaho', joo 'nan 
na conan'choho' na nan'xuanhan' ntyja 'naan' tsonnangue jnan, 
cüijnt'ueho'han' na ntantjonho' jndye nn'an na ya jñ'oonhan yo
'o'. Yajo' juu 'nan na nan'xuanho', xjen na ntycüiihan', nque
nan'ñeen na tejndeiho'hin, ncy'onhan cüentaho' naijon na 
tyi'quintycüii na nc'on nn'an.
\p
\v 10 “Minninchen ts'an na conduihin na itsiquindë juu ncüii
jñ'oon na tyi't'man, mantyi ntsiquindë juu ncüii jñ'oon na
t'man tsixuanhan'. Majo' minninchen ts'an na itsivi'nn'an juu
ntyja 'naan' ncüii jñ'oon na tyi't'manhan', mantyi
ntsivi'nn'an juu ntyja 'naan' jñ'oon na t'man. 
\v 11 Jo' ntyja 'naan' na ndijnt'ue ts'an 'nan na nque nn'an tsonnangue
cotji'han cüenta na njon jndyihan', xe na aa tyi'cüijnt'ueho'han' 
cha'xjen na chuhan', yajo' joo 'nan na mayuu' na njon jndyi 
conduihan', min je'qui'ndyii Tyo'ts'onhan' ndueho'.
\v 12 Ndo' joo 'nan ntyja 'naan' tsonnangue, xe na aa tyi'covijnt'ueho'han' 
cha'xjen na chuhan', yajo' joo 'nan na njon jndyi, ta'nan ts'an na 
ninncyaahan' ndueeho' na nan'xuanhan' cüentaho'.
\p
\v 13 “Ta'nan ts'an na nndëë ntye'ntjon nnon ve patrón. Ee
nc'oon juu na jndoo' juu ncüiihan, ndo' ncüiichenhan nc'oon na
vi'ntyjii jndyi juuhin. Oo ngay'oon juu jñ'oon yo ncüiihan ndo'
ncüiichenhin nc'oon juu na tyi'cuee' ts'on juu. Tyi'je'quindëë
ntye'ntjonho' nnon Tyo'ts'on, ndo' mantyi conan'chonho' na
nintyaho'.” 
\p
\v 14 Nn'an na conduihan tmaan' fariseos na m'anhin jo', tondyehan
tsochen jñ'oonmin' na sinin Jesús. Ng'e na vi' jndyi n'onhan
yo xoquitu', jo' tonan'cüejnaan'hin jon.
\v 15 Itso jon ndëëhan: “'O' nt'ue n'onho' na quitji' nn'an cüenta na 
je' cont'aho' cha'xjen na chuhan', majo' nquii Tyo'ts'on ivaa' ts'on 
jon nchu vaa nan'xuanho'. Nn'an tsonnanngue, 'nan na
cotji'hin cüenta na njon jndyi nan'xuanhan', joohan' indyiaa' 
ndya' Tyo'ts'onhan'.
\s Tsoñ'en jñ'oon' Tyo'ts'on ntsiquindëhan'
juuhan'
\p
\v 16 “Ata xjen na tom'aan Juan, juu jñ'oon na tquen Moisés
ico'xenhan', tonan'y'onho'han' yo jñ'oon jndyue nn'an na
toninncya jñ'oon nchu vaa 'nan na nnguaa. Juu xjen na tom'aan
Juan'ñeen, tye' na condinein jñ'oon naya ntyja na itye'ntjon
Tyo'ts'on nn'an nchu vaa na cotsam'anhan. Ndo' icanhan' na quitquen
yantyihan ncüii cha' ndëë nduihan nn'an na ntye'ntjon jonhan.
\p
\v 17 “Quitquenho' cüenta, quii' jñ'oon' Tyo'ts'on min ntji
naquijndëhan'. Majo' ntsiquindëñ'enhan' joohan'. Ee
tyi'jndyaa'chen na ngitsu tsjö'ndue yo tsonnangue, chichen na
n'ndyihan' ncüii ntji chjo na t'uii' quii' jñ'oon' Tyo'ts'on. 
\s Tyi'quichuhan' na ntsityuii' ts'an tson
na toco juu
\r (Mt 19:1-12; Mr 10:1-12)
\p
\v 18 “Minninchen ts'an na ntsityuii' tson na toco yo scuu' ndo'
ngoco nnda' juu yo ncüiichen tsanscu, itsijnda'han' ntyja 'naan'
tsan'ñeen na ve' ndö' ro m'aan juu yo ncüiichen tsanscu'ñeen.
Ndo' min'cya ro tsans'a na ngoco juu yo tsanscu'ñeen na jndë
tyuii' tson 'naan' juu yo saa' juu, mantyi itsijnda'han' ntyja
'naan' tsan'ñeen na conduihin ts'an na ve' ndö' ro m'aan juu yo
tsanscu'ñeen.
\s Tsantya yo tsanjñen' Lázaro
\p
\v 19 “Ncüii jon tom'aan ncüii tsantya na ninnquii'chen
ndiaa na yantyi tocüe jon ndo' njon jndyihan'. Tincüii
xee yu, 'nan na yantyichen contyjo nnon mesa na tocüa' jon.
\v 20 Ndo' ndyo teon vaa' tsan'ñeen, tyequitquen nn'an ncüii tsanjñen',
tovaa juu jo', Lázaro jndyu juu. Nin vaa si'ts'o 'naan' juu
min ntyje'.
\v 21 Ntyja jndyi ts'on juu min ve' 'nan quijndë na
cocyaa tocjee' mesa 'naan' tsantya'hin na ntcüa' juu. Ndo'
sque quindue', jndyoquityue o' ntyje' na chu juu.
\v 22 Ndo' tuee' xjen na tue' juu tsanjñen'ñeen, ndo' nque
ángeles tyey'onhan ñuan 'naan' juu naijon m'aan nquii
Abraham. Mantyi tue' tsantya ndo' tënty'iuhin.
\p
\v 23 “Viochen xjen na toquenon jon navi' naijon na co'o nn'an na
jndë tjë, jndondë jon, jndyiaa' tycya jon na m'aan Lázaro
ngiaa' Abraham.
\v 24 Ndo' sixuaa jon, itso jon: 'U' ta Abraham,
c'on' na nty'ia rö nchji'. Quitsa' vi naya'ñeen, quijñon'
Lázaro na ve' ncüii ndëënt'ö juu quinchje juu quii' ndaa cha'
ntsiquindaa' juu tsa. Ee jaa' jndyi navi' na maquenön quii'
juu chonvahin.
\v 25 Majo' t'a Abraham, tso jon: 'U' jnda, chen
chen cañjoon' tson' joo naya na tyon' cüenta xjen na tovando',
ndo' Lázaro vi' toquenon juu. Majo' nein ivajndyee juu ntjoo
ndo' 'u' je', vi' maquenoon'.
\v 26 Ndo' mantyi vaa ncüiichen 'nan.
Quityquii' nt'án yo 'o', vaa ncüii tsë'tsjoon na tayuu
ntycüii na njoonhan' cha' nin já na nin'quitsquë́ na m'anho',
je'quindëë ngüenö́nhan'. Ndo' min nque nn'an na m'an naijon
na m'anho', je'quindëë ngüenonhin ntyjava.
\p
\v 27 “Ndo' jo' t'a tsan'ñeen, itso juu: Ng'e na nnda', ta,
mats'a ty'oo 'u', cüa, c'ua' ts'ian nnon juu na cja juu na
m'an nn'an vaa' tsotyë,
\v 28 Ee jo' m'aan 'on ntyjö ncö. Cjancyaa juu
jñ'oon ndëëhan cha' tyi'ntsquehan ntjoohin naijon na ji va
jndyi 'nan na maquenön.
\v 29 Majo' sintcüe' Abraham jñ'oon nnon juu: Conan'y'onhan
joo jñ'oon na jndui na toninncyaa Moisés yo nin'jñ'oon na
toninncya nn'an na tonduehan nchu vaa 'nan na nguaa. Joo
jñ'oon'ñeen quindyehinhan' ndo' quita'nguee'hinhan'.
\v 30 Majo' t'a tsantya'ñeen, itso juu: Tyi'yuu' ta, xe ncüii
joo nn'an na jndë tjë ncja na m'anhan, jñ'oon na mayuu'
nntcüe' n'onhan jnanhan.
\v 31 Ndo' t'a Abraham 'ndyo juu: Xe tyi'quinan'jñ'oon'han joo
jñ'oon na toninncyaa Moisés yo mañoon nn'an na
toninncyahan jñ'oon' Tyo'ts'on ntyja nchu vaa 'nan na nguaa,
mantyi min xe'quindyehan jñ'oon 'ndyo nc'üii ts'an min na
ngüando' xco juu.”
\c 17
\s Jnaan' ts'an nt'uiihan'hin
\r (Mt 18:6-7, 21-22; Mr 9:42)
\p
\v 1 Ndo' tso Jesús ndëë nn'an na totsay'onhan yo jñ'oon na
toninncyaa jon: “Tyi'je'cacüentyjee' na nin'cjachuhan' nn'an na
conan'tjahan nnon Tyo'ts'on, majo' vi' jndyi ngenon juu ts'an na
itsiquita' jñ'oon na ntycyaa nn'an na nnan'tjahan.
\v 2 Ntyja 'naan' juu tsan'ñeen, yantyi xe na aa quinan'tyen nn'an
ncüii tosu xtyo' juu ndo' quitjue' nan'ñeenhin quityquii'
ndaandue. Ee vi'ntyi ngenon juu na nts'aa juu 'nan na
ntsquioo'han' minninchen nn'an na chjo vantyja n'onhan ja.
\v 3 Jo' quitquen nqueho' cüenta ntyja nchu vaa na cotsam'anho'.
\p “Xe ncüii ntyjeho' na vantyja ts'on Tyo'ts'on itsitjahin nnon',
quitsiqui'man'hin. Ndo' xe na aa contcüe' ts'on juu, quitsit'man
tson'hin.
\v 4 Ndo' xe na aa ntyque' jnda na itsitjahin nnon' na
ncüii xuee, ndo' ncüii cüii jon ngaquitso juu nnon':
Quitsit'man tson' ja, contcüe' ts'ön na sitja ja nnon', chuhan' na
quitsit'man tson'hin.”
\s C'ön na t'manntyichen na vantyja nn'ön
\p
\v 5 Nn'an na ncho've na totsay'onhan yo jñ'oon na toninncyaa
Jesús, jnduehan nnon jon:
\p —Ncya' na ndit'manntyichen na covantyja n'ö́n.
\p
\v 6 Jo' t'a jon jndyuehan, tso jon:
\p —Min xe na aa chjo na covantyja n'onho', min ve' cha'xjen na
chjo ncüii ntquen mostaza, majo' t'man ts'ian nndëë nt'aho'.
Ata nnon ts'oon t'manva nndëë nndueho': “Quenan' 'u' ntjoohin
ndo' cacüentyje' quii' ndaandue.” Ndo' minchuchen
ntsiquindëhan' cha'xjen na condueho'.
\s Chuhan' na quitsiquindë ts'an na itye'ntjon
\p
\v 7 “Cüa, quinduë ncüiiho' m'aan moso 'naan' na itsitiuu juu
tyuaa oo ivantyjee' juu cho' ntsjuen' tojndëë. Ndo' vi na jndë
tyjee' juu na jnan juu jndëë, ¿Aa nts'aahan' na ntsu'
nnon juu: “Cüa, cüenoon' ndö, quijman' mesa na ntcüa'?”
\v 8 ¿Aa chi ngitso jndyee patrón'ñeen nnon juu: “Cüa ra,
quitsijnda' 'u', quitsijñ'on' na ntcü'a? Ndo' vi na jndë
tcü'a ndo' jndë t'ua, yajo' chi ntcüa' ndo' nc'üa'.”
\v 9 Min tatyincyaa jon naya juu moso'ñeen na siquindë juu
ts'ian na t'ua jon nnon juu.
\v 10 Mantyi 'o' ya na jndë jnt'aho' tsoñ'en na
ico'xen Tyo'ts'on na quint'aho', jo' quindueho': “Aa jaa na
cotye'ntjön, tyi'quinan'xuan na ngitso ts'an na taquinjon' na
cont'a, ee xia'ntyi jndë jnt'a cha'xjen na chuhan' na
quint'a.”
\s Sin'man Jesús nqui nn'an na cho ndö cotö'
\p
\v 11 Xjen na ñjon Jesús nato na vja jon Jerusalén, tenon jon
tyonco ndyuaa Samaria yo Galilea.
\v 12 Juu xjen na vaquee' jon ncüii tsjoon chjo, tjonhin nqui 
nn'an na chohan tycu ndö cotö', tyecüentyjee' tycyahan.
\v 13 Jndei jnan'xuaahan, jnduehan:
\p —'U' Jesús na matsi'man' jñ'oon' Tyo'ts'on ndëë nn'an, c'on'
na nty'iá rö́ nchji'.
\p
\v 14 Ya na jndyiaa' Jesús joohan, tso jon ndëëhan:
\p —Quitsanan'man nqueho' ndëë ntyee.
\p Ndo' viochen xjen na co'ohan, jn'manhan.
\v 15 Majo' ncüii joo nan'ñeen, xjen na tyincyaa juu cüenta na
jndë jn'man juu, tantcüe' juu. Jndei c'ua 'ndyo juu na
totsit'maan' juu Tyo'ts'on.
\v 16 Tco'xtye juu tonnon Jesús, tyincyaa juu na ncya
ya jon. Ndo' juu tsan'ñeen conduihin ts'an Samaria.
\v 17 Ndo' taxee' Jesús:
\p —¿Aa chito ncha'vaa nqui nan'ñeen jn'manhan? Ndo'
ñjenchenhin je', ¿Yuu m'anhan?
\v 18 Juu tsanvahin chito conduihin ts'an judío, majo'
jndyo ntcüe' juu na itsit'maan' juu Tyo'ts'on. Majo' ñjen
nan'ñeen ve' ty'etohan, ta'nan sque ntcüe'han.
\p
\v 19 Yajo' tso Jesús nnon tsan'ñeen:
\p —Quinaquintyja', cja ntcüe' va'. Ng'e na vantyja tson' ja, jo' na
jndë jn'man'.
\s Ndö vaa na ngüentyja na ntye'ntjon
Tyo'ts'on nn'an
\r (Mt 24:23-28, 36-41)
\p
\v 20 Ncüii jon joo nn'an na conduihan tmaan' fariseos taxee'han
nnon Jesús ntyja 'naan' juu na itye'ntjon Tyo'ts'on.
Ta'xe'han ¿yuu xjen ngue'ntyjahan'? T'a jon
jndyuehan, tso jon:
\p —Juu na condui Tyo'ts'on na itye'ntjon jon tsoñ'en, chito ng'e
'nan na covityincyoo', jo' tsi'manhan' na jndë tyjee' juuhan'.
\v 21 Min xe'quindue nn'an: “Ndö m'aan jon oo ndö'ñeen m'aan jon
na itye'ntjon jon nn'an”, ee juu na itye'ntjon jon,
m'aanhan' quii' nt'anho'.
\p
\v 22 Ndo' tso ta Jesús ndëë nn'an na tonan'jon yo jñ'oon
na toninncyaa jon:
\p —Mangue'ntyja xjen ya na nndueho': “Nt'ue jndyi nn'ön na
ngue'ntyja xuee na nndyo nnda' nquii jon na conduihin tsans'a na
i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnon jon na co'xen jon tsoñ'en nn'an.”
Majo' xe'quijnty'iaho' na nnguaa na nnda'.
\v 23 Ñ'en nn'an na nnduehan ndëëho': “Ndö' m'aan jon, oo
nnduehan ntjoohin m'aan jon.” Majo' tyi'ntsantyjaho' min
tyi'nan'jonho' yo nan'ñeen.
\v 24 Ee cha'xjen na ico' tsuee chon, itsixueehan' vi
ntyjaa' tsjö'ndue ata ncüiichen ntyja, mannda' vaa
ntsijonhan' xjen na nndyö ntcü'ë. Ninjonto njnty'ia
tsoñ'en nn'an ja na condui tsans'a na i'ua Tyo'ts'on ts'ian
nnön na coxën tsoñ'en nn'an.
\v 25 Majo' na vejndyee icanhan' na quenön navi' t'man ndo' 
mantyi nn'an na m'an nanein nnt'ahan na tayuu jnt'ue ja ngiohan.
\v 26 Jo' ja na condui tsans'a na i'ua
Tyo'ts'on ts'ian nnön na co'xën tsoñ'en nn'an, cha'xjen na
tom'an nn'an xjen na tom'aan nquii Noé, mannda' vaa ntsijonhan'
na nc'on nn'an xjen na jndë tindyo na ndyö ntcü'ë.
\v 27 Totsam'anhan cha'xjen na vja tont'ahan. Tocüa'han, tovehan, totoncohan,
toninncyahan ndahan na ntonco joo ata tuee' juu xuee na tua Noé
quityquii' v'aandaa. Ndo' tova'ty'a, ndo' joo nn'an na
jnty'iihan', tjëñ'en nan'ñeen.
\v 28 Ndo' manin'ncüii xjen tont'a nn'an xjen na tom'aan Lot.
Tocüa'han, tovehan. Tonan'jndahan 'nan ndo'
tondëëhinhan'. Tononhin ntjon, tonan'yahan nt'aa.
\v 29 Majo' juu xuee ya na tji' Tyo'ts'on Lot
tsjoon Sodoma, tyioo ndaatsua' chon yo sufre na jnanhan'
tsjö'ndue. Ndo' iscüjeñ'enhan' nn'an na m'an juu tsjoon'ñeen.
\v 30 Ja na condui tsans'a na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na
co'xën tsoñ'en nn'an, mannda' itsijonhan' na nnguaa juu xuee
ya na njnty'ia nnda' nn'an ja.
\p
\v 31 “Juu xuee'ñeen, ts'an na m'aan ch'en, tyi'ngaquee' nnda'
juu quii' vaa' juu na ncüji' juu 'naan' juu. Tyi'nguaa ntyjii juu
ntyja 'naanhan'. Ndo' majo'ntyi ts'an na m'aan tojndëë,
tyi'ndyo ntcüe' juu cha' ndyoquichu juu 'naan' juu.
\v 32 Cañjoon' ya n'onho' nin 'nan na tquenon juu scuu' Lot.
\v 33 Minninchen ts'an na int'ue nquii juu nchu vaa nts'aa juu cha'
tyi'quitsuhin, jñ'oon na mayuu' ngitsuhin. Majo' minninchen
ts'an na incyaa juu na quenon juu min'cya ro 'nan na ngenon juu,
tsan'ñeen ntsin'man Tyo'ts'on ñuaan' juu.
\p
\v 34 “Jñ'oon na mayuu' na matsjö ndëëho', juu tijaan'ñeen,
ya na nndyö nnt'a, ve nn'an na man'hin condahan, ncüii tsan'ñeen
vjay'oonhan'hin na m'an, ndo' ncüiichenhin n'ndyiihan'hin.
\v 35 Ve nanntcu tojnaan' cotuahan, ncüii tsan'ñeen
vjay'oonhan'hin na m'an, ndo' ncüiichenhin n'ndyiihan'hin.
\v 36 Ve nannon m'an jndëë na cont'ahan ts'ian, ncüii
tsan'ñeen vjay'oonhan'hin na m'an, ndo' ncüiichenhin
n'ndyiihan'hin.
\p
\v 37 Ndo' nn'an na tonan'jon yo jñ'oon na toninncyaa jon,
taxee'han nnon jon:
\p —Ta, ¿Yuu vijon na nndui na nnda'?
\p Jo' t'a jon jndyuehan ncüii jñ'oon na tyi'quitso nquii'
jonhan' na tsi'manhan' na ntco'xenhan' nn'an. Tso jon:
\p —Navijon na vendyuaa 'nan tö', jo' ngancüi nt'ën.
\c 18
\s Jñ'oon tyi'quitso nquii'han' ntyja 'naan'
tsanscu ninnquii ndo' jüe
\p
\v 1 Ndo' sinin Jesús ncüiichen jñ'oon na tyi'quitsi'man
nquii'han' na itsi'quindyihan' na ninnquii'chen quinan'nein nn'an
nnon Tyo'ts'on, min tyi'nan'ntyquenhan ntyja 'naan'han'.
\v 2 Tso jon ndëëhan: “Tom'aan ncüii jüe ncüii tsjoon t'man. Tyi'ncyaa' juu 
Tyo'ts'on min tyi'c'oon' ts'on juu nchu vaa na
conan'tiu nn'an yohin.
\v 3 Ndo' juu tsjoon'ñeen mantyi tom'aan ncüii tsanscu ninnquii. 
Toca juu na m'aan jüe'ñeen na totso juu nnon jon: 
Cüañon' chjo ja ntyja 'naan' quintu na tji' ts'an cjö.
\v 4 Ndo' nquii jüe'ñeen, majndye xuee
tasijñ'oon' jon juu 'nan na ican tsanscu'ñeen. Jndë jo' sitiu nquii jon
ncüii, tso jon: Ja min na tyi'ncya Tyo'ts'on ndo' min
taquits'aahan' ja nchu vaa cotji' nn'an cüenta yo ntyja njan,
\v 5 Majo' ve' ng'e itscüetë' jndyi tsanscuva' ja, jo'
ngüañ'öntöhin ncüii na tyi'contycüii na t'man ts'önhin, ee
xe tyi'nts'a na nnda', ntscüejndyaa' juu ja na ninnquii'chen
ndyotsintyjaan' juu ja.”
\p
\v 6 Ndo' tsontyichen ta Jesús: “Nquii jüe'ñeen, min na conduihin ts'an 
na its'aa jon 'nan na tyi'quichuhan', majo' ¿Aa cotquenho' cüenta na tso
jon na ngüañoon' jnan jon juu tsanscu'ñeen?
\v 7 Ng'e na nnda', nquii Tyo'ts'on je', ¿Aa chi
majndeichen ngüañoon' jon nque nn'an na jndë tji jonhin
cüentaa' nquii jon na contcüii'han jon naxuee ndo' natsjon?
Tyi'xe'quits'aa jon na mavio xjen na ngüendoo'han na ntsijñ'oon'
jon joo jñ'oon na cotanhan na quitejndei jonhan.
\v 8 Jñ'oon mayuu' na matsjö ndëëho' na maquintyjachen
ntsijñ'oon' jonhan. Majo' min na nnda', ja na condui
tsans'a na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na co'xën tsoñ'en
nn'an, ya na nndyö ntcü'ë tsonnangue, ¿Aa nninjnda'
nn'an na vantyja n'onhan Jon?”
\s Jñ'oon na tyi'quitso nquii'han' ntyja 'naan'
ts'an fariseo yo ts'an ique s'on
\p
\v 9 Mantyi ndö vaa ncüiichen jñ'oon na tyi'quitso nquii'han'
na sinin Jesús ndëë nn'an na tonan'tiuhan na xia'ntyi nquehan
cont'ahan cha'xjen na chuhan', majo' conduehan na tyi'quinjon
mañoon nn'an, nquehan na njonchen.
\v 10 Tso jon: “Tom'aan ncuii ts'an na conduihin tmaan' fariseos
ndo' mantyi tom'aan ncüii ts'an ique s'on cüentaa'
gobiernon tsjoon Roma. Ty'ehan vats'on t'man na nnan'neinhan
nnon Tyo'ts'on.
\v 11 Ndo' juu
fariseo'ñeen tacüentyjee' juu, sinin juu nnon Tyo'ts'on ntyja
'naan' nquii juu. Ndö vaa na tso juu: 'U' Tyo'ts'on, ncya ya 'u'
ng'e tyi'quitsixuan cha'na minndyechen nn'an, na conty'ueehan,
nn'an na cont'a 'nan na tyi'quichuhan', nn'an na ve' ndö' ro
m'anhan yo ntyjehan, ndo' min cha'na tsanva', tsan ique s'on.
\v 12 Ja matscüejndo' ja ve jnda na ncüii soana, ndo' mantyi mancya
diezmo tsoñ'en na mavantyjön.
\p Ndö' vaa jñ'oon na sinin tsan'ñeen nnon Tyo'ts'on.
\v 13 Majo' juu tsan'ñeen tsan na ique s'on, toxen'chen tacüentyjee'
juu, min na nndondë juu tsjö'ndue, ta'nan. Ve' tomin' juu nda'
tsi'jndya juu na totsindyia'hin. Tso juu: 'U' Tyo'ts'on, c'on'
na nty'ia rö nchji' ng'e ts'an jnan ja.
\v 14 Tsontyichen Jesús:
“Jñ'oon mayuu' na matsjö ndëëho', juu tsan'ñeen tantcüe' juu
vaa' juu na tquen Tyo'ts'onhin na jndyoyuhin na tonnon jon,
chito juu fariseo'ñeen. Ee min'cya ro ts'an na itsivendye
nquiihin, mancüiixjen ntsquioo Tyo'ts'onhin. Ndo' nin juu na
iju'cjehin, jñ'oon na mayuu' ntsivendye jonhin.”
\s Ityio Jesús jn'aan yotsca
\r (Mt 19:13-15; Mr 10:13-16)
\p
\v 15 Jndyocho nn'an yotsca na m'aan Jesús, tanhan na quityio
jon nt'ö jon nacjo joo. Majo' nque nn'an na totsay'onhan yo
jñ'oon na toninncyaa jon, xjen na jnty'iahan na nnda', jnduehan
ndëë nan'ñeen na tyi'nan'chjuhan jon.
\v 16 Jo' t'man Jesús nan'ñeen, tso jon ndëëhan:
\p —Ncyaho' na ninncyo yotsca na m'an ja, tyi'nan'ntcüe'ho'hin, ee
quityquii' juu na itye'ntjon Tyo'ts'on nn'an, xia'ntyi nque nn'an na ntyja
n'onhan ja cha'xjen cont'a yotscamin, joo nan'ñeen vanaan na
conan'jonhan ntyja 'naan'han'.
\v 17 Jñ'oon mayuu' na matsjö ndëëho', minninchen ts'an na 
tyi'ntyjaa' juu Tyo'ts'on cha'na contyjaa' yotsca tye joo yo ndyee 
joo, tyi'je'quindëë ntsijon tsan'ñeen ntyja na itye'ntjon 
Tyo'ts'on nn'an nchu vaa na cotsam'anhan.
\s Itsinin tsantya yo Jesús
\r (Mt 19:16-30; Mr 10:17-31)
\p
\v 18 Ncüii ts'an judío na conintquehin, taxee' juu nnon Jesús:
\p —'U' ta na matsi'man' jñ'oon' Tyo'ts'on na ya ts'an 'u', ¿Nin
'nan icanhan' na quits'a cha' nninncyaa Tyo'ts'on na ntsixuan na
tyi'quintycüii na vando' ñuan njan?
\p
\v 19 T'a Jesús 'ndyo juu, tso jon:
\p —¿Ndu na matsu' na condui ja ts'an na ya ts'anhin? Xia'ntyi
nquii Tyo'ts'on conduihin na nnda', tanin ncüiichen.
\v 20 'U' manchji' juu jñ'oon na ico'xenhan'. Itsohan': “Tyi'nc'on' yo
ncüiichen ts'an na ve' ndö' ro. Tyi'ntscue' ts'an. Tyi'nch'ue'
'naan' ts'an. Tyi'ntsinin' quintu cjoo' ts'an. Quitsa' na njon
nquii tye' yo 'ndyo'.”
\p
\v 21 Ndo' tsan'ñeen je', t'a juu, tso juu nnon jon:
\p —Tsoñ'en jñ'oonmin' mavanc'uë'han' ninvaa xjen na tichjo ja.
\p
\v 22 Ndo' vi na jndë jndyii Jesús jñ'oonva', itso jon:
\p —Ncüii vaa na icanhan' na quitsa'. Quijndë' tsoñ'en 'nan' na
min, ndo' xoquitu' na ngyon' cüenta, ncya'han' ndëë
naninñen'. Na ntsa' na nnda', yajo' ntsixuan' na tya 'u'
quiñoon'ndue. Ndë jo' quindyo' na ntsijon 'u' yo ts'ian na mats'a.
\p
\v 23 Majo' ya na jndyii tsan'ñeen jñ'oon'va', sichjoo' jndyihan'
ts'on juu, ee tya jndyihin.
\v 24 Ndo' vi na jndë tquen Jesús
cüenta na nnda' s'aahan' tsan'ñeen, tso jon:
\p —Joo nantya, jndyaa' jndyi na nta'nguee'han na nquii Tyo'ts'on
ntye'ntjon jonhan ntyja na cotsam'anhan.
\v 25 Jndyaa'ntyichen na ncju'cje ncüii tsantya na ntye'ntjon Tyo'ts'onhin, 
chichen na ngüequindyi' camello tsue' x'ee tsi'ncya.
\p
\v 26 Ndo' nn'an na jndyehan na tso jon jñ'oonva', jnduehan nnon jon:
\p —Ndo' na nnda', ¿Nin juu na nndëë ngitso Tyo'ts'on na tsixuan juu na
jndyoyu conduihin na tonnon jon cha' nndëë nguee' juu naijon na
m'aan nquii jon?
\p
\v 27 Jo' t'a Jesús jndyuehan, itso jon:
\p —'Nan na ndiquindëë nnt'a nn'an, nquii Tyo'ts'on condëë
its'aa jonhan'.
\p
\v 28 Tso Pedro:
\p —Já jndë jnty'ë́ tsoñ'en 'nan nján cha' condëë cotsay'ö́n
jñ'oon yo 'u'.
\p
\v 29 T'a Jesús, tso jon ndëëhan:
\p —Jñ'oon mayuu' na matsjö ndëëho', minninchen ts'an na
i'ndyii vaa', oo scuu', oo ntyje nquii, oo tye juu, ndyee juu,
oo ntsinda juu ng'e na itsijonhin ntyja na itye'ntjon Tyo'ts'on
nn'an,
\v 30 Nan'min' jndye vee' jnda ncy'oon tsan'ñeen cüentahan' xjenva,
ndo' xuee na tonnonchen, ncy'oon juu cüenta na tyi'quintycüii
na vando' ñuaan' juu.
\s Jndë ndye jnda itsiquindyi Jesús na
nnan'cuee' nn'anhin
\r (Mt 20:17-19; Mr 10:32-34)
\p
\v 31 Tëchu Jesús nn'an ncho've vi ntyja naijon na
ninnquehan. Tso jon ndëëhan: “Quitquenho' cüenta, cotsava 
Jerusalén. Ndo' ja na condui tsans'a na i'ua Tyo'ts'on ts'ian 
nnön na co'xën tsoñ'en nn'an, juu tsjoon'ñeen ntsiquindëñ'enhan'
tsoñ'en jñ'oon ntyja njan na tji nque nn'an na
tonan'neinhan nchu vaa 'nan na nguaa.
\v 32 Ee ninncya nn'an cüenta ja nduee nn'an na tachito conduihin
nn'an judíos, ndo' joo nan'ñeen nnan'cüejnaan'hin ja,
ndo' ntjue'hin ndaajndyuehin ja.”
\v 33 Ndo' ya na jndë tja'hin ja, nnan'cuee'han ja, majo' xuee na
jndë ndye ngüant'ö xcö.
\p
\v 34 Majo' joo nn'an ncho've'ñeen, tataa' n'onhan nchu vaa
itsiquindyi joo jñ'oonmin' na sinin Jesús ndëëhan ee
vitjachen na ntsi'man Tyo'ts'on juuhan' ndëëhan. Mang'e jo'
tataa' n'onhinhan'.
\s Sin'man Jesús ncüii tsannchjaan'
\r (Mt 20:29-34; Mr 10:46-52)
\p
\v 35 Ty'entyihan nato. Ya na tëvindyohan tsjoon Jericó,
jo' vaquityen ncüii tsannchjaan' 'ndyo nato'ñeen, ican juu 'nan
na itsitjahan'hin ndëë nn'an.
\v 36 Ndo' ya na jndyii juu na jndye
jndyi nn'an cavenon, taxee' juu nin 'nan condui.
\v 37 Jnduehan nnon juu:
\p —Nquii Jesús, tsan na jnan Nazaret, jon venon jo'.
\v 38 Xjen na jndyii juu na nnda', ta' juu na sixuaa juu, tso juu:
\p —Nnda' Jesús, 'u' na condui 'u' tsjan David na jndyocahan',
c'on' na nty'ia rö nchji'.
\p
\v 39 Ndo' joo nn'an na ve'jndyee, jnan'tyia'hanhin na quitsichen
juu 'ndyo juu, majo' jndeintyichen sixuaa nnda' juu:
\p —'U' na condui tsjan David na jndyocahan', c'on' na nty'ia
rö nchji'.
\p
\v 40 Jo' tacüentyjee' Jesús, t'ua jon ts'ian ndëë
nn'an na quindyoy'onhan tsan'ñeen na m'aan jon. Ndo' vi na jndë
tuee' juu, taxee' jon nnon juu, tso jon:
\p
\v 41 —¿Nin 'nan nt'ue tson' na quits'a 'u'?
\p T'a juu, tso juu:
\p —Nnda' ta, ncya' na nty'ia nnt'a.
\p
\v 42 T'a Jesús 'ndyo juu:
\p —C'on' na ya mandyia' nnda'. Ng'e na mavantyja tson' ja,
jo' na jndë jn'man'.
\p
\v 43 Ndo' ninñoon' tyincyaahan' na jndyiaa' nnda' juu.
Tantyja juu toxen' Jesús, totsit'maan' juu Tyo'ts'on. Ndo'
mantyi nque nn'an na jndye jndyi'hin, ya na jnty'ia nan'ñeen na
nnda' tui, tonan't'maan'han Tyo'ts'on.
\c 19
\s Jesús yo Zaqueo
\p
\v 1 Xjen na tuee' Jesús tsjoon Jericó, vavenon jon tyquii'
tsjoon'ñeen.
\v 2 Jo' tom'aan ncüii ts'an na jndyu Zaqueo. Conintquehin ndëë 
nn'an na cotye s'on cüentaa' gobiernon tsjoon Roma. Ndo' tyahin.
\v 3 Nt'ue jndyi ts'on juu na ndyiaa'
juu Jesús, majo' ng'e na quil'ëhin, jo' ndiquindëë ndyiaa'
juu jon ng'e jndye jndyi nn'an.
\v 4 Ng'e jo' jnannon juu, tja
juu na tonnonchen, jo' tava juu ncüii ts'oon na ventyjee' 'ndyo
nato naijon na ngüenon Jesús, cha' ya nndyiaa' nnon juu jon.
\v 5 Ndo' xjen na tyjee' Jesús jo', jndondë jon, tso jon:
\p —'U' Zaqueo, quitsityua', quindyo'cuee' ee xeevahin icanhan'
na ntjo ya ja va'.
\p
\v 6 Jo' quintyjachen tacue juu. Yo na neiin' juu tay'oon juu
Jesús vaa' juu.
\v 7 Majo' ya na jnty'ia nn'an na nnda' s'aa
jon, tsoñ'enhan tonan'neinhan jñ'oon' jon, jnduehan:
\p —Cüa nquii Jesús, jndë tatsijonhin yo ts'an na itsitjahin
nnon Tyo'ts'on na ntixee' tsan'ñeenhin.
\p
\v 8 Jndë jo', tëcüentyjee' Zaqueo, tso juu nnon Jesús:
\p —Nnda' ta, xoncüe 'nan njan na min, ninncyahan' ndëë
nanninñen', ndo' mantyi min'cya ro ts'an na sivi'nn'an ja juu na
tenoon' na tsjö tsa'nnda' na quityion juu nnon gobiernon, nanein
ntsintcü'ëhan' nnon tsan'ñeen ninque vee' jnda cha'xjen na
tji' ja nt'ö juu.
\p
\v 9 Itso Jesús:
\p —Xeevahin juu na itsin'man Tyo'ts'on ñuaan nn'an, nque nn'an na
m'an v'aavahin, jndë nan'xuanhin juuhan', ee juu ntyjëëhë
mantyi conduihin tsjan Abraham na jndyocahan'.
\v 10 Ee ja na condui tsans'a na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na 
co'xën tsoñ'en nn'an, jndyoquint'uë nn'an na jndë cotsu 
ñuaanhan na ntsin'man jahan.
\s Jñ'oon na tyi'quitso nquii'han' ntyja 'naan'
s'on 
\r (Mt 25:14-30)
\p
\v 11 Joo nn'an na tondye jñ'oonmin', jnan'tiuhan na macje
njnty'ia ndëëhan na ntye'ntjon Tyo'ts'on tsoñ'en, ncüjee'han'
ee jndë mandyo na ngue' Jesús Jerusalén. Mang'e jo'
sininntyichen jon ncüiichen jñ'oon na quindyehan na
tyi'quitsi'man nquii'han' juuhan'.
\p
\v 12 Tso jon ndëëhan: “Tom'aan ncüii ts'an na t'man tonduihin. Sijnda' 
jon na nndui' jon ndyuaa 'naan' jon, ncja jon ncüiichen ndyuaa na 
tycya na ncy'oon jon cüenta ts'ian na ntsixuan jon rey, ndo' ndë jo' 
nndyo nntcüe' jon.
\v 13 Majo' vitjachen na nndui' jon na ncja jon jo', t'man jon
nqui nn'an na cotye'ntjonhan nnon jon. T'man s'on
tyincyaa jon nnon ncüii cüiihan na ve' tejndei ya jonhan'
joohan. Tso jon ndëëhan: Quijnt'ueho' nchu vaa nnt'aho' na
ntantjonho' yo s'onmin' viochen xjen na ja tac'ön.
\v 14 Majo' joo nn'an ndyuaa tsjoon' jon, jndohanhin. T'uahan
ts'ian ndëë nn'an na tentyjahan toxen' jon, jnduehan:
Já tyi'quint'ue n'ö́n na nndui tsanva' ts'an na
itye'ntjon jon já.
\p
\v 15 “Ndo' juu tsan'ñeen, vi na jndë ty'oon jon cüenta
ts'ian na ntsixuan jon, jndyo ntcüe' jon ndyuaa naijon na jnan
jon. Yajo' joo nan'ñeen na cotye'ntjonhan nnon jon na
tejndei jon s'onhan, tqueen' jonhan. Ng'e nin'cüaa' ts'on 
jon nchu xjen na tantjon ncüii cüiihan.
\v 16 Jo' tyjee' tsan navejndyee, tso
juu nnon jon: Nnda' ta, ¿Aa jndë tyje'? Ndö s'on 'nan', nqui
vee' jnda tantjön yo joo s'on na tyincya' nnön.
\v 17 Ndo' tso jon nnon juu: Ya jndyi sa', 'u' moso njan, ng'e
na siquindë' 'u' ncüii ts'ian min na chjohan', jo' na
ma'ua ts'ian nnon' na ntco'xen' nqui njoon t'man.
\v 18 Jndë jo' tyjee' juu tsan na jndë ve, tso juu nnon jon:
¿Aa jndë tyje', ta? Ndö s'on 'nan, 'on vee' na tantjön
yohan'.
\v 19 Ndo' majo'ntyi tso jon nnon juu: Naneinhin ma'ua ts'ian
nnon' na ntco'xen' nn'an 'on njoon t'man.
\p
\v 20 “Majo' xjen na tyjee' ncüiichen tsan'ñeen, tso juu nnon
jon: ¿Aa jndë tyje', ta? Ndö s'on 'nan', suëhan' quii' peto.
\v 21 Ee ncya jndyi 'u' xeng'e 'u' ts'an na jndei' 'ndyo. Ee 'u' mayon'
cuenta yuu na chito cüenta'. Min na tajnon' ntjon, majo' 'u'
mancüiixjen matyje'.
\v 22 Ndo' nquii rey'ñeen, vi na jndë
jndyii jon na tso tsan'ñeen na nnda', t'a jon, tso jon nnon juu:
'U' moso njan na tayuu jnt'ue 'u', majuuto jñ'oon na tsu' ndö',
nts'a na juuhan' quit'uiihan' 'u' ntyja 'nan na sa'. Jen mantyji' na
ja ts'an na jndei' 'ndyö na may'ön cüenta yuu na chito cüenta
ndo' na mancüiixjen matyjë yuu na chito ja jn'ön.
\v 23 Ng'e na
nnda' nchji', ¿Ndu na tatëquityi' joo s'on njan naijon na
ngüantjonhan'? Ee xe na sa' na nnda', yajo' nein na jndë
tyjë, ncy'ön ntcü'ë juu s'on njan yo jndahan'.
\v 24 Ndo' jo' tso jon ndëë minndye nn'an na m'anhan ngiaa' juu:
Cüa, quitji'ho' s'on njan nt'ö tsanvahin ndo'
cyaho'han' nnon nquii ts'an na nqui vee' jnda tantjon.
\v 25 T'a nan'ñeen, jnduehan: Nnda' ta, ¿Ndu na ncy'oonntyi
jonhan' ndo' jndë y'oon jon nqui vee' jnda na nnda'?
\v 26 Ndo' t'a rey'ñeen, tso jon: Quindyeho' ntsjö
ndëëho', minninchen ts'an na min 'naan' juu, 
ncy'oonntyichen juu cüenta. Majo' juu ts'an na ta'nan 'naan'
cuen, nndui'ñ'en chjo 'nan na itsitiu juu na tsixuan juu.
\v 27 Ndo' joo nan'ñeen na jndohin ja, na tyi'quint'ue n'onhan na
nditque ja ntyja 'naanhan, quindyochoho'hin ntjoohin, ndo'
quinan'cüjeho'hin na tonnön.”
\s Taquee' Jesús Jerusalén
\r (Mt 21:1-11; Mr 11:1-11; Juan 12:12-19)
\p
\v 28 Vi na jndë sinin Jesús jñ'oonva', tjantyichen jon na
vja jon Jerusalén.
\v 29 Juu xjen na vavindyoo' na nguee' jon tsjoon Betfagé yo Betania, 
mandyoo' tyo' na jndyu Olivos, t'ua jon ts'ian ndëë ve nn'an 
na totsay'on jñ'oon yohin na c'ohan ncüii nt'aa.
\v 30 Tso jon ndëëhan:
\p —C'oho' tsjoon chjo na m'aan jndyoyu na tondëëho'. Ndo' xjen na
ntsaque'ho' tyquii'han', jo' njnty'iaho' ncüii snon chjo na tyen
o'. Min'ncüii jnda tacontjo ts'an juu o'. Quinan'quinan'ho'
juu o', ndo' quindyoy'onho' cho'ñeen ntjoohin.
\v 31 Ndo' xe na
aa ngüaxee' ts'an ndëëho' ndu na conan'quinan'ho' juu
quioo'ñeen, quindueho' nnon juu: “Nquii ts'an na conduihin na
ico'xen jon já, nquii jon nninjnt'uehin juu o'.”
\p
\v 32 Ndo' ty'ehan juu nt'aa na t'ua jon ndëëhan, ndo' tijnda'
juu snon'ñeen cha'xjen na tso jon ndëëhan.
\v 33 Ndo' viochen xjen na jnan'quinan'hin juu isnon'ñeen, 
nque nn'an na njnuen' o', jnduehan:
\p —¿Ndu na conan'quinan'ho' snonva'?
\p
\v 34 T'ahan, jnduehan:
\p —Nquii tsan na conduihin na itye'ntjon jon já, nquii jon
nninjnt'ue yahin juu o'.
\p
\v 35 Jndë jo' tyey'onhan juu cho'ñeen na m'aan Jesús. Ndo'
tyiohan ndiaahan naxen' o', ndo' tantjo jon quioo'ñeen.
\v 36 Ndo' viochen na venon jon nato, totji' nn'an ndia tonco na
cüehan, tonan'nuein'hinhan' nato na ngüenon jon.
\v 37 Ndo'
naijon na tantyque' nato juu tyo' na jndyu Olivos yuu jon na
covityincyoo' Jerusalén, tsoñ'en nn'an na totsay'onhan yo
jñ'oon na toninncyaa jon, yo na nein jndyihin ta'hin jndei
tonan'xuaahan, tonan't'maan'han Tyo'ts'on ntyja tsoñ'en ts'ian
t'man na jndë jnty'ia ndëëhan na tots'aa Jesús na
tyi'je'quindëë nnduihan' yo najndei na tsixuan nquii ts'an.
\p
\v 38 Jnduehan:
\p —Juu tsanvahin ityio Tyo'ts'on jn'aanhin. Nquii jon na
taquintyja na t'man conduihin, icüjee'non jon yo xuee' nquii
Tyo'ts'on na itye'ntjon jon tsoñ'en. Ntyja 'naan' jon, nquii
Tyo'ts'on na m'aan quiñoon'ndue ncyaa jon na tajñuaan' ts'on
c'ön na tonnon jon. Conan't'maan' jaa nquii jon na m'aan
nandyentyichen.
\p
\v 39 Majo' minndye nn'an na conduihan tmaan' fariseos na m'anhan quii'
nt'an nn'an na jndye jndyi'hin, jnduehan nnon Jesús:
\p —'U' na matsi'man' jñ'oon ntyja 'naan' Tyo'ts'on ndëë nn'an,
joo nn'an na cotsay'on jñ'oon yo 'u', cüan' ndëëhan na
tanduehan jñ'oonmin'.
\p
\v 40 Majo' t'a jon jndyuehan, itso jon:
\p —Quindyeho' ntsjö, xe nnan'chen nanmin' jndyuehan, yajo' joo
ntjö'hin' nnan't'maan'han' ja.
\s Si'ndaa'han' nchjii Jesús ntyja 'naan nn'an
Jerusalén
\p
\v 41 Xjen na tuee' jon 'ndyo tsjoon Jerusalén, ndo' xjen
jndyiaa' jonhan', sit'ioohan'hin ntyja 'naan nn'an na m'an jo'.
\v 42 Cha'vijon ndëë nn'an tsjoon'ñeen sinin jon, tso jon:
“Juu xeevahin, xe ve' aa taa' n'onho' nchu vaa na icanhan' cha'
ntjo yaho' na tonnon Tyo'ts'on, majo' ndincyaahan na ncüaa'
n'onho'han'.
\v 43 Ee mangüentyja xjen na joo nn'an na jndohan
'o', nnan'yahan teonntjö' xi'jndio 'ndyo tsjoonho' na nt'ahan
tyia' yoho' ata je'quindëë nndui'ho'.
\v 44 Nnan'tyuii'ñ'enhan
nn'an tsjoonho' ndo' nnan'cüjehan nantque ndo' mantyi yoquijndë
ndaho'. Nnan'tyuii'han ntjö' na tijnt'ue na jndë
tsjoonho', min'ncüiihan' xe'qui'ndyehan na vaquityenhan' nacjoo'
tyjehan'. Nnda' ngenonho' ng'e tataa' n'onho' na jñon Tyo'ts'on
ja na ntsin'man jon ñuaanho'.”
\s Icüji' Jesús nn'an tyquii' vats'on t'man
\r (Mt 21:12-17; Mr 11:15-19; Jn 2:13-22)
\p
\v 45 Jndë na tso jon na nnda', taquee' jon juu vats'on t'man,
jo' ta' jon tji' jon nn'an ch'en, joo nn'an na condëë 'nan
quii' v'aa'ñeen.
\v 46 Ndo' tso jon ndëëhan:
\p —Vaa jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui na itsohan': “V'a njan conduihan'
v'aa naijon na conan'nein nn'an nnon Tyo'ts'on.” Majo' 'o',
itsijonhan' na cont'aho' juuhan' cha'vijon tsë'tsjö' yuu jon na
cotoo' nannty'uee.
\p
\v 47 Ndo' 'io 'io totsi'man Jesús jñ'oon ndëë nn'an quii'
juu vats'on t'man'ñeen. Majo' nn'an na conintque ndëë ntyee
'naan nn'an judíos yo nn'an na conan'man nchu vaa itsiquindyi
jñ'oon na tquen Moisés yo nin'nn'an na conintque ndëë nn'an
tsjoon, tojnt'ue vichen n'onhan nchu vaa nquii nnt'ahan cha'
nnan'cuee'han Jesús.
\v 48 Majo' ta'taa' n'onhan nchu ya
nnt'ahan ee tsoñ'en nn'an chen chen totquenhan cüenta juu
jñ'oon na incyaa jon. Nt'ue n'on jndyihan na nndyehan joo
jñ'oon'ñeen na totsinin jon.
\c 20
\s Ntyja 'naan' najndei na condui Jesús
\r (Mt 21:23-27; Mr 11:27-33)
\p
\v 1 Ncüii xuee'ñeen tacju'han' na itsi'man Jesús ndëë nn'an
tyquii' juu vats'on t'man'ñeen. Tyincyaa jon jñ'oon naya 'naan'
Tyo'ts'on ntyja 'naan' na itsin'man jon ñuaan nn'an. Ndo' nque ntyee na
conintque ntyja 'naan' nn'an judíos, squenonhan na m'aan jon yo
nn'an na conan'man nchu vaa itsiquindyi juu jñ'oon na tquen
Moisés, yo nin'nn'an na conintque ndëë nn'an tsjoon.
\v 2 Jnduehan nnon jon:
\p —Quitsu' ndë́, ¿Nin naijndei condui 'u' na tji' nanmin' quii'
vats'on? Ndo' ¿Nin juu tyincyaa na matsixuan'han'?
\p
\v 3-4 Jo' sintcüe' Jesús jñ'oon ndëëhan, tso jon:
\p —Mantyi ja ngüax'ë ncüii jñ'oon ndëëho'. Ts'ian na
totsiquindëë' Juan nn'an, juu najndei na tonduihin, ¿yuu 
jnanhan'? ¿Aa nquii Tyo'ts'on tyincyaa na tonduihin 
na nnda', oo aa ve' nn'an jndue na quits'aa jonhan'? Cüa,
quit'aho' ndyi.
\p
\v 5 Jo' joo nan'ñeen jnan'nein nquehan yo ntyjehan, jnduehan:
\p “Xe na aa nnduë nquii Tyo'ts'on tyincyaa na totsixuan Juan juu
ts'ian'ñeen, yajo' ngitso tsanvahin ndëë: ¿Ndu na tatëntyja
nn'ön jñ'oon na toninncyaa jon?
\v 6 Majo' xe na aa nnduë
nn'an jndue na quitsiquindëë' Juan'ñeen nn'an, yajo' tsoñ'en
nn'an ntuen'han ntjö' jaa na nnan'cüjehan jaa, ee jndë vantyja
n'onhan na nquii Juan conduihin ts'an na toninncyaa jñ'oon'
Tyo'ts'on nchu vaa 'nan na nnguaa.”
\v 7 Ng'e na nnda' jnan'tiu
nan'ñeen, jnan'ntcüe'han jñ'oon nnon Jesús:
\p —Aa já ndicüaa' n'ö́n nin juu tyincyaa jñ'oon na
quitsiquindëë' tsan'ñeen nn'an.
\p
\v 8 Ndo' na jnduehan na nnda', mantyi sintcüe' ta Jesús
jñ'oon ndëëhan:
\p —Tanin, min xe'quitsjö ndëëho' nin juu tyincyaa najndei na
condui ja na mats'a nan'min'.
\s Jñ'oon na tyi'quitso nquii'han' ntyja 'naan
nn'an na tota'ntyjee'han nt'öö ntjon
\r (Mt 21:33-44; Mr 12:1-11)
\p
\v 9 Jndë jo' ta' Jesús, sinin jon jñ'oon na tyi'quitso nquii'han' 
ndëë nn'an, tso jon: “Tom'aan ncüii ts'an, juu tsan'ñeen jnon' 
jon nt'öö tëndöndyoo' tsjan tyuaa 'naan' jon. Jndëcya tyincyaa 
jon cüenta juu ntjon'ñeen nduee minndye nn'an, jndë jo' tja jon 
ncüiichen ndyuaa na majndye xuee.
\v 10 Ndo' ya
na tentyja xjen na tue' juu ntjon'ñeen, jñon jon ncüii moso
'naan' jon na m'an nan'ñeen na nninncyahan cüenta 'nan na
vacüja'han' jon. Majo' nan'ñeen je', tja'hin juu, jñon
ntcüe'hanhin na ta'nan tachu juu.
\v 11 Jo' jñon nnda' jon ncüiichen mosoo' jon. Mantyi 
tonan'cüejnaan'han juu tsan'ñeen ndo' tja'hanhin. Jndë 
jo' jñon ntcüe'hanhin na ta'nan tachu juu.
\v 12 Jndëcya nquii tsan'ñeen jñon nnda' jon ncüiichen
moso 'naan' jon na jndë ndye. Juu tsan'ñeen jnan'quee'hanhin,
tji'han juu quii' ntjon'ñeen.
\p
\v 13 “Na mats'ia nquii tsan'ñeen na 'naan' ntjon'ñeen, sitiu 
jon: ¿Nin 'nan chi nts'a ja? Ndö vaa nts'a, nquii tsans'a jnda na
t'man vaa na venchjihin, njñönhin na m'an nan'ñeen, tyi'nan ro
na nnt'a nanmin' na njonhin.
\v 14 Majo' nque nan'ñeen na cont'a ts'ian tyuaa 'naan' jon, 
xjen na jnty'iahan na jnda nquii jon na jndë tyjee', 
jnduehan ndëë ntyjehan: Ts'ian ya yuu' nntjo ntjonvahin 
nt'ö juu. Cüa, quinan'cuëë'hin cha' ntjohan' nduëë.
\v 15 Ndo' tji'hanhin quii' ntjon'ñeen, ndo' jnan'cuee'hanhin.”
\p Ndo' taxee' Jesús ndëë nan'ñeen, tso jon:
\p “Nquii jon na 'naan' ntjon'ñeen, ¿Nin 'nan m'aan' n'onho'
na nts'aa jon?
\v 16 Ncüjee' ntcüe' jon ndo' ntscüje jon nan'ñeen. Ndo' nninncyaa
jon ntjon 'naan' jon ndëë mañoon nn'an.”
\p Ndo' nque nn'an na condye jñ'oonmin' na sinin Jesús, jnduehan:
\p —Tyi'jon ncyaa Tyo'ts'on na nndui na nnda'.
\p
\v 17 Majo' Jesús, quii jndyiaa' jon ndëëhan. Tji' jon ncüii
jñ'oon na sijoon' nquiihin na conduihin tsjö' na ninjnt'ue.
Tso jon:
\p Vaa jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui na itsohan':
\q Nque albañin na conan'ya v'aa, juu tsjö' na
conduehan na tyi'je'cüijnt'uehan',
\q majuutohan' vaquityen tyenhan' nqui
tsjaan' v'aa.
\m Na nnda' vaa na tso jñ'oon'ñeen, ¿Nchu vaa na cotji'ho'
cüenta na itsiquindyihan'?
\v 18 Minninchen ts'an na ndicüaa' ts'on ntyja njan,
iju'vi'han'hin cha'vijon ts'an na tonhin na tyioohin nacjoo'
tsjö'. Majo' juu ts'an na tyi'nin'cantyja ts'on ja, majnda' na
nt'uiivi'han'hin. Juu 'nan na ngenon juu itsijonhan' juuhan'
cha'vijon 'nan na ntjon ts'an na tyioo ncüii tsjö' t'man nacjoo', 
na sitiuu jndëhan'hin.
\p
\v 19 Ndo' nn'an na conintque ndëë ntyee yo nn'an na conan'man
nchu vaa itsiquindyi juu jñ'oon na tquen Moisés, xjen'ñeen
tojnt'uehin nchu vaa nquii nt'ahan na nnt'uehan Jesús, ee taa'
n'onhan na nacjo nquehan sinin jon juu jñ'oon'ñeen. Majo'
ncyaahan nn'an na jndye jndyi'hin.
\s ¿Aa ichuhan' na quityiön s'on na ique
gobiernon?
\r (Mt 22:15-22; Mr 12:13-17)
\p
\v 20 Mang'e na nnda', tojnt'ue yantyihan nchu vaa nquii
nnt'ahan. Joo nan'ñeen m'an ntyjehin na cont'a nquehin na njon
jndyi jñ'oon' Tyo'ts'on ngiohan. Jñonhin nan'ñeen naijon na
m'aan Jesús. T'uahin ts'ian ndëë nan'ñeen na quitsaquindahin
jñ'oon na toninncyaa jon. Ndo' vi na jndë jo', nninncyahan
cüenta jon nt'ö gobernado cha' co'xen tsan'ñeenhin.
\v 21 Jo' taxee' nan'ñeen nnon Jesús:
\p —Nnda' ta na matsi'man' ntyja 'naan' Tyo'ts'on ndëë nn'an,
mangiö na jndyoyu matsinin' ndo' matsi'man' cha'xjen chuhan',
min tacotsa' na njon nchji' yo ncüii ts'an, majo' ncüiichen ts'an
tyi'cuee' tson'hin. 'U' ninnquii'chen na matsi'man' na quits'aa
ts'an cha'xjen na nt'ue ts'on Tyo'ts'on.
\v 22 Ndo' nanein ta, nin'quindyë́, nquii César, tsan na
conintque tsjoon Roma, ¿Aa chuhan' na quityiö́n s'on na ique
jon, ndo' aa tyi'quichuhan'?
\p
\v 23 Majo' nquii Jesús, taa' ts'on jon na conan'vi'nn'anhan. Jo'
tso jon ndëëhan:
\p
\v 24 —Quinan'manho' ncüii xoquitu' denario nnön. ¿Nin ts'an
xquen chuu'han' ndo' nin ts'an xuee' na chuu'han'?
\p T'a nan'ñeen, jnduehan:
\p —Nquii César chuu'han', juu tsanm'aants'ian t'man tsjoon Roma.
\p
\v 25 Yajo' tso jon ndëëhan:
\p —Ng'e na nnda', quityionho' s'on na ique César na tsixuanhan'
cüentaa' jon, ndo' mantyi ncyaho' cüentaa' Tyo'ts'on na
tsixuanhan' cüentaa' nquii jon.
\p
\v 26 Jo' ta'nan jndëë jnt'ahan na quit'uiihan'hin ntyja 'naan'
jñ'oon na totsinin jon quii' nt'an nn'an. Ndo' nan'ñeen na
jnt'uehan na quit'uiihan'hin ntyja 'naan joo jñ'oon na t'a jon,
vacue m'aan' n'onhan yo jñ'oon na sintcüe' jon.
\s Cota'xee'han ntyja 'naan' na nta'ndo' xco nn'an
\r (Mt 22:23-33; Mr 12:18-27)
\p
\v 27 Jndë jo' minndye nn'an judíos na conduihan tmaan'
saduceos, squenonhan na m'aan Jesús. Nan'ñeen tyi'cantyja
n'onhan na ngüando' xco ts'an na jndë tue'. Ve' ng'e jo', ndö
vaa jñ'oon na tyequinduehan nnon jon:
\p
\v 28 —'U' ta na matsi'man' jñ'oon' Tyo'ts'on ndëë nn'an,
nquii Moisés tji jon jñ'oon na ico'xenhan' já xe
ngue' ncüii tsans'a ndo' ntjo scuu' juu, yajo' juu tyje ts'oo'ñeen
ngoco juu yo itsaa' juu. Nc'on ntsinda juu yo tsanscu'ñeen cha'
ntsinon juu na tantsinda tsoxio juu t'on.
\v 29 Quindyia', ndö vaa 'nan na tui. Tom'an ntyque' nannon na 
ninncüii ts'an ntsindahan. Juu tsantque toco juu, majo' 
xjen na tue' juu, tat'oon jnda juu yo scuu' juu.
\v 30 Jndë jo' juu tsan na jndë ve, toco juu yo tsanscu'ñeen.
\v 31 Jndë jo' tsan na jndë ndye toco juu yo
tsanscu'ñeen. Ndo' majo'ntyi tsoñ'en na ntyque' nan'ñeen,
ncüii ro ncüiihan toy'onhan juu na tondiscuhanhin ndo' tjëhan.
Min'ncüii ndahan yohin.
\v 32 Ndo' na mats'ia mantyi nquii tsanscu'ñeen, tue' juu.
\v 33 Ndö jñ'oon na nin'quita'x'ë́ nnon', juu xjen na nnta'ndo' 
xco nn'an, ¿Nin ncüii joo na ntyque' nan'ñeen na ndisaa' 
juu? Ee tsoñ'en na ntyque'han tondiscuhanhin.
\p
\v 34 T'a Jesús, itso jon ndëëhan:
\p —Nn'an tsonnangue na m'an nanein cotoncohan, ndo' coninncyahan
ndahan na cotonco joo.
\v 35 Majo' m'an nn'an na nan'xuanhan na
nta'ndo' xcohan vi jndë na tjëhan, ndo' mantyi nan'xuanhan na
nc'onhan juu xjen na nnguaa tsonnangue xco. Majo' juu xjen'ñeen
taxe'quitoncohan, min nannon, min nanntcu,
\v 36 Ee taxe'cüje nnda'han. Ntsijonhan'hin cha'na nque ángeles. 
Condui nan'ñeen ntsinda Tyo'ts'on ng'e na jndë tyincyaa jon 
na cota'ndo' xcohan. 
\v 37 Mancüiixjen itsohan' na cota'ndo' xco
nn'an na jndë tjë ee nquiintyi Moisés si'man jon na nnda' yo
jñ'oon na tji jon ntyja 'naan' ts'oon neon zarza na t'ahan'.
Quityquii' juu jñ'oon'ñeen tso jon na nquii ta Tyo'ts'on
conduihin Tyo'ts'on cüentaa' Abraham, yo Isaac, yo nin'Jacobo.
\v 38 Juu jñ'oon'ñeen tsi'manhan' na nquii Tyo'ts'on conduihin
Tyo'ts'on cüenta nn'an na cotando', chito cüenta nt'oo. Jo'
tsi'manhan' na joo nn'an na vantyja n'on cotando'han.
\p
\v 39 Yajo' minndye nn'an na conan'man nchu vaa tsiquindyi
jñ'oon na tquen Moisés, t'ahan, jnduehan nnon jon:
\p —Nnda' ta, taquinjon' jñ'oon na tsu'.
\p
\v 40 Ndo' joo nn'an tmaan' saduceos'ñeen, tavi t'onhan na
nan'xuanhan ñuaanhan na nta'xee'ntyichenhan jñ'oon nnon jon.
\s ¿Nin ts'an tsjan condui nquii Jesús?
\r (Mt 22:41-46; Mr 12:35-37)
\p
\v 41 Taxee' Jesús ndëë nn'an:
\p —¿Nchu vaa na condue nn'an na nquii Mesías conduihin tsjan David
na jndyocahan'?
\v 42 Ee nquii David tso jon na condui Mesías nquii ta na
itye'ntjon jonhin. Juu jñ'oon'ñeen jnduihan' cjoo' tson na
chu salmos. Ndö vaa na itsohan':
\q Nquii ta Tyo'ts'on itso jon nnon nquii
jon na itye'ntjon jon jaa:
\q Quijman' nc'ia ntyjaya naijon na
itsit'maan'han' 'u'
\q
\v 43 Ata xjen
nque nn'an na jndohan 'u' jndë s'a tmaan'han
na c'onhan nacje 'nan'.
\m
\v 44 Ng'e na nnda' vaa tso juu jñ'oon'ñeen, ndö vaa
jñ'oon na mavax'ë ndëëho'. ¿Nchu vaa na condueho' na nquii
Mesías conduihin tsjan David na jndyocahan', ndo' nquii David
tso juu na nquii Mesías conduihin nquii ta na ico'xen jonhin?
\s Quint'ahan cüenta yo nn'an na conan'man
nchu vaa itsiquindyi jñ'oon na tquen Moisés
\r (Mt 23:1-36; Mr 12:38-40; Lc 11:37-54)
\p
\v 45 Viochen xjen na nque nn'an na jndye jndyi'hin manin vaa
condyehin, tso Jesús ndëë nn'an na totsay'onhan yo jñ'oon na
toninncyaa jon:
\p
\v 46 “Nn'an na conan'man nchu vaa itsiquindyi jñ'oon na tquen
Moisés, nein jndyihan na ngondyi'han na cüehan ndiaa
tonco cha' quitji' nn'an cüenta na t'man conduihan. Ndo'
nt'ue n'onhan na nninncya nn'an ts'onhan nata. Mantyi quii'
nt'aan'on nin'cüendyuaahan naijon na ntsiquinjonchenhan'hin. 
Ndo' xjen na covee' nguee, mantyi nin'cüendyuaahan silla 
na tonnonchen.
\v 47 Majo' 'naan nanntcu ninnque, cotji' nan'ñeenhan' na 
nnin'naanhinhan'. Ndo' jndye jñ'oon conan'neinhan nnon Tyo'ts'on 
cha' quinan'tiu nn'an na jen conan'quindëhan tonnon jon. Jnaan'
na nnda' vaa na cont'ahan, jaa' jndyi nt'uiihan'hin.
Tyi'nt'aho' cha'xjen 'nan na cont'ahan.”
\c 21
\s Xoquitu' na tyincyaa tsanscu ninnquii
\r (Mr 12:41-44)
\p
\v 1 Sinin Jesús jñ'oonmin' viochen xjen na m'aan jon vats'on
t'man. Jo' tquen jon cüenta na nque nantya, jndye s'on
cotyionhan cüentaa' Tyo'ts'on quii' quiton na min jo'.
\v 2 Mantyi jo' jndyiaa' jon ncüii tsanscu ninnquii, jñen'
jndyihin. Taquityion juu ve xoquitu' s'on ve ncüii joo
quiton'ñeen.
\v 3 Jo' tso Jesús:
\p —Jñ'oon mayuu' na matsjö ndëëho', juu tsanscuva' ts'an
ninnquiihin na jñen' jndyihin, jndyentyi tyincyaa juu cüentaa'
Tyo'ts'on, chichen na tyincya tsoñ'en nantya'ñeen.
\v 4 Ee joohan ve' s'on na vantjo'chen na min ndueehan, joohan'
na tjue'hin quii' quiton'ñeen. Majo' juu tsanscuva' na
jñen' jndyihin, tju'ñ'en juu xoquitu' na y'oon juu, manin'
ntyja na ntcüa' juu.
\s Itsiquindyi Jesús na nndyuii' vats'on t'man
\r (Mt 24:1-2; Mr 13:1-2)
\p
\v 5 Vendye nn'an na totsay'onhan yo jñ'oon na toninncyaa
Jesús, jnan'neinhan ntyja 'naan' juu vats'on t'man ndo' mantyi
ntyja 'naan joo ntjö' na ya jndyi na tijnt'ue na tycüi'han'
ndo' ntyja 'naan' 'nan na njon jndyi na tyincyaa nn'an
cüentaa'han' na tonan't'maan'han Tyo'ts'on. Xjen'ñeen tso
Jesús:
\p
\v 6 —Tsoñ'en nan'min na cojnty'iaho', mangüentyja xjen na
nnan'tyuii' nn'anhan'. Min'ncüii tsjö' je'quintjohan' nacjo
ntyjehan'.
\s Jn'aan na conan'manhan' na mandyo na ntycüii
\r (Mt. 24:3-28; Mr 13:3-23)
\p
\v 7 Ndo' taxee'han nnon jon, jnduehan:
\p —'U' ta na matsi'man' ntyja 'naan' Tyo'ts'on ndëë nn'an, ¿Yuu
xjen na nndui na nnda'? Ndo' ¿Nin jn'aan na ntsi'manhan' na
jndë mavaa xjen na nndui nan'min?
\p
\v 8 T'a jon jndyuehan, tso jon:
\p “Quitquenho' cüenta na tyi'nan'vi'nn'an nn'an 'o' ntyja 
'naan jñ'oonmin'. Ee jndye nn'an nninncyo na nnduehan na maja 
conduihan. Nnduehan na nquehin conduihan Mesías. Ndo' nnduehan: 
Jndë tentyja xjen na ntycüii tsoñ'en. Majo' tyi'nan'jonho' 
yo nan'ñeen.
\v 9 Min' tyi'ndyueho' ya coninc'uaa jñ'oon na nc'oon ndyia'
ndo' na conan've nn'an nacjo gobiernon 'naanhan. Ee
mancüiixjen jndei'han' ngüenon jndyee nan'min', majo'
tyi'coventyja xjen na ngitsu tsonnangue.”
\p
\v 10 Ndë jo' tsontyichen jon ndëëhan: “Nn'an ncüii tsonnangue, nnan'vehan 
nacjo nn'an ncüiichen tsonnangue. Ndo' ncüii tsanm'aants'ian t'man 
nts'aa jon tyia' yo ncüiichen tsanm'aants'ian t'man.
\v 11 Ndo'vanjan jndei ngots'ii ndo' nc'oon jndo' t'man ndo' ntycu
chen jndyi ncy'oonhan' nn'an. Ndo' juu tsjö'ndue
nnintyincyoo' jn'aan t'man na mioon ntsity'uehan' nn'an.
\p
\v 12 “Majo' vitjachen na nndui tsoñ'en nan'min', ncy'on nn'an
'o' na nnt'avi'han 'o' ndo' nnty'ehin 'o'. Ndo' mantyi
nninncyahan cüenta 'o' ndëë nn'an quii' nt'aan'on 'naanhan
ndo' ntyi'han 'o' nt'aancjo. Ndo' nc'ochohan 'o' tondëë nn'an
na conintque yo tondëë nanm'ann'ian t'man, ve' ng'e na
conan'jonho' yo jñ'oon na mancya.
\v 13 Xjen na ntquenonho' tsoñ'en nan'min', ntsiquinaanhan' na
ntji' jndyoyuho' ntyja njan ndëë nn'an.
\v 14 Ng'e na nnda', quinan'jnda'ho' na tyi'ndyii' n'onho' nin
jñ'oon na nnan'ntcüe'ho' ndëë nan'ñeen cha'
ngüañoon'han'ho'.
\v 15 Ee ncö nts'a na ntsijnda'han' nquenho'
cha' nndëë nnan'ntcüe'ho' jñ'oon ndëë nan'ñeen, ata min'cya
ro joohan na jndohan 'o', je'quindëë nnduehan na juu jñ'oon na
coninncyaho' tyi'quijnt'uehan', min tyi'je'ncyaahan' na nnduehan
na tyi'yuu'han'.
\v 16 Mantyi nque tyeho', ndyeeho' nninncyahan
cüenta 'o' nduee nn'an na nnan'cüje nan'ñeen minndye 'o'.
Majo'ntyi nnt'a ntyje nqueho' yo ntyje tycyaho' ndo' mantyi nn'an
na ya jñ'oon yoho'.
\v 17 Ndo' jndye jndyihan nc'onhan na tyi'cuee'
n'onhan 'o' ve' ng'e na m'anho' ntyja njan.
\v 18 Majo' xe'qui'ndyi na ngitsuho'. Cha'vijon na itsohan' 
min ve' ncüii sonquenho' tyi'je'quitsuhan'.
\v 19 Ng'e na ntjotyenho' yo ntyja njan, jo' na nninncyaa
Tyo'ts'on na tyi'quintycüii na nta'ndo'ho'.
\s Ntyja 'naan' na nndyuii' juu tsjoon Jerusalén
\p
\v 20 “Majo' ya na njnty'iaho' na minntyjee' sondaro xi'jndio
Jerusalén, yajo' cüaa' n'onho' na mavaa xjen na nnan'tyuii'han
juuhan'.
\v 21 Juu xjen'ñeen joo nn'an na m'an ndyuaa Judea,
quinan'nonhan na min ntyo' na nta'nty'iuhan jo'. Ndo' nn'an na
m'an Jerusalén quindui'han jo', ndo' nn'an na m'an jndëë
tyi'nc'o ntcüe'han juu tsjoon'ñeen.
\v 22 Ee joo nguee'ñeen nan'xuanhan' xjen na nt'uiivi' Tyo'ts'on
nn'an judíos cha' ntsiquindëhan' tsoñ'en jñ'oon' jon na
tondui.
\v 23 Nty'ia ro nanntcu na ñjon ndahan juu xjen'ñeen yo
ntyjentcuhan na 'ndaa nda. Ee ngioo ncüii navi' t'man
nacjoo' ndyuaava, vi' jndyi nts'aa Tyo'ts'on na ntquenon
nn'an na m'an juu xjen'ñeen.
\v 24 Nnan'cüje nn'an joohin yo xjo ndo' jndyehan nc'ocho nn'anhan
cha'vijon preso ncüii ncüii tsonnangue. Ndo' joo nn'an na
tyi'quinjon Tyo'ts'on ngiohin, nto'xenhin Jerusalén ata nguee'
xjen ntyjii jon na ngacüentyjee' na cont'ahan na nnda'.
\s Nan'min nnguaa juu xjen na nndyo nnda' Jesús
\r (Mt 24:29-35, 42-44; Mr 13:24-37)
\p
\v 25 “Juu xjen'ñeen t'man jn'aan na nnintyincyoo' na njnty'ia
nn'an ntyja 'naan' ndo'cüjioon' yo chi' ndo' yo nin'ncjuu. Ndo'
nnon tsonnangue, ntsi'ndaa' jndyihan' ngio nn'an. Ndo' ng'e na
nninc'uaa na iju ndaandue ntsiquijñ'eenhan'hin.
\v 26 Nts'aahan' na tajndei' n'onhan ng'e na coviquityuehan ntyja 'naan'
na m'aan' jndyi n'onhan nchu vaa vja na its'aahan' nnon
tsonnangue. Ndo' majuu xjen'ñeen tsoñ'en na condui najndë
na cotoxenhan' tsjö'ndue, ntsitoncüii'han' joohan'.
\v 27 Yajo' juu xjen'ñeen ja na condui tsans'a na i'ua Tyo'ts'on
ts'ian nnön na co'xën tsoñ'en nn'an, njnty'ia nn'an na
ncüjënön nnt'a tsonnangue. Tyquii' chincyu nndyö yo juu na
nancoo' naquixuee na condit'man ja.
\v 28 Xjen na jndë tye' na condui nan'min', cüa, quityii'yantyiho', 
tyindyueho', c'on cjeho' ee tajndye vitja na ntsiquindyaa 
Tyo'ts'on 'o' na ndui'ho' quityquii' navi'min'.”
\s Jñ'oon ntyja 'naan' ts'oon higuera
\p
\v 29 Juu jñ'oonva na tyi'quitso nquii'han', sinin
Jesús juuhan' ndëëhan, tso jon: “Cüaa' n'onho' ntyja 'naan' 
ts'oon higuera oo min'cya ro ts'oon.
\v 30 Xjen na cojnty'iaho' na jndë condui' tsco'ndaahan',
cotji'ho' cüenta na jndë tindyo ngueesua'.
\v 31 Mantyi xjen na cojnty'iaho' na condui
nan'min' na jndë tsjö, cüaa' n'onho' na jndë tindyo juu xuee
ya tsoñ'en nn'an ntji' jndyoyuhan na condui Tyo'ts'on na
itye'ntjon jon tsoñ'en.
\p
\v 32 “Jñ'oon na mayuu' na matsjö ndëëho', nque nn'an na
m'an naneinhin, tyi'xe'cüjeñ'enhan ata xjen na jndë
siquindëñ'enhan' tsoñ'en jñ'oonmin'.
\v 33 Tsjö'ndue yo
tsonnangue ntycüiiñ'enhan', majo' joo jñ'oon na mancya,
tsoñ'enhan' ntsiquindëñ'enhan' joohan'.
\p
\v 34 “Quitquenho' cüenta na tyi'ninncyaho' na ncjachuhan' 'o'
na ve' conan'jontoho' na cocüa' quintcu nn'an yo na covehan na
condyehan oo na nc'on jndyiho' jñ'oontiu ntyja 'naan' na nchu
vaa nquii na nc'onho' 'io cha. Ee xe nan'min' nc'oon' n'onho',
ninjonto ncüjee'non juu xuee'ñeen na nt'uiihan' 'o' cha'vijon
it'uii xiu' quioo'. 
\v 35 Mannda' vaa na nguee'non juu xuee'ñeen
na m'an nn'an na ninvaa tsonnangue.
\v 36 Mang'e na nnda',
ninnquii'chen quitquenho' cüenta ninvaa xuee na cotsam'anho'.
Ndo' quitanho' nnon Tyo'ts'on na nninncyaa jon na nc'oon najndei'
n'onho' cha' ya ro nndui'ho' quii' juu navi' na nndyo, ndo' cha'
nndëë ngüentyjee'tyenho' tonnön, ja na condui tsans'a
na i'ua jon ts'ian nnön na coxën tsoñ'en nn'an.”
\p
\v 37 Ndo' nquii Jesús, tincüii xueeyu totsi'man jon ndëë
nn'an quii' juu vats'on t'man'ñeen. Ndo' ya na tovaman, tondui'
ntcüe' jon quii' tsjoon, toca jon juu tyo' na jndyu Olivos.
\v 38 Ndo' tivinonnco, nn'an na jndye jndyihan totsquehan vats'on
t'man'ñeen na ndyehan jñ'oon na toninncyaa jon.
\c 22
\s Sijnda' Judas na quit'uiivi'han' Jesús
\r (Mt 26:1-5, 14-16; Mr 14:1-2, 10-11;
Jn 11:45-53)
\p
\v 1 Majndë vavindyo na nguee' nguee na cocüa' nn'an judíos
tyoo' na tatsquentë taquee'. Juu nguee'ñeen conan'quijndyuhinhan'
pascua.
\v 2 Ndo' joo ntyee na conintque ndëë nn'an judíos yo
nn'an na conan'man nchu vaa itsiquindyi jñ'oon na tquen Moisés,
ng'e na ncyaahan nn'an na neinhan Jesús, ve' nty'iu tojnt'ue
ntyee'ñeen nchu vaa nquii nt'ahan cha' na cue' jon.
\p
\v 3 Juu xjen'ñeen nquii Judas na mantyi jndyu juu Iscariote,
tua Satanás quii' ts'on juu. Juu juu ncüii nque nn'an na
ncho've.
\v 4 Tja tsan'ñeen na m'an joo ntyee na conintque'ñeen
yo nantque na cotoxen nannt'ei cüentaa' juu vats'on t'man. 
Tatsijnda' juu yohan nchu vaa nquii nts'aa juu cha' nninncyaa 
juu Jesús ndueehan.
\v 5 Ndo' nan'ñeen, 
sineiin'han' n'onhan na nnda' vaa na tso juu, ndo'
jnan'cüejonhan jñ'oon na ndyionhanhin na nts'aa juu na nnda'.
\v 6 Ndo' mantyi juu siu' juu na nnda'. Jo' ta' juu tont'ue juu
yuu xjen na ntsijonhan' na nninncyaa juu cüenta Jesús ndueehan
xjen na tyi'quijnty'ia nn'an.
\s Sijnda' Jesús na ntcüa'han pascua
\r (Mt 26:17-29; Mr 14:12-25; Jn 13:21-30
1 Co 11:23-26)
\p
\v 7 Ndo' tuee' juu nguee na cocüa' nn'an judíos tyoo' na
tatsquentë taquee'. Juu nguee'ñeen na conan'cüje nan'ñeen quinman
ntyja 'naan' nguee pascua,
\v 8 Ndo' jñon Jesús Pedro yo nin'Juan ncüii nt'aa, tso jon ndëëhan:
\p —Cüa, c'oho' na nnan'jnda'ho' na ntcü'a jaa ntyja 'naan' nguee
pascüa.
\p
\v 9 Ta'xee'han nnon jon:
\p —¿Yuu jon nt'ue tson' na nnan'jnt'áhan'?
\p
\v 10 T'a jon jndyuehan, itso jon:
\p —Quitquenho' cüenta, juu xjen na jndë tyeque'ho' quii' tsjoon,
jo' ntjonho' ncüii tsans'a na y'oon juu tsjö na ñjon ndaa.
Quitsantyjaho' xen' tsan'ñeen ata xjen nguee' juu v'aa na ngaquee'
juu.
\v 11 Jo' quindueho' nnon nquii ts'an na vaa' juu v'aa'ñeen:
“Nnda' ta, nquii tsan na itsi'man jñ'oon' Tyo'ts'on ndëë nn'an,
ivaxee' jon: ¿Yuu vijon vaa cuarto na nninjnt'ue já na ntcüa'
jon cüentaa' nguee pascua yo já nn'an na cotsay'ö́n yo jñ'oon
na incyaa jon?”
\v 12 Ndo' juu tsan'ñeen, ntsi'man jon ncüii cuarto ndëëho',
v'aa vequito', majndë min quindë 'nan, jo' quinan'jnda'
yaho'.
\p
\v 13 Jo' ty'ehan ndo' tijnda' tsoñ'en cha'xjen na tso Jesús
ndëëhan. Ndo' jo' jnan'jnda'han na ntcüa'han cüentaa' 
juu pascüa.
\p
\v 14 Vi jndë tman, tuee'non Jesús jo', tëcjo jon mesa yo nque
nn'an ncho've na conan'jonhan yo jon.
\v 15 Tso jon ndëëhan:
\p —Juu nguee pascuavahin, nt'ue jndyi ts'ön na nin'quë
quitsman chjo yo 'o' vitjachen na ncü'iö.
\v 16 Jñ'oon na mayuu' matsjö ndëëho', taje'cü'a nnt'ahan'
ata juu xjen na covityincyo jndyoyu nchu vaa itsi'manhan'
naijon na itye'ntjon Tyo'ts'on nn'an.
\p
\v 17 Juu xjen'ñeen ty'oon jon ncüii vaso, jndë na tyincyaa jon
na ncya ya Tyo'ts'on, tso jon ndëëhan:
\p —Cy'onho' vasova, quinan'cüenonho'han' ndëë ntyjeho', ncüii
ro ncüii ro 'o' cüeho'han'.
\v 18 Jñ'oon na mayuu' matsjö
ndëëho', nanein na tonnonchen taxe'c'ua ndaa vinon ata juu xjen
na ngitye' na itye'ntjon Tyo'ts'on nn'an.
\p
\v 19 Jndë jo' ty'oon jon tyoo', mantyi tyincyaa jon na ncya ya
Tyo'ts'on ntyja 'naan'han', ndo' tyjee jon tan'han', tyincyaa
jonhan' ndëëhan. Tso jon:
\p —Juu tyoo'va conduihan' s'i na mancya na cü'iö cüentaho'.
Ndö vaa ngont'aho' na covañjoon' n'onho' ja.
\p
\v 20 Ndo' jndë na tcüa'han, majo'ntyi s'aa jon, ty'oon nnda'
jon vaso. Tso jon:
\p —Juu vinon na ñjon vasova, tsi'manhan' juu jñ'oon xco na
maquëntyën yo n'eön na ninncya na ntcüe'han' ntyja 'naanho'.
\v 21 Majo' quitquenho' cüenta, juu ts'an na nninncyaa cüenta
ja nduee nn'an, vaquityen juu mesava yo ja.
\v 22 Jñ'oon na
mayuu', ja na condui tsans'a na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na
coxën tsoñ'en nn'an, ngenön cha'xjen na jndë tijnda' ntyja
njan, majo' ndyia' jndyi juu ts'an na ninncyaa cüenta ja nduee
nn'an.
\p
\v 23 Ndo' jo' ta'han tota'xee'han ndëë ntyjehin nin ncüii
joohan na nts'aa na nnda'.
\s ¿Nin juu na njonntyichen conduihin?
\p
\v 24 Mantyi nn'an na ncho've'hin, jnan'jndyehan jndyuehan yo
ntyjehan nin ncüii nquehan na ndiquinjonchenhin.
\v 25 Majo' tso Jesús ndëëhan: “Nque nanm'ann'ian t'man tsonnangueva yo nque
nn'an na cotsay'on jñ'oon yo nn'an na cotoxen, conchjehan nn'an
na cotye'ntjon ndëëhan, majo' conan'quijndyu nan'ñeen joohan
nn'an na cota'ntyjee'hinhan.
\v 26 Majo' 'o' tyi'quichuhan' na ntsam'anho' cha'na na cont'a
nan'ñeen. Ndö vaa na quint'aho', juu ts'an na
conint'manntyihin, c'oon juu cha'vijon ts'an na tyi't'man
condui. Ndo' ts'an na ico'xen, c'oon juu cha'vijon ts'an na
itye'ntjon ndëë nn'an.
\v 27 Ee ¿Nin juu na njonchen
conduihin, aa juu ts'an na vequityen mesa, oo aa juu ts'an na
itye'ntjon jo'? ¿Aa chi majuu ts'an na vequityen mesa
t'manntyichen conduihin? Majo' quitquenho' cüenta, ja m'an
quii' nt'anho' na condui ja ts'an na itye'ntjon ndëëho'.
\p
\v 28 “'O' conduiho' nn'an na jndë ntjotyen yo ja tsoñ'en
navi' na jndë toquenön.
\v 29 Mang'e na nnda', ma'ua ts'ian ndëëho' na ntye'ntjonho'
nn'an cha'xjen nquii tyëhö' i'ua jon ts'ian nnön na
ntye'ntjön nn'an.
\v 30 Juu xjen'ñeen ntsijnt'a na ntcüa' 'o' ndo' ncüeho' yo ja
ngiaa' mesa naijon na ntco'xën. Ndo' ngüendyuaaho'
nnon silla na manin' ts'iaan' na nqueho' ngotoxenho' joo
ncho've ntmaan' ntyjë nn'an Israel.”
\s Itsiquindyi Jesús na ncüji Pedro
\r (Mt 26:31-35; Mr 14:27-31; Jn 13:36-38)
\p
\v 31 Ndo' tsontyichen ta Jesús:
\p —'U' Simón, quen' cüenta na jndë jndaa' Satanás jñ'oon na
tcan juu na ntyii' juu ng'ee juu 'o', juu nan'ñeen itsijonhan'
juuhan' cha'vijon na ntscüe'ndyi ts'an ntquen.
\v 32 Majo' ja
jndë tc'an nnon Tyo'ts'on ntyja 'nan' na juu na mavantyja tson'
tyi'ntycüiihan', ndo' vi jndë ntcüe' tson' tonnön,
quitejndei' joo ntyjë nanmin na ngaquehan ntyja njan.
\p
\v 33 Majo' t'a Simón, tso juu:
\p —Nnda' ta, min xe na aa ntyi' nn'an 'u' vancjo ndo' xe na aa
nnan'cuee'han 'u', mantyi ninncya na ntyi'han ja vancjo ndo' na
ncü'iö yo 'u'.
\p
\v 34 T'a Jesús 'ndyo juu, tso jon:
\p —Pedro, nnon' matsjö, vitjachen na ntsixuaa quil'ö je'ntyi,
majo' juu xjen'ñeen 'u' jndë ndye jnda macüji 'u' na mavajnan'
ja.
\s Tso Jesús na mayuu' ntsiquindëñ'enhan'
jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui
\p
\v 35 Jndë jo' taxee' Jesús ndëë joo nn'an ncho've'ñeen:
\p —Juu xjen na t'ua ja ts'ian ndëëho' na totsancyaho' jñ'oon,
tsjö na tyí'ntsay'onho' xoquitu', min chetsja', min ntcon.
Xjen'ñeen, ¿Aa vaa 'nan na totsitjahan' 'o'?
\p T'ahan, jnduehan nnon jon:
\p —Ta'nan yu ro.
\p
\v 36 Tsontyichen jon ndëëhan:
\p —Majo' nanein, nin juu na nay'oon 'nan na coñjon xoquitu',
cay'oon juuhan' ndo' mantyi chetsja'. Ndo' nin juu na ta'nan
xjoo', quijndëë juu ndiaatco 'naan' juu ndo' quitsijnda juu
xjoo' juu.
\v 37 Ee matsjö ndëëho', vaa jñ'oon' Tyo'ts'on na
jndui na itsohan': “Tji' nn'an cüenta na cüajon jnan tsixuan jon
cha'xjen nque nn'an na t'man jnan vaa.”
\p Nnda' vaa na tso juu jñ'oon'ñeen. Jnduihan' ntyja njan, 
ndo' mayuu' ntsiquindëhan'.
\p
\v 38 Yajo' jnduehan nnon jon:
\p —Ta, quindyia', ndö ve xjo y'ö́n.
\p T'a jon, tso jon:
\p —Mavaa ya je'.
\s Quii' Getsemaní tsinin Jesús
nnon Tyo'ts'on
\r (Mt 26:36-46; Mr 14:32-42)
\p
\v 39 Xjen'ñeen jndui' Jesús v'aa yuujon na tcüa'han.
Tja jon tyo' na jndyu Olivos naijon na 
mancüiixjen toca jon. Ndo' nn'an na totsay'onhan yo jñ'oon 
na toninncyaa jon, ty'ehan yohin.
\v 40 Jndë na tuee' jon jo' yohan, tso jon ndëëhan:
\p —Quinan'neinho' nnon Tyo'ts'on cha' tyi'ngüantjon yutyia 'o'
xjen na ityii' juu ng'ee juu 'o' na quinan'tjaho'.
\p
\v 41 Ndo' tjantyi jon chjochen na tonnonchen, cha'na tycya na
ncju' ts'an ncüii tsjö'. Jo' tco'xtye jon, tye' na sinin jon
nnon Tyo'ts'on.
\v 42 Tso jon: “Tye', juu jñ'oon na mac'an nnon', xe na aa tsijonhan' juuhan' 
cha'xjen na nt'ue tson',
quitsiquindya' ja na tyi'ngenön juu navi'va. Majo' min na mac'an
na nnda', quindui ntyja na nt'ue tson' ncu', chito cha'xjen na
nt'ue ts'ön ja.”
\p
\v 43 Ndo' juu xjen'ñeen, ncüii ángel na jnan
quiñoon'ndue, tyjee'non juu na m'aan Jesús, tyincyaa juu najndei' ts'on
jon.
\v 44 Ndo' na tëtsijaa'ntyichenhan' na si'ndaa'han' nchjii
jon, totsinin jon nnon Tyo'ts'on yo ninvaa najndei jon. Ndo'
juu ndaatjuen' na jndui'hin, cha'vijon neon'han', ninvindyii'
sav'iuu'han' xjen tyuaachen.
\p
\v 45 Vi na jndë jnanquintyja jon na sinin jon nnon Tyo'ts'on,
tja nnda' jon naijon na jnty'ii jon nan'ñeen na totsay'onhan yo
jñ'oon na toninncyaa jon, majo' ntjii jonhin condahin, ee 
tandiquinanhan ve' ng'e na sichjoo' jndyihan' n'onhan.
\v 46 Tso jon ndëëhan:
\p —¿Nchu vaa s'aahan' ngioho' na condaho'? Quinan'quintyjaho',
quinan'neinho' nnon Tyo'ts'on cha' tyi'ngüantjon yutyia 'o' xjen
na ityii' juu ng'ee juu 'o' na quinan'tjaho' nnon Tyo'ts'on.
\s T'ue nn'an Jesús
\r (Mt 26:47-56; Mr 14:43-50; Jn 18:2-11)
\p
\v 47 Ninvaa na itsinin Jesús, ndo' squenon nn'an na jndye
jndyi'hin. Tondëëhan vejndyee nquii Judas, majuu juu ncüii
nque nn'an na ncho've. Sindyoo'hin nnon Jesús na t'u juu
quincho' jon na tyincyaa juu ts'onhin.
\v 48 Ndo' taxee' Jesús nnon juu, itso jon:
\p —'U' Judas, ja na condui tsans'a na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön
na coxën nn'an, ¿Aa yo na ma'va' quinch'ö, jo' na mancya'
cüenta ja nndue nn'an?
\p
\v 49 Ndo' joo nan'ñeen na tom'anhan yo Jesús, vi na jndë
jnty'iahan 'nan na tui, jnduehan nnon jon:
\p —Ta, ¿Aa nnan'tjá' ncjo?
\p
\v 50 Ndo' ncüii joohan ninñoon' s'aa juu natë' juu mosoo'
nquii tyee na conintque. Tyjee juu tsö'nqui tsan'ñeen tontyjaya.
\v 51 Yajo' tso Jesús ndëëhan:
\p —Maya je', quitsacüentyjee'ho'.
\p Ndo' t'uii jon tsö'nqui tsan'ñeen, sin'man jonhin.
\v 52 Ndo' sinin Jesús ndëë ntyee na conditque, yo ndëë
nannt'ei na jnan vats'on t'man, yo nin'nn'an na conditque
quii' tsjoon na sacy'onhanhin, tso jon ndëëhan: 
\p —¿Aa cotji'ho' cüenta na tsanch'uee condui ja, jo' na jndyo
cy'onho' ja yo ncjo yo nonnch'io?
\v 53 'Io 'io tom'an quii'
nt'anho' juu vats'on t'man, ndo' min tat'ueho' ja. Majo'
naneinhin jndë tentyja xjen 'naanho' na conan'jonho' yo
nquii yutyia na ico'xen juu ntyja 'naan' najaan.
\s Icüji Pedro ntyja 'naan' Jesús
\r (Mt 26:57-58, 69-75; Mr 14:53-54, 66-72;
Jn 18:12-18, 25-27)
\p
\v 54 Ndo' nan'ñeen na t'uehan Jesús, tyey'onhan jon vaa' nquii
tyee na conintque. Ndo' juu Pedro, tycya tycya tantyja juu.
\v 55 Nn'an na tyey'onhan Jesús, jndë na jnan'ntjonhan chon toch'en,
xi'jndio tyecüendyuaahan nnon chon'ñeen, ndo' mantyi juu Pedro
tacjo jon quii' nt'anhan.
\v 56 Ndo' ncüii tsanscu na itye'ntjon
ndëë nn'an v'aa'ñeen, jndyiaa' juu na vaquityen Pedro naijon
naxuee chon. Quii jndyiaa' juu nnon jon, ndo' tso juu:
\p —Mantyi tsans'ava' vay'oon juu jñ'oon yo juu Jesús.
\p
\v 57 Majo' tji Pedro, tso jon:
\p —'U' tsanscu, tyi'cüajn'an ja tsanva'.
\p
\v 58 Tja ngue chjo xjen
ndo' jndyiaa' ncüiichen ts'anhin, tso juu nnon jon:
\p —Mantyi 'u' vayon' jñ'oon yo Jesús.
\p Majo' t'a jon:
\p —Aa xe 'u'. Min'chjo chito aa jo' ja.
\p
\v 59 Tëca cha'nan ncüii hora ndo' ncüiichen ts'an sijndei'
'ndyo juu, tso juu ndëë nn'an:
\p —Jñ'oon mayuu' na toquiñ'en tsanva' yo Jesús ee
conduihin tsan na jnan ndyuaa Galileahin.
\p
\v 60 T'a Pedro 'ndyo tsan'ñeen:
\p —Ja, min'chjo tyi'quintji jñ'oon na matsu'.
\p Ninvaa na itsinin jon yo tsan'ñeen ndo' sixuaa ro quil'ö.
\v 61 Ndo' na nnda', tequen ta Jesús, jndyiaa' jndyoyu jon nnon
Pedro. Ndo' ninñoon' tañjoon' ts'on juu jñ'oon na jndë
siquindyi Jesús juu: “Vitjachen na ntsixuaa quil'ö je'ntyi,
majo' 'u' jndë ndye jnda macüji 'u' ntyja njan.”
\v 62 Ndo' jndui' Pedro jo', taxjen vaa t'ioo jndyi jon.
\s Conan'cüejnaan' nn'an Jesús
\r (Mt 26:67-68; Mr 14:65)
\p
\v 63 Nque nan'ñeen na totquenhan cüenta Jesús,
tonan'cüejnaan'hanhin ndo' totja'han jon.
\v 64 Ndo' mantyi
jnan'tyenhan ndiaa nnon jon, jndë jo' taxee'han nnon jon:
\p —Cüa, cüiyuu' 'ndyo' nin juu icüja' 'u'.
\p
\v 65 Ndo' mantyi jndye mañoon jñ'oon tsan' na tonduehan cjoo' jon.
\s Tyencyahan cüenta Jesús nduee nn'an
na conintque
\r (Mt 26:59-66; Mr 14:55-64; Jn 18:19-24)
\p
\v 66 Vi na jndë tixuee, nque nn'an na conintque tondëë nn'an
judíos, yo ntyjehan nque ntyee na conditque, ndo' yo nn'an na
conan'man nchu vaa itsiquindyi jñ'oon na tquen Moisés,
tëncüihan yo ntyjehan. Ndo' tyey'onhan Jesús naijon na
conan'jnda'han jñ'oon. Jndë na tëncüihan jo', ta'xee'han nnon
jon, jnduehan:
\p
\v 67 —Quitsu' ndë́, ¿Aa condui 'u' nquii Mesías?
\p T'a jon jndyuehan:
\p —Min xe na aa ntsjö ndëëho', majo' xe'cantyja n'onho' ja.
\v 68 Ndo' min xe na aa ngüax'ë ndëëho', majo' 'o'
xe'quit'aho' 'ndyö,
\v 69 Majo' nanein na tonnonchen, ja na
condui tsans'a na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na coxën tsoñ'en
nn'an, ncjöquijman ngiaa' jon tontyjaya naijon na
itsit'maan'ntyichenhan' ja. Nquii jon na taquintyja najndei na
conduihin.
\p
\v 70 Ndo' na tso jon na nnda', tsoñ'en nan'ñeen ta'xee'han
nnon jon, jnduehan:
\p —Yajo' ¿Aa condui 'u' Jnda Tyo'ts'on?
\p T'a jon jndyuehan, tso jon:
\p —Nqueho' condueho' na jon condui ja.
\p
\v 71 Jo' jnduehan ndëë ntyjehan:
\p —Tyi'icanhan' na ndyëë jñ'oon jndyue mañoon nn'an nchu vaa
na ngiohan ntyja 'naan' jnaan' juu, ee manquëntyë jndë jndyëë
jñ'oon 'ndyo nquii juu.
\c 23
\s Tyey'onhan Jesús na m'aan Pilato
\r (Mt 27:1-2, 11-14; Mr 15:1-5;
Jn 18:28-38)
\p
\v 1 Ndo' tsoñ'en nan'ñeen na tëncüihan jo', jnan'quintyjahan,
tyey'onhan Jesús na m'aan Pilato.
\v 2 Ta'han tonduehan nnon
tsan'ñeen nchu vaa ngiohan na itsitjahin. Jnduehan:
\p —Jndë jndiö́ na juu tsanva' itsi'ndaa' juu n'on nn'an
ndyuaaminhin. Itso juu na joo s'on na co'xen César na
quitye nn'an, tandyiönhan'. Ndo' mantyi manquiintyi juu tso juu 
na conduihin Mesías na taquintyja na t'man conduihin.
\p
\v 3 Ndo' Pilato, vi na jndë jndyii jon na jnduehan na nnda',
taxee' jon nnon Jesús, tso jon:
\p —¿Aa mayuu' condui 'u' nquii tsan na taquintyja na t'man condui
na co'xen' nty'iu' nn'an judíos?
\p T'a Jesús 'ndyo jon:
\p —Majo' ro cha'xjen na matsu'.
\p
\v 4 Ndo' tso Pilato ndëë ntyee na conintque yo ndëë nn'an
na jndye jndyi'hin:
\p —Juu tsanva', min'ncüii tacovijnda' na aa itsitjahin.
\p
\v 5 Majo' tonan'jndei' jndyue nan'ñeen, jnduehan:
\p —Tsojnaan' juu jñ'oon na itsi'man juu, its'aahan' na joo nn'an
ninvaa ndyuaa Judea conan'jmiin'han na conan'vehan cjoo'
tsam'aants'ian t'man. Ta' juu toninncyaa juu jñ'oon'ñeen
ndyuaa Galilea ndo' majo'ntyi its'aa juu tsjoonvahin.
\s Tyey'onhan Jesús na m'aan Herodes
\p
\v 6 Ndo' juu Pilato, vi na jndë jndyii jon jñ'oon ntyja 'naan'
Galilea, taxee' jon ndëë nan'ñeen xe na aa condui Jesús ts'an 
ndyuaa Galilea.
\v 7 Ndo' vi na jndë taa' ts'on Pilato na jnan
Jesús ndyuaa Galilea naijon na ico'xen Herodes, yajo' scüenon
jonhin na m'aan tsan'ñeen na co'xen juu jon. Juu
Herodes tyjee' ya jon Jerusalén ng'e na m'aan nguee.
\v 8 Ndo' ya na jndyiaa' Herodes Jesús, tyincyaahan' na neiin' jndyi
jon, ee tijndye xuee nin'cüajnaan' jonhin. Ee jndë
tondyii jon jñ'oon na tovinein ntyja 'naan' Jesús ndo'
ntyja jndyi ts'on jon na nts'aa Jesús jn'aan t'man na nndyiaa'
jon.
\v 9 Jndye jñ'oon taxee' jon nnon Jesús, majo'
min'ncüii jñ'oon ta'nan t'a jon.
\v 10 Ndo' nque ntyee na conintque yo nn'an na
conan'man nchu vaa itsiquindyi jñ'oon na tquen Moisés, mantyi
ty'ehan na m'aan Herodes. Tonan'xuaahan na tonduehan nchu vaa
ngiohan na itsitja Jesús.
\v 11 Ndo' juu Herodes ndo' mantyi yo nque sondaro 'naan' jon, jnt'ahan na
tyi'cuee' n'onhan Jesús, jnan'cüejnaan'han jon.
Jnan'cüehan ncüii ndiaahin na njonhan' cha'nan ndiaa cocüe rey,
jndë jo' jnan'cüenon ntcüe'hanhin na m'aan juu Pilato.
\v 12 Ndo' juu xjen'ñeen, nquii Pilato yo Herodes, ntjo ya ntcüe' 
ngiohan yo ntyjehan ee tijndye xuee tom'anhan na vjehan ntyjehan.
\s Covijnda'tyen na cue' Jesús
\r (Mt 27:15-26; Mr 15:6-15;
Jn 18:39-19:16)
\p
\v 13 Ndo' Pilato tqueen' jon ntyee na conintque yo
nanm'ann'ian yo nn'an na jndye jndyi'hin.
\v 14 Tso jon ndëë nan'ñeen:
\p —'O' jndyoy'onho' tsanva' na condueho' na ityii' juu jñ'oon
ndëë ntyjeho' nn'an judíos na quinan'vehan nacjoo' nquii
gobiernon. Majo' quitquenho' cüenta, tondëë tsoñ'enho' jndë
tajndöhin ndo' min'ncüii jnaan' juu tatijnda' na tsoñ'en
jñ'oon na condueho' cjoo' juu.
\v 15 Ndo' min nquii Herodes ta'nan ntjii jon jnaan' juu, jo' na
iscüenon ntcüe' jonhin na m'an ja. Majo' quitquenho'
cüenta, min'ncüii tyi'cotsitjahin na tsixuan juu na cue'
juu.
\v 16 Ng'e na nnda', jo' na nc'ua ja
ts'ian na ngichu' juu, ndë jo' ntsiquindyahin.
\p Mannda' vaa jñ'oon na sintcüe' Pilato ndëë nn'an
judíos'ñeen.
\p
\v 17 Ncüii ncüii chu, juu xjen na covee' nguee
na conan'cüje nn'an judíos quinman, vaa costumbre na ncüii
ts'an na m'aan navi' nt'ö Pilato, itsiquindyaa jon tsan'ñeen
ndueehan, nin juu na cotanhan nnon jon.
\p
\v 18 Ng'e na nnda', tsoñ'en nan'ñeen tye' jnan'xuaahan,
jnduehan:
\p —Cüji' tsanva', ndo' quitsiquindya' juu Barrabás.
\p
\v 19 Ndo' juu tsan'ñeen jndë tjue' sondarohin vancjo ng'e vaa
jnaan' juu na tejndyee juu ndëë nn'an quii' tsjoon na jnan'vehan
cjoo' gobernado, ndo' mantyi na iscuee' juu ts'an.
\v 20 Ndo' ng'e na nin'quitsiquindyaa Pilato Jesús, jo' na t'man
nnda' jon joo nn'an judíos'ñeen.
\v 21 Majo' jnan'xuaa nnda'han, jnduehan:
\p —Cüa, maninjon ro quit'ion'hin tsonjn'aan.
\p
\v 22 T'a jon jndyuehan na jndë ndye jnda:
\p —¿Ndu? Quindueho' nnön, ¿Nin 'nan vaa na jen t'man sitjahin?
Min'ncüii jnaan' juu ta'nan ntji na tsixuan juu na cue' juu. 
Yajo' nts'a na quichu' jndyee juu, ndo' ndëë jo' ntsiquindyahin.
\p
\v 23 Majo' ninvito tonan'jndei' jndyuehan. Jndei tonan'xuaahan,
totanhan na quit'ion jonhin tsonjn'aan. Yajo' tanguee' Pilato
cha'xjen jñ'oon na jnan'xuaahan.
\v 24 Ndo' tso jon na quindui cha'xjen na cotanhan.
\v 25 Jo' siquindyaa ntcüe' jon juu tsan'ñeen na tanhan na m'aan vancjo,
na tejndyee juu ndëë nn'an na jnan'vehan cjoo' gobernado
ndo' na iscuee' juu ts'an. Ndo' mantyi tyincyaa jon Jesús
ndueehan na quint'ahan yo jon nchu vaa na nt'ue n'onhan.
\s Cot'ionhan Jesús tsonjn'aan
\r (Mt 27:32-44; Mr 15:21-32; Jn 19:17-27)
\p
\v 26 Xjen na tyey'on sondaro Jesús na nt'ionhan jon
tsonjn'aan, t'uehan ncüii ts'an na jnan jndëë, tsan na jndyu
Simón, juu juu ts'an tsjoon Cirenehin. Nque sondaro'ñeen
jnt'ahan na quichu tsan'ñeen tsonjn'aan na cantyja juu toxen'
Jesús. 
\p
\v 27 Jndye jndyi nn'an tentyja toxen' Jesús, quii' nt'anhan
ñ'en nanntcu na totyuee jndyihan ndo' tonan'xuaahan na
itsi'ndaa' jndyihan' ngiohan na jnty'iahan 'nan na tquenon Jesús.
\v 28 Jo' tequen jon ndëë nanntcu'ñeen, tso jon ndëëhan:
\p —'O' nanntcu Jerusalén, tandyueeho' ntyja njan, quityueeho'
ntyja 'naan nqueho' yo ndaho'.
\v 29 Ee quitquenho' cüenta, mangüentyja xuee na nndue nn'an:
“Joo nanntcu nn'an ndue' yo ntyjehan na tyi'quiñjon nda na
tayo'ndaa jnan'quitei'han, t'man jndë tyio Tyo'ts'on
jn'aanhan.” 
\v 30 Xjen'ñeen ngita' nn'an na nnduehan ndëë ntyo' t'man:
“Quitja' 'o' nacjö́,” ndo' mantyi ndëë ntyo' quijndë
nnduehan: “Quity'iuho' já na ncüjë.”
\v 31 Ee xe nan'min cont'a nn'an yo ja na tajnan tsixuan,
mat'manntyichen navi' ngenon nan'ñeen na vaa jnanhan.
\p
\v 32 Ndo' nque sondaro'ñeen, mantyi tyechohan ve nn'an na
t'uiityenhan'hin na tont'ahan natyia na tojnaan' jnan'cüjehan
joo nan'ñeen yo Jesús.
\v 33 Xjen na squehan ncüii joo na conan'quijndyuhan juuhan' Tyo'
Tsi'xquen Ts'oo, jo' t'ionhan Jesús tsonjn'aan yo joo nan'ñeen 
na tyia nn'anhin, ncüii tsan'ñeen ngiaa' jon
tontyjaya ndo' ncüiichenhin ngiaa' jon tontyjatymaan'.
\v 34 Tso Jesús:
\p —'U' Tye', nque nn'an na cont'avi' ja, quitsit'man tson'han ee
tyi'covaa' n'onhan 'nan na cont'ahan ja.
\p Ndo' joo sondaro'ñeen, ty'ehan x'iaa' na njnty'iahan nin
joohan ninjnoon' ncüii cüii ndiaa' jon.
\v 35 Ndo' nn'an na sque jo', ninvito tojnty'iahan jon. Ndo' nque
nanm'ann'ian ve' tonan'cüejnaan'hin jon, tonduehan:
\p —Juu tsanvahin, navi' na toquenon nn'an, totsin'man juuhan,
jo' nanein xe na aa mayuu' conduihin nquii Mesías na t'ion
Tyo'ts'on ts'ianhin na co'xen jon jaa, quitsin'man nquiihin navi'
na iquenon juu.
\p
\v 36 Ndo' mantyi nque sondaro'ñeen jnan'cüejnaan'han Jesús.
Tyentyjaa'hin na nninncyahan vinon të na nc'u jon.
\p
\v 37 Jnduehan:
\p —'U' xe na aa mayuu' na taquintyja na t'man condui 'u' na
co'xen' nn'an judíos, cüa quitsin'man nquii 'u' navi'va na
maquenoon'.
\p
\v 38 Tondyeyu xquen tsonjn'aan t'ionhan tscaa' na nnonhan' jndui
jñ'oon griego, yo jñ'oon latyen, yo nin'jñ'oon hebreo.
Itsohan': “Ndö nquii ts'an na taquintyja na t'man conduihin na
ico'xen jon nn'an judíos.” 
\p
\v 39 Ndo' ncüii joo nn'an navi' nn'anhin, tsan na jñon sondaro'ñeen
tsonjn'aan na mintyjee' tongiaa' jon, mantyi scüejnaan' juuhin. Tso
juu:
\p —Condui 'u' Mesías, ¿Aa tyi'yuu'? Ng'e jo', quitsin'man nquii
'u' navi' na maquenoon', ndo' mantyi já.
\p
\v 40 Majo' t'a ncüiichen tyje tsan'ñeen, sityia' juuhin, tso
juu:
\p —Cüa jen tyi'ncya' 'u' Tyo'ts'on, ndo' cüejon it'uiivi'han'
'u' cha'xjen na iquenon nquii Jesús.
\v 41 Ndo' ve jaa mayuu'
chuhan' na quenön na nnda', ee cotyiön na jndë jnan'tja jaa.
Majo' juu taha', min'ncüii natyia tacots'aa jon.
\p
\v 42 Ndë jo' tso juu nnon Jesús:
\p —Nnda' ta, cañjoon' tson' ja ya na ngue' naijon na matyentjon'.
\p
\v 43 Ndo' t'a Jesús 'ndyo tsan'ñeen, tso jon:
\p —Jñ'oon na mayuu' na matsjö nnon', xeevahin nc'on' yo
ja quityquii' juu paraíso naijon na m'aan nquii Tyo'ts'on.
\s Tyincyaa Jesús na tue' jon
\r (Mt 27:45-56; Mr 15:33-41; Jn 19:28-30)
\p
\v 44 Xjen na tuee' yajmin', s'aahan' na tijaan ninvaa
tsonnangue, ata xjen na ndye na matman.
\v 45 Ee ndo'cüjioon' s'aahan' na tijaanhan'. Ndo' juu ndiaa tco
na ntyja quityquii' vats'on t'man, xoncüe yahan' jndyii'.
\v 46 Majuu xjen'ñeen jndei sixuaa Jesús, tso jon:
\p —Tye', nt'ö' ma'ndyi ntyja na vant'ö.
\p Ndo' vi jndë tso jon na nnda', tue' jon.
\p
\v 47 Ndo' juu capitán, tsan na ico'xen sondaro'ñeen, vi na
jndë jndyiaa' jon na nnda' vaa 'nan na tui, sit'maan' jon
Tyo'ts'on, tso jon:
\p —Jñ'oon na mayuu', juu tsanva' tajnan totsixuan jon.
\p
\v 48 Ndo' tsoñ'en nn'an na tëncüi jo' na jnty'iahan 'nan na
tui, xjen na tyentcüe'han nt'aahan, totuen'han nda'
ndei'ndyahan cha' quitsi'manhan' na itsi'ndaa'han' ngiohan.
\v 49 Majo' tsoñ'en nn'an na ta'jn'aanhan Jesús yo joo nanntcu
na tentyja toxen' jon na jnanhan Galilea, matycyaa'
tintyjee'han, jnty'iahan na tquenon Jesús nan'min'.
\s Tyequity'iuhan Jesús
\r (Mt 27:57-61; Mr 15:42-47;
Jn 19:38-42)
\p
\v 50 Tom'aan ncüii ts'an na toquijndyu José. Juu jon ts'an Tsjoon
Arimateahin, nt'ö Judea. Juu tsan'ñeen ncüii nque nn'an na conduihan
nanm'ann'ian 'naan nn'an judíos. Ya ts'anhin ndo' jndyoyu
conduihin na tonnon Tyo'ts'on.
\v 51 Mantyi tominndoo' jon na
nguee' xjen na juu na ityentjon Tyo'ts'on tsoñ'en,
nnintyincyoo'han'. Min ta'nan sijon tsan'ñeen yo jñ'oon na
jnan'jnda' ntyje nanm'ann'ianhin na cue' Jesús.
\v 52 Juu José
tja jon na m'an Pilato, tëcan jon si'ts'o 'naan' Jesús.
\v 53 Jndë jo' taquityjee jonhan' nnon tsonjn'aan. Ndo' iscüetyjo jon
ndiaa sábana tsan lino ts'oo Jesús, jndë jo' tjaquityii'
jonhin quii' tsë'tsjö' na jnan'ya nn'an na min'jon tacovanty'iu
ts'anhan'.
\v 54 Juu xuee'ñeen, xuee na conan'jnda' nn'an
judíos na nta'jndyeehan na nnan't'maan'han Tyo'ts'on. Ndo' ng'e
na jndë tman juu xjen'ñeen, jo' na mavaa xjen na ngitye' juu
xjen na quita'jndyeehan.
\p
\v 55 Ndo' joo nanntcu na jnan Galilea na tyincyohan yo Jesús,
tentyjahan ndo' jnty'ia ndëëhan juu tsi'ts'ua'ñeen yo nchu vaa na
tanty'iu jon.
\v 56 Jndë jo' tyentcüe'han Jerusalén, tyenan'jndahan nasi quichi 
yo nchen' na ntyeehinhan' si'ts'o 'naan' Jesús.
\p Joo nanntcu'ñeen ta'jndyeehan juu xuee na cota'jndyee nn'an
judíos cha'xjen na juu jñ'oon na tquen Moisés na ico'xenhan'.
\c 24
\s Ntyja 'naan' na ta'ndo' xco Jesús
\r (Mt 28:1-10; Mr 16:1-8; Jn 20:1-10)
\p
\v 1 Majo' vanco xuee na vejndyee soana, ty'ehan naijon na vaa
tsi'ts'ua'ñeen yo vendyechen ntyjentcuhan. Tyechohan nasi quichi
na jndë jnan'jnda'han na ntyeehinhan' si'ts'o 'naan' Jesús.
\v 2 Majo' vi na jndë squehan jo', jnty'iahan na juu tsjö' na
të' 'ndyo juu tsë'tsjö'ñeen, jndë tquenaan'han'.
\v 3 Ndo'
ya na tyeque'han tyquii'han', tavi cuaa si'ts'o 'naan' Jesús.
\v 4 Ndo' viochen xjen na totsiquijñ'eenhan'hin na nnda' jndë tui,
ya jnty'iahan, tityincyoo' ve ts'an ndyo ndëëhan, cüehan ndiaa
quichi' na quixuee jndyihan'.
\v 5 Jo' tyue jndyi nanntcu'ñeen,
tyetangiohan xen' tyuaachen. Jndue nan'ñeen ndëëhan:
\p —Juu ts'an na vando', ¿Ndu na cojnt'ueho'hin quii' nt'an nt'oo?
\v 6 Tac'oonhin ntjoohin, jndë vando' xco jon na tue' jon.
Cañjoon' n'onho' juu jñ'oon na tso jon ndëëho' xjen na ninm'aan
jon ndyuaa Galilea.
\v 7 Tso jon na nquii jon na conduihin tsans'a
na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnon jon na co'xen jon tsoñ'en nn'an,
mancüiixjen chuhan' na nninncya nn'an cüentahin nduee nn'an na
nan'xuan jnan, ndo' njñonhin jon tsonjn'aan. Majo' xee na jndë
ndye, ngüando' xco jon.
\p
\v 8 Yajo' tañjoon' n'onhan juu jñ'oon na totso Jesús ndëëhan.
\v 9 Ndo' joo nanntcu'ñeen, jnanhan na vaa tsi'ts'ua,
ty'entcüe'han na m'an nn'an quincho'ncüii yo minndyechen
ntyjehan na conan'jonhan yo Jesús. Jnan'quindyiihan nan'ñeen na
nnda' vaa 'nan na tui.
\v 10 Joo nanntcu'ñeen na tyenan'quindyiihan nan'ñeen, jo'
María, tsan tsjoon Magadán, yo Juana, yo ncüiichen María
ndyee juu Santiago, yo minndyechen ntyjentcuhan.
\v 11 Majo' joo nn'an quincho'ncüii'ñeen, juu
jñ'oon na jnan'nein nanntcu'ñeen, ty'onhan cüentahan' na ve'
ninntyi jñ'oonhan'. Tatëntyja n'onhinhan'.
\p
\v 12 Majo' juu Pedro je', jnanquintyja jon, jnannon jon, tja jon
na vaa tsi'ts'ua'ñeen. Ndo' vi jndë na jndondyi jon quityquii'han',
ntjii jon xia'ntyi ndiaa quichi'ñeen minquinto'han'. Jndë jo'
tëntcüe' nnda' jon v'aa, vacue tom'aan' ts'on jon tsoñ'en
na jndë tui.
\s Ndö 'nan na tui viochen xjen na ñjon ve
ts'an nato Emaús
\r (Mr 16:12-13)
\p
\v 13 Ndo' quen' cüenta, majuuntyi xuee'ñeen, ve nn'an na
totsay'onhan yo jñ'oon na toninncyaa Jesús, ty'ehan tsjoon chjo
na jndyu Emaús, juuhan' tycya m'aanhan' yo Jerusalén cha'na
quincho'ncüii kilómetros.
\v 14 Co'ohan ndo' tonan'nein nquehan tsoñ'en nan'min' na jndë tui.
\v 15 Ndo' viochen xjen na ty'ehan, tonan'neinhan yo ntyjehan, ndo' nquiintyi 
Jesús tentyja jonhan. Ninvixjen tja jon yo joohan.
\v 16 Majo' min na
jnty'ia ndëëhan jon, tatyincyaahan' na nta'jn'aanhan nin ts'anhin.
\v 17 Ndo' taxee' jon ndëëhan:
\p —¿Nin jñ'oon na conan'nein nqueho' nato na co'oho'?
\p Ndo' tyecüentyjee'han, tityincyoo' na chjoo' jndyi n'onhan.
\v 18 Ndo' ncüiihan, tsan na jndyu Cleofas, t'a juu 'ndyo jon, tso
juu:
\p —¿Aa xia'ntyi 'u' ts'an na ve' tyje' ya' Jerusalén, ng'e jo'
tyi'quintji' nchu vaa 'nan na tui vja ro ndo' xee venjoon'?
\p
\v 19 Jo' taxee' Jesús:
\p —¿Nin 'nan tui?
\p Joohan t'ahan, jnduehan nnon jon:
\p —Aa ntyja 'naan' Jesús, tsan tsjoon Nazaret na toninncyaa jon
jñ'oon naya 'naan' Tyo'ts'on. Ndo' na tonnon Tyo'ts'on, jaa'
ts'ian na tots'aa jon yo jñ'oon na totsinin jon tondëë
tsoñ'en nn'an.
\v 20 Ndo' nque ntyee na conintque yo
nanm'ann'ian nján, tyincyahan cüenta jon na quit'uiityenhan'hin
na cue' jon. Jo' na jñon nn'anhin tsonjn'aan.
\v 21 Ndo' já,
jen tontyja n'ö́n na nduihin na ntsiquindyaa jon jaa nn'an
Israel. Ndo' vandya' jo', naneinhin jndë ndye xuee na tui
nan'min'.
\v 22 Ndo' chito xia'ntyi jo', ñ'en nanntcu tmaan' na
nan'xuán, jndyojnan'quindyiihan já jñ'oon na siquijñ'eenhan'
já. Ee vitsjoon tonco quiuu', ty'ehan naijon na vaa juu tsi'ts'ua,
\v 23 Majo' tavi si'ts'o 'naan' jon cuaa. Ndo' tyincyo ntcüe'han,
ndo' tonduehan ndë́ na tityincyoo' ángeles ndëëhan, ndo' na
jndue nan'ñeen ndëëhan na vando' xco jon.
\v 24 Jndë jo' ty'e minndye ntyjë́ naijon vaa juu tsi'ts'ua'ñeen 
ndo' jnty'iahan na mayuu' cha'xjen na jndue nanntcu'ñeen, 
majo' nquii Jesús, ta'nan jnty'iahanhin.
\p
\v 25 Yajo' tso Jesús ndëëhan:
\p —'O' nn'an na tyi'quitquenho' cüenta tsoñ'en jñ'oon na tondue
nque nn'an na toninncyahan jñ'oon' Tyo'ts'on ntyja nchu vaa
'nan na nguaa, min tyi'cjoo' n'onho' na ngantyja n'onho'han'.
\v 26 Mangioho' na nquii Mesías chuhan' na ijndei'han' na quitjon jon
tsoñ'en navi'min' ndo' jndëcya ngüentyja na ngitye' na
ntsit'maan' Tyo'ts'on jon.
\p
\v 27 Ndë jo' ta' Jesús na totsi'man jon ndëëhan tsoñ'en jñ'oon
na chuu' quii' jñ'oon' Tyo'ts'on na itsininhan' ntyja 'naan'
nquii jon. Tye'han' yo jñ'oon na tquen Moisés ndo' chen chen
t'uiihan' jñ'oon na tquen tsoñ'en nn'an na toninncya jñ'oon'
Tyo'ts'on nchu vaa 'nan na nnguaa.
\p
\v 28 Xjen na tëvindyohin tsjoon chjo naijon na co'ohan, yajo'
s'aa jon na vjantyichen jon na tonnon.
\v 29 Majo' jnan'jndei' jndyuehan nnon jon. Jnduehan:
\p —Cüa ntyjë, quintjo 'u' yo já ee jndë tman nanein, jndë
vavinton.
\p Jo' taquee' jon v'aa'ñeen na ntjohin yo nan'ñeen.
\v 30 Ndo' xjen na tecjo jon mesa yohin, ty'oon jon cüenta tyoo',
tyincyaa jon na ncya ya Tyo'ts'on, jndë jo' tyjee jon
tan'han', ndo' tyincyaa jonhan' ndëëhan.
\v 31 Jndë na jnty'iahan na s'aa jon na nnda', yajo' cha'vijon 
tyincyaahan' na xuee jnty'iahan, ndo' yajo' ta'jn'aanhan 
na nquii Jesús condui juu tsan'ñeen. Majo' ninjonto tsuhin tondëëhan.
\v 32 Ndo' jo' taxee'han ndëë ntyjehan:
\p —Aa tyi'yuu' tyincyaahan' na njon jndyi ngiö juu xjen'ñeen na
sinin jon ndëë na tincyö nato, na si'man jon nchu vaa
itsiquindyi jñ'oon' Tyo'ts'on na tondui.
\p
\v 33 Ndo' majuuntyi xjen'ñeen jnan'quintyjahan, ndo'
tyentcüe'han Jerusalén. Jo' squehan na m'an nque nn'an na
quincho'ncüii'ñeen na tojnaan' m'anhan yo minndyechen nn'an na
totsay'onhan jñ'oon yohan.
\v 34 Ndo' nque nn'an na
quincho'ncüii'ñeen, jnduehan ndëë nan'ñeen.
\p —Jñ'oon na mayuu' na jndë vando' xco ta Jesús ee jndë
tityincyoo' jon nnon Simón.
\p
\v 35 Ndo' mantyi ve nan'ñeen tonan'neinhan nchu vaa na tui
xjen na njonhan nato ndo' na ta'jn'aanhan jon xjen na
tyjee jon tan' tyoo' yohan.
\s Tityincyoo' Jesús ndëë nn'an na conan'jon
yo jon
\r (Mt 28:16-20; Mr 16:14-18; Jn 20:19-23)
\p
\v 36 Ninvaa na conan'neinhan jñ'oonmin', ndo' nquii Jesús
tityincyoo' minntyjee' jon xoncüe quii' nt'anhan. Tso jon
ndëëhan:
\p —¿Aa tijaan yaho'?
\p
\v 37 Majo' mioon tyuehan, s'aahan' ngiohan na cojnty'iahan
ncüaan' ts'oo.
\v 38 Ndo' tso jon ndëëhan:
\p —¿Ndu na jen itsiquijñ'eenhan' 'o' ndo' na ve
vaa na m'aan' n'onho'?
\v 39 Quijnty'iaho' nt'ö yo ng'ë na mancöntyë ndö. Quit'ueho'
ja ndo' quijnty'iaho' ee ncüaan' ts'oo min ndi'
min sii' ta'nan quichuhan', cha'xjen na cojnty'iaho' na chö ja.
\p
\v 40 Ndo' vi jndë na tso jon na nnda', si'man jon nt'ö jon yo ng'ee
jon ndëëhan.
\v 41 Ndo' s'aahan' n'onhan na aa mayuu' na nquii
jon, majo' mantyi tyincyaahan' na neinhan ndo'
totsiquijñ'eenhan'hin. Viochen xjen na tquenonhan na nnda',
taxee' jon ndëëhan:
\p —¿Aa vaa chjo 'nan na ya ntcüa' ts'an?
\p
\v 42 Ndo' tyincyahan ncüii tan' quitscaa jnein.
\v 43 Ty'oon jonhan', ndo' tquii jonhan' na tondëëhan.
\v 44 Jndë jo' tso jon ndëëhan:
\p —Viochen xjen na tom'an yoho', totsi'man ndëëho' nchu vaa itsiquindyi
tsoñ'en jñ'oon na jndui ntyja njan na m'aanhan' quii' juu jñ'oon na 
tquen Moisés, ndo' mantyi quii' jñ'oon na toninncya nque nn'an na 
tonan'neinhan jñ'oon ntyja 'naan nchu vaa 'nan na nguaa. Jñ'oonmin' majnda'
na quitsiquindëñ'enhan' joohan', ndo' nanein jndë tui cha'xjen
na totsjö ndëëho' ntyja 'naan' joo jñ'oon'ñeen.
\p
\v 45 Ndë jo' tyincyaa jon na jnda' nquenhan na taa' n'onhan nchu
vaa itsiquindyi jñ'oon' Tyo'ts'on na tondui.
\v 46 Ndo' tso jon ndëëhan:
\p —Jñ'oon na jndui itsiquindyihan' na nquii jon na conduihin Mesías,
mancüiixjen ngenon jon navi' t'man ndo' xuee na jndë ndye na
jndë tue' jon, ngüando' xco jon.
\v 47 Ndo' yo xuee' jon ninncya nn'an jñ'oon na quintcüe' n'on
nn'an jnanhan cha' na ntsit'man ts'on Tyo'ts'onhan. Juu
ts'ian'ñeen, Jerusalén ngitye'han', ngacyahan' ninvaa
tsonnangue.
\v 48 Ma'ua ts'ian ndëëho' na quitji' jndyoyuho' jñ'oonmin'
ndëë nn'an.
\v 49 Mancöntyë njñön Espíritu Santo na nc'oon jon yoho'.
Nquii jon na jndë tco' Tyëhö' 'ndyo jon na nninncyaa
jonhin quii' n'onho'. Majo' quintjoho' Jerusalén ata xjen
na ncy'onho' cüentahin na nnan jon nandye, cha'
nnan'xuanho' najndei quii' n'onho'.
\s Tava Jesús quiñoon'ndue
\r (Mr 16:19-20)
\p
\v 50 Ndo' tachu Jesús joohan to'ndyo tsjoon Jerusalén. Squehan
ndyoo' tsjoon Betania. Juu xjen'ñeen sintyja jon nt'ö jon
cjohan na ityio jon jn'aanhan.
\v 51 Ndo' juu xjen na ityio jon
jn'aanhan, suehan'hin, tava ntcüe' jon quiñoon'ndue.
\v 52 Ndo' joohan jndë na jnan't'maan'han jon, tyentcüe'han
Jerusalén na nein jndyihan.
\v 53 Ninnquii'chen to'ohan vats'on t'man na tonan't'maan'han Tyo'ts'on.