\id JHN
\h San Juan
\mt1 Jñ'oon Naya Ntyja 'Naan' Jesucristo Na Tji Juan
\c 1
\s Nquii jon na conduihin jñ'oon' Tyo'ts'on
tuihin na ts'anhin
\p
\v 1 Xjen na ta' Tyo'ts'on na tquen jon tsoñ'en, nquii jon na
conduihin jñ'oon' Tyo'ts'on, mancüiixjen m'aan jon yohin. Ndo'
tsoñ'en na condui nquii Tyo'ts'on, mantyi juu jon cüajon
conduihin.
\v 2 Xjen na tye' tsoñ'en, nquii jon na conduihin
jñ'oon' Tyo'ts'on, mancüiixjen m'aan jon yo nquii jon.
\v 3 Tsoñ'en 'nan na min na tquen Tyo'ts'on, nquii jon na condui
jñ'oon' jon, ñ'enhin xjen na tquenhan joohan'. 
\v 4 Ntyja 'naan' nquii jon tsixuan jon
na tyi'quintycüii na vando' jon. Juu na nnda' tsixuan jon,
itsijonhan' juuhan' cha'vijon chon na itsixueehan' ndëë nn'an.
\v 5 Ndo' juu naxuee na conduihin, itsiquinaanhan' ncüii cüii
nnon na co'nan'vehan' nacjoo' Tyo'ts'on. Majo' tsoñ'enhan' ndiquindëë
na ngitoxenhan' jon.
\p
\v 6 Nquii Tyo'ts'on t'ua jon ts'ian ncüii tsans'a na jndyu Juan
na cjancyaa juu jñ'oon' jon quii' nt'an nn'an judíos.
\v 7 Jndyo tsan'ñeen na t'ua Tyo'ts'on
ts'ian nnon jon na cüji' jndyoyu jon ntyja 'naan' nquii Cristo
na conduihin naxuee. Tocüji' jndyoyu Juan'ñeen cha' tsoñ'en
nn'an ngantyja n'onhan Cristo.
\v 8 Majo' chito aa juu Juan na
conduihin juu naxuee'ñeen, xia'ntyi jndyo jon na ncüji' jndyoyu
jon ntyja 'naan' nquii jon na conduihin juu naxuee.
\v 9 Nquii
Cristo na conduihin juu naxuee na mayuu', tyjee' jon tsonnangue,
ncyaa jon naxuee nnon ncüii cüii ts'an.
\p
\v 10 Tom'aan jon yo nquii Tyo'ts'on xjen na tquenhan tsonnangue,
ndo' jndë jo' tyjee' jon quii' nt'an nn'an na m'anhan'. Majo'
juu na tui Cristo na ts'anhin, tataa' n'on nan'ñeen nin
conduihin.
\v 11 Tui jon ndyuaa 'naan nn'an judíos, majo'
tyí'cy'onhan cüenta jon.
\v 12 Nincüanntyihan ty'onhan
cüentahin, ndo' tëntyja n'onhan jon. Ndëë joo nan'ñeen
tyincyaa jon na conduihan ntsinda nquii Tyo'ts'on.
\v 13 Majo' chito condui nan'ñeen ntsinda jon cha'xjen na condui
nda nn'an. Min chito conduihan ntsinda jon ng'e na t'man
vaa na nt'ue ts'on ts'an. Xia'ntyi icüji'han' na condui
nan'ñeen ntsinda jon xeng'e nquii jon nt'ue ts'on.
\p
\v 14 Nquii jon na conduihin jñ'oon' Tyo'ts'on jnan jon naijon
m'aan Tyëëhë Tyo'ts'on, tuihin na ts'anhin. T'man vaa na
venchjii jon nn'an ndo' na conduihin na mayuu'. Tom'aan jon 
quii' nt'án ndo' jnty'iá ndë́ xjen na sit'maan' Tyo'ts'onhin. 
majuuhan' na siquinjon Tyo'ts'onhin na conduihin jnda jon na
ninncüii ts'onhin.
\v 15 Juu tsan'ñeen na
jndyu Juan, tocüji' jndyoyu jon ntyja 'naan' jnda
Tyo'ts'on xjen na sue juu jndyee' juu ndëë nn'an. Itso jon:
“Mangioho' na jndë totsjö na 'io cha nnintyincyoo' ncüii ts'an
quii' nt'anho' na min'chjo tyi'quitsijonhan' ja yohin, ee
mancüiixjen m'aan jon vitjachen na ndui ja. Majuu jon tsan na
ndyovindyoo' ndö.”
\p Ndö' jñ'oon na tso Juan'ñeen.
\p
\v 16 Nquii Cristo tsoñ'en naya condui jon. Ndo' ntyja 'naan'
jon, ityio Tyo'ts'on jn'aan tsoñ'en jaa. Ncüii nnon naya na
condui jon na jndë ty'ön cüenta, ndë mañoon nnon na
ndyontyja na ityio jon jn'aan jaa.
\v 17 Nquii Tyo'ts'on tyincyaa jñ'oon na co'xenhan' nnon Moisés. 
Juu tsan'ñeen tyincyaa jonhan' ndëë nn'an. Majo' ntyja 
'naan' Jesucristo scüanon Tyo'ts'on jñ'oon ntyja 'naan' 
juu naya na condui jon, ndo' mantyi yo jñ'oon na 
conduihan' mayuu'.
\v 18 Nquii Tyo'ts'on, min'ncüii ts'an tacondyiaa'hin. Xia'ntyi
nquii Jnda jon na ninncüii ts'onhin na mantyi Tyo'ts'on
conduihin, juu jon mancha'xjen m'aan jon yo tye jon, juu jon
jndë si'man jon nchu vaa conduihin.
\s Jñ'oon na tji' jndyoyu Juan, tsan na
totsiquindëë' nn'an
\r (Mt 3:11-12; Mr 1:7-8; Lc 3:15-17)
\p
\v 19 Nn'an na conintque ndëë nn'an Jerusalén, jñonhan ntyee 'naanhan na
m'aan Juan'ñeen yo vendye nn'an tmaan' levitas na cotyentjonhan 
quii' vats'on tsjoon'ñeen. T'uahan ts'ian ndëë nan'ñeen na
quita'xee'han nnon Juan nin conduihin.
\v 20 Juu tsan'ñeen tji' jndyoyu jon, itso jon:
\p —Ja chito condui ja Mesías na ijñon Tyo'ts'on na co'xen jon
'o' nchu vaa na cotsam'anho'.
\p
\v 21 Ndo' taxee'ntyichen nan'ñeen nnon jon:
\p —Yajo' ¿Nin ts'an condui 'u'? ¿Aa condui 'u' nquii Elías, tsan na
tom'aan ndyu na toxen'chen na toninncyaa jon jñ'oon' Tyo'ts'on
ntyja nchu vaa 'nan na nguaa?
\p T'a jon, itso jon:
\p —Min chitojo' na condui ja.
\p Majo' tyí'quintjo ngiohan, taxee' nnda'han nnon jon:
\p —Tso Moisés na nc'oon ncüii ts'an na nninncyaa jon jñ'oon' 
Tyo'ts'on ndëë ntyja nchu vaa 'nan na nnguaa. ¿Aa condui 'u'
juu tsan'ñeen?
\p Majo' t'a nnda' jon, itso jon:
\p —Min chito juu tsan'ñeen condui ja.
\p
\v 22 Ndo' jndue nnda' nan'ñeen nnon jon:
\p —Yajo' ¿Nin ts'an condui 'u'? Cüa, quitsu' ndë́ cha' ya
nnan'ntcü'ë́ jñ'oon ndëë nn'an na t'uahan ts'ian ndë́ na
quita'x'ë́ nnon'. ¿Nin matsu' ntyja 'naan' juu ts'ian na
matsixuan'?
\p
\v 23 Yajo' sintcüe' jon jñ'oon ndëëhan, itso jon:
\p —Ja mats'a cha'xjen na tso Isaías xjen na toninncyaa jon
jñ'oon' Tyo'ts'on ndyu na toxen'chen. Tso jon: “M'aan ncüii
ts'an na itsue jon jndyee' jon ndyuaa na tyi'jndye nn'an m'an.
Quinan'jnda'ho' na ncy'onho' cüenta nquii jon na tëquintyja na
t'man conduihin na ntye'ntjon jonho'.”
\p Nnda' vaa jñ'oon na sintcüe' Juan ndëë nan'ñeen.
\p
\v 24 Nque nn'an na nan'xuan tmaan' fariseos, joohan
jñonhan nan'ñeen na m'aan Juan'ñeen.
\v 25 Yajo' taxee'ntyichen nan'ñeen nnon jon, jnduehan:
\p —Matsu' na chito condui 'u' Cristo, min Elías, ndo' min nquii
tsan na itso Moisés na nninncyaa jñ'oon' Tyo'ts'on ndëë
jaa nn'an judíos ntyja nchu vaa 'nan na nguaa. Yajo' ¿Ndu na
matsiquindë' nn'an?
\p
\v 26 Xjen'ñeen t'a Juan jndyuehan, itso jon:
\p —Ja matsiquint'ë 'o' yo ndaatioo, majo' quii' nt'anho' m'aan
ncüii ts'an na ninjo' tyi'covaa' n'onho' nchu vaa conduihin.
\v 27 Manquii jon nts'aa ts'ian 'naan' Tyo'ts'on xjen na jndë
jnty'iihan' ja, ee mancüiixjen m'aan jon vitjachen na tui ja.
Ndo' min ts'ian na tyi'njon tsixuanhan', min tyi'quijnt'ue ja na
ntye'ntjön nnon jon na nts'ahan'.
\p Ndö' jñ'oon sintcüe' Juan.
\p
\v 28 Juu nan'va' tui ncüii joo na jndyu Betábara,
ixndyaa' jndaa Jordán naijon totsiquindëë' Juan nn'an.

\s Condui Jesús Quitsman tsjuen' Tyo'ts'on
\p
\v 29 Tonco ncüiichen xuee, jndyiaa' Juan na ndyovindyoo' Jesús
na m'aan jon. Ndë́ já na tom'án yohin jo', itso jon:
“Quijnty'iaho', ndö' ndyo nquii tsan na condui Quitsman Chjo
tsjuen' Tyo'ts'on na itsinduu' jon jnan nn'an.
\v 30 Mantyja 'naan' tsanva' na jndë totsjö ndëëho' na 'io cha
nnintyincyoo' ncüii ts'an quii' nt'anho' na t'manntyichen
conduihin, chichen ja, ee mancüiixjen m'aan jon vitjachen na
ndui ja.
\v 31 Xjen na t'a na matsiquint'ë nn'an yo ndaa, min'chjo
tyi'covaa' ts'ön na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnon jon na ntsinduu'
jon jnan nn'an. Majo' mats'a ts'ianva cha' quitsi'man jndyoyuhan'
ndëë 'o' ntyjë nn'an Israel na jo' conduihin.”
\p
\v 32 Ndo' nquii Juan'ñeen, tji' jndyoyuntyichen jon ndë́, itso
jon: “Jnty'ia nnön na nquii Espíritu Santo jnan jon
quiñoon'ndue, jndyocue jon na cha'vijon quitu', ntjohin yo
Jesús.
\v 33 Ndo' juu xjen'ñeen min tyí'covaa' ts'ön nin juu
na ndui na ntsinduu' jnan nn'an. Majo' tëñjoon' ts'ön xjen na
t'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na quitsiquint'ë nn'an, tso jon nnön:
Nndyia' nnon' na nndyocue Espíritu Santo cjoo' ncüii ts'an,
ndo' ntjohin yo jon. Juu tsan'ñeen jndë t'ua ts'ian nnon jon na
ntsiquindëë' jon nn'an yo Espíritu Santo.”
\p Ndo' sininntyichen Juan, itso jon:
\v 34 “Ndo' mancö jndë
jnty'ia nnön na tui na nnda', mang'e jo' macüji' jndyoyu na
nquii jon conduihin jnda Tyo'ts'on.”
\s Nn'an na t'man jndyee Jesús na quitsay'onhan
yo jñ'oon na toninncyaa jon
\p
\v 35 Tonco ncüiichen xuee, ventyjee' nnda' Juan yo ve já na
totsay'ö́n yo jñ'oon na toninncyaa jon.
\v 36 Ndo' juu xjen na
jndyiaa' jon na venon Jesús jo', itso jon ndë́:
\p —Quijnty'iaho', tsanva' conduihin juu Quitsman Chjo tsjuen'
Tyo'ts'on.
\p
\v 37 Ndo' ve já na tosay'ö́n yo jñ'oon na toninncyaa jon, vi
na jndë jndyë́ jñ'oonva', santyjá toxen' Jesús.
\v 38 Ndo' tequen Jesús, jndyiaa' jon na santyjá na
toxen' jon. Yajo' taxee' jon ndë́, tso jon
\p —¿Aa vaa 'nan na nt'aho' ja?
\p Jo' jnduë́ nnon jon:
\p —Rabí, ¿Yuu vijon vaa v'aa na ntjo 'u' neinhin? Juu
jñ'oon Rabí'ñeen itsiquindyihan' ts'an na itsi'man jñ'oon'
Tyo'ts'on.
\p
\v 39 Ndo' t'a jon jndyuë́:
\p —Ncyoho' na njnty'iaho'.
\p Yajo' sá yohin v'aa na tuee' jon. Squë́ yohin jo'
cha'na nenque na matman.
\p
\v 40 Ja Juan yo nin'Andrés, tyje juu Simón Pedro, já jndyë́
jñ'oon'ñeen na tso Juan, ndo' sanan'jö́n yo Jesús.
\v 41 Jndë jo' tëquint'ue Andrés'ñeen xio jon Simón. Itso juu nnon
jon:
\p —Jndë jndiö́ nquii jon na conduihin Mesías. (Yo jñ'oon na
conan'nein nn'an judíos, juu jñ'oonva' tsi'manhan' Cristo,
nquii jon na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnon na ntsin'man jon
ñuaan nn'an.)
\p
\v 42 Ndo' tëy'oon Andrés xio jon na m'aan Jesús. Xjen na
jndyiaa' Jesús juu, itso jon:
\p —'U' jndyu' Simón, tye' jndyu jon Juan. Ja ntsiquijndyu 'u'
Cefas. (Jñ'oonva' itsiquindyihan' Pedro.)
\s Iqueen' Jesús Felipe yo Natanael
\p
\v 43 Tonco ncüiichen xuee, sijnda' Jesús na chi ncja jon
ndyuaa Galilea. Jo' tjonhin Felipe. Tso jon nnon juu:
\p —Quindyotsijon 'u' yo jñ'oon na mancya.
\p
\v 44 Ndo' juu Felipe'ñeen maninncüii tsjoon' jon yo Andrés yo
nin'Pedro. Joohan nn'an tsjoon Betsaida.
\v 45 Ndë jo' juu
Felipe tëquint'ue jon Natanael. Tso jon nnon juu:
\p —Nnon tson na tji Moisés na chuhan' jñ'oon' Tyo'ts'on na
ico'xenhan', itsiquindyihan' ntyja 'naan' nquii jon na conduihin
na ntsin'man jon ñuaan nn'an. Jndë jndiö́hin. Mantyi nque
nn'an na toninncya jñ'oon nchu vaa 'nan na nguaa, vendyehan
totjihan jñ'oon ntyja 'naan' tsanva', na majuu Jesús, tsan
tsjoon Nazaret, na condue nn'an jnda Joséhin.
\p
\v 46 Tso Natanael:
\p —Cha'na juu tsjoon Nazaret, ¿Aa nnintyincyoo' ncüii ts'an na
t'man na ntejndei jon nn'an?
\p T'a Felipe'ñeen, itso juu:
\p —Quindyo' ndo quindyia' nnon'hin.
\p
\v 47 Jndyiaa' Jesús na ndyovindyoo' Natanael. Itso jon:
\p —Quijnty'iaho', tsanva' conduihin ts'an tyi'quitsivi'nn'an jon
nn'an. Juu jon mayuu' conduihin ts'an tsjan Israel.
\p
\v 48 Ndo' taxee' Natanael nnon Jesús:
\p —Ta, ¿Nchu sa' na taa' tson' na nnda' tsixuan ja?
\p T'a Jesús, itso jon:
\p —Vitjachen na ngaqui'man Felipe 'u', jnty'ia na m'an' va', x'ee
ts'oon higuera 'nan'.
\p
\v 49 Ndo' t'a Natanael, tso juu:
\p —Condui 'u' tsan na itsi'man jñ'oon naya ndëë nn'an, 'u'
condui jnda Tyo'ts'on. Ndo' taquintyja 'u' t'man condui ntyja
njan jaa nn'an Israel.
\p
\v 50 T'a Jesús:
\p —Aa ve' ng'e tsjö na jnty'ia 'u' x'ee ts'oon higuera 'nan',
¿Aa ve' jo' na mavantyja tson' ja? 'Nan na t'manntyichen min
ntyja njan na xejnda ndyia'.
\p
\v 51 Ndo' sininntyichen Jesús, tso jon:
\p —Jñ'oon na mayuu' matsjö ndëëho', 
njnty'iaho' na nnaan quiñoon'ndue. Ndo' ja na condui tsans'a na jñon 
Tyo'ts'on quii' nt'an nn'an, njnty'iaho' ncyocue ángeles na m'an
ndo' na ngova nnda'han.
\c 2
\s Na toco ts'an tsjoon Caná ndyuaa Galilea
\p
\v 1 Xee na jndë ndye na tui na nnda', toco ts'an tsjoon
Caná ndyuaa Galilea. Ndo' joo nan'ñeen na ntonco,
jnan'quindyiihan ndyee Jesús na chi ncja jon chjo.
\v 2 Ndo' mantyi t'manhan nquii Jesús yo já na nc'ö́n yohan
xjen na ntoncohan.
\v 3 Ndo' xjen'ñeen, juu vinon na tijnt'uehan, ntycüiihan'. Jo'
tso ndyee Jesús nnon jon:
\p —Tyi'cüinon vinon, jndë ntycüiihan'.
\p
\v 4 Ndo' t'a Jesús 'ndyo jon:
\p —Nnda' 'ndyo', tyi'quichuhan' na ntsijnda' ts'ian na nts'a.
Tyi'coventyja xjen na nts'a ncüii nnon ts'ian na tyi'je'quindëë 
nduihan' na ve' ntyja 'naan' juu najndei na tsixuan ts'an.
\p
\v 5 Majo' itso ndyee jon ndëë nn'an na cotyentjon jo':
\p —Min'cya nnon 'nan na ngitso jon ndëëho', quita'nguee'ho'han'.
\p
\v 6 Min jñ'oon na ico'xenhan' jaa nn'an judíos ntyja nchu vaa na
cotquën na ji'ua 'nan na coninjnt'ue jaa na conan't'maan'
Tyo'ts'on. Juu v'aa'ñeen min yon ntjö t'man na jndëhan' yo
ntjö' na coninjnt'uehan' na conan'quindë costumbre na cotman
ndueehan yo 'nan. Ncüii cüii ntjö'ñeen coninnon cha'na
ncüii ciento litros ndaahan'.
\v 7 Jo' tso Jesús ndëë nn'an na cotyentjon jo':
\p —Quinan'quitoo'ho' ntjömin yo ndaa.
\p Ndo' jnan'quitoo'chenhinhan'.
\v 8 Jndë jo' tso jon ndëëhan:
\p —Neinhin quitji'ho' chjohan'. Quitsay'onho'han' na m'aan
tsantque 'ndyo v'aa.
\p Ndo' tyey'onhan juuhan' na m'aan tsan'ñeen.
\v 9 Ndo' t'u tsan'ñeen chjovi' ndaa'ñeen na scüaquen Jesús
vinonhan'. Tsan'ñeen min tyi'quintjii jon yuu va jnanhan',
majo' nque nan'ñeen na cotyentjon jo', ngio yahan yuujon
jndui'han'. Ndo' t'man jon juu novio.
\v 10 Itso jon nnon juu:
\p —Tyi'ncüii cüii joo na maca na cotonco nn'an, coninncya
jndyeehan vinon na yantyichen na ncüe ntyjehan. Ndo' vi na jndë
vacjo nan'ñeen na covehan, yajo' coninncyahan vinon na
tyi'cüentyjachen na ya. Majo' 'u' je', sue' vinon na
yantyichen na nanein coninjnt'uehan'.
\p
\v 11 Juuhan' jn'aan t'man na vejndyeengue na s'aa Jesús na
tuee' jon Caná ndyuaa Galilea. Juu ts'ian'ñeen si'man
nquii'han' na t'man jndyi conduihin. Ndo' ng'e na nnda', já
nn'an na cotsay'ö́n yo jñ'oon na toninncyaa jon, tye' na
vantyja n'ö́nhin.
\p
\v 12 Jndë na tui na nnda', já nn'an na cotsay'ö́n yo jñ'oon
na toninncyaa jon, sá yohin tsjoon Capernaum, mantyi tja ndyee
jon yo nque ntyje jon. Ndo' ntjo já jo' yohin vendye xuee. Jndë jo'
jnt'uí ntcü'ë́ yohin.
\s Yo vi' tji' Jesús nn'an quii' vats'on
t'man Jerusalén
\r (Mt 21:12-13; Mr 11:15-18; Lc 19:45-46)
\p
\v 13 Juu xjen'ñeen vavindyo na nguee' nguee pascua xjen jaa
nn'an judíos conan'cüjë quinman na conan't'maan' Tyo'ts'on. 
Yajo' sá Jerusalén yo Jesús.
\v 14 Ndo' toch'een' vats'on t'man
njan jaa nn'an judíos, jo' ntjii jon nn'an na condëë ndoro,
quinman ndo' yo nin'quintu'. Ndo' mantyi jo' minndyuaa nn'an na
conan'jndyo s'on 'naan nn'an na cotsque yahan juu vats'on'ñeen.
\v 15 Ndo' ya jndyiaa' jon na nnda' vaa na tont'a nan'ñeen,
tijnt'ue jon ts'ua, sia jon tjantsi'. Ndë jo' jnty'e jon nan'ñeen yohan'.
Tsoñ'en nan'ñeen tji' jonhan ch'een' juu vats'on'ñeen.
Majo'ntyi s'aa jon yo quinman yo nin'ndoro'ñeen. Ndo' mesa na
conan'cho nn'an na conan'jndyo s'on, siquityee' jonhan'.
Iscyaa jon s'on 'naanhan.
\v 16 Ndo' itso jon ndëë nn'an na
condëë quintu':
\p —Quitji'ho' cho'min' ntjoohin. Juu vaa' Tyëhö', tant'aho'
juuhan' cha'vijon ts'ua.
\p
\v 17 Ndo' na s'aa jon na nnda', já nn'an na t'man jon na totsay'ö́n
yo jñ'oon na toninncyaa jon, tañjoon' n'ö́n juu jñ'oon na
chuu' nnon tson Salmos. Itsiquindyihan': “Mancüiixjen nnan'cuee' nn'an
ja tsojnaan' na nt'ue ts'ön na quint'a nn'an na njon vaa' Tyëhö'
cha'xjen na chuhan'.”
\p Mannda' itsiquindyi juu jñ'oon'ñeen.
\v 18 Yajo' nn'an judíos na conintquehan quii' nt'an ntyjehan,
taxee'han nnon jon, jnduehan:
\p —¿Nin ts'ian ntsa' na tyi'je'quinduihan' na ve' yo najndei
nquii ts'an na ntsi'manhan' ndë́ na vaa najndei na condui
'u' na matsa' na nnda'?
\p
\v 19 T'a Jesús, itso jon:
\p —Juu v'aavahin, quinan'tyuii'ho'han' ndo' ja ninndye xuee ntsuë
ntcü'ëhan'.
\p
\v 20 Nan'ñeen jnan'ntcüe'han jñ'oon nnon jon, jnduehan:
\p —Tëca venn'an vantjo' yon chu na jndë vats'on t'man njan, ndo'
'u' aa ve' ninndye xuee na ntsue' ntcüe'han'.
\p
\v 21 Majo' sijoon' jon juu si'ts'o 'naan' jon na conduihan'
cha'vijon vats'on.
\v 22 Jo' vi na tyincyaa Tyo'ts'on na vando'
xco jon na jndë jnan'cuee' nn'an jon, já nn'an na tondyë́
jñ'oon na toninncyaa jon, tëñjoon' n'ö́n na tso jon na nnda'.
Ndo' mantyi tëntyja n'ö́n jñ'oon na sinin jon yo juu 
jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui ndyu na toxen'chen.
\s Ntyjii Jesús nchu vaa na ndyii' ts'on ts'an
\p
\v 23 Viochen xjen na tom'aan Jesús Jerusalén na t'oon nguee
pascüa, juu xjen'ñeen jaa nn'an judíos conan'cüjë quinman na
conan't'maan' jaa Tyo'ts'on. Joo nn'an na m'an nguee'ñeen
tojnty'iahan jndye nnon ts'ian na tots'aa Jesús na
tyi'je'quindëë nduihan' na ve' ntyja 'naan' najndei na
tsixuan nquii ts'an. Ng'e jo' jndye nan'ñeen tëntyja n'onhan jon.
\v 24 Majo' Jesús tyi'tque ntyjii jon yo joohan, ee ntyjii ya jon
nchu vaa 'nan na ndyii' n'onhan.
\v 25 Min tyi'icanhan' na ngitso jndyoyu
ts'an nnon jon nchu vaa nan'xuan nn'an, ee ntyjii ya jon nchu min
quii' n'onhan.
\c 3
\s Tyjee'non Nicodemo na m'aan Jesús
\p
\v 1 Quii' juu tmaan' nn'an fariseos, tom'aan ncüii ts'an 
jndyu Nicodemo. Tonintquehin quii' nt'an ntyje jon nn'an judíos.
\v 2 Tja jon na m'aan Jesús ncüii tijaan. Itso jon nnon Jesús:
\p —Nnda' ta, 'u' na matsi'man' jñ'oon' Tyo'ts'on ndëë nn'an,
mangiö́ na condui 'u' ts'an na jñon Tyo'ts'on na quitsi'man'
jñ'oon naya 'naan' jon ndë́. Ee xe na aa tyi'c'oonhin yo 'u',
tyi'je'quindëë ntsa' ts'ianmin'.
\p
\v 3 T'a Jesús, itso jon:
\p —Jñ'oon na mayuu' na matsjö nnon', xe na aa tyi'ndui
xcoho', tyi'je'quindëë ntsaque'ho' ntyja 'naan' na itye'ntjon
Tyo'ts'on nn'an.
\p
\v 4 Ndo' jo' taxee' Nicodemo nnon jon, itso juu:
\p —Juu ts'an na jndë tque, ¿Nchu vaa nquii nts'aa jon na
nndui nnda'hin? Ee tyi'xe'quindëë ngua nnda' jon tsiaa' ndyee
jon ndo' na nndui nnda'hin.
\p
\v 5 T'a Jesús, itso jon:
\p —Jñ'oon na mayuu' matsjö nnon', xe na aa tyi'ndui ts'an ntyja
'naan' ndaa yo ntyja 'naan' Espíritu, tyi'xe'quindëë ntsijonhin 
yo juu na itye'ntjon Tyo'ts'on nn'an. 
\v 6 Ng'e na condui jaa nn'an, jo' mantyi nda mann'anhan. Mannda' vaa 
itsijonhan' ts'an na nnduihin ntyja 'naan' Espíritu. Ts'an na 
tui ntyja 'naan' jon condui tsan'ñeen ntyja 'naan' Tyo'ts'on.
\v 7 Tyi'ninncya' na ntsiquijñ'eenhan' 'u' yo juu jñ'oon na matsjö:
“Chuhan' na quindui xcoho'.”
\v 8 Juu xjen na m'an jndye, nndyi' na
c'uaa na cam'aanhan', majo' tyi'quintji' yuu jon jnanhan', min 
yuuva na vjahan'. Mannda' vaa itsijonhan' na ndicüaa' ts'on 
ts'an nchu vaa na nndui ncüiichen tyje juu ntyja 'naan' 
Espíritu.
\p
\v 9 T'a nnda' Nicodemo, itso juu nnon Jesús:
\p —Ja ninjo' ndicüaa' ts'ön.
\p
\v 10 Itso Jesús:
\p —Cüa jo', ndo' t'man ts'an condui 'u' na matsi'man' jñ'oon'
Tyo'ts'on ndëë ntyjëëhë nn'an Israel. Ng'e jo' tyi'quitsitiu
na ndicüaa' tson' jñ'oonmin'.
\v 11 Jñ'oon na mayuu' matsjö
nnon'. Matsinën ntyja 'naan 'nan na ntyji ndo' macüji' jndyoyu
'nan jndë jnty'ia nnön, majo' 'o' tyi'nin'cantyja n'onho' juu
jñ'oon na macüji' jndyoyu.
\v 12 Jndë matsinën ndëëho'
ntyja 'naan 'nan na min nnon tsonnangue cha' cüaa' n'onho',
majo' tyi'nin'cantyja n'onho' ntyja 'naanhan'. Ya jo' ¿Nchu vaa
nquii nts'a cha' ngantyja n'onho' juu jñ'oon na mancya ntyja
'naan' quiñoon'ndue?
\p
\v 13 “Ta'nan ncüii ts'an tsonnangue na jndë tëva
quiñoon'ndue cha' nndëë ntsiquindyi juu nn'an nin 'nan na
quint'ahan cha' ntjo ya ntyjii Tyo'ts'on yohan. Xia'ntyi ncö na
condui tsans'a na jñon Tyo'ts'on quii' nt'an nn'an, mavaa' ya
ts'ön nchu vaa 'nan ntyjii jon.
\v 14 Xjen na tom'an nn'an judíos ndyuaa naijon na tyi'jndye nn'an m'an, 
cjoo' ncüii ts'oon t'ion Moisés ncüii xjo na sia jonhan' cha' vaa quitsu.
Ja na condui tsans'a na jñon Tyo'ts'on ja quii' nt'anho',
mannda' vaa nt'ion nn'an ja tsonjn'aan.
\v 15 Nnda' ngenön cha' min'cya ro ts'an na vantyja ts'on juu ja,
nninncyaa Tyo'ts'on na tyi'quintycüii na ngüando' ñuaan' juu.
\s Venchjii Tyo'ts'on nn'an tsonnangue
\p
\v 16 “Nquii Tyo'tson t'man jndyi vaa na vi'nchjii jon nn'an tsonnangue, jo'
nquii Jnda jon na nincüii ts'onhin, tyincyaa jonhin na
ndyion jon jnan nn'an. Ndö' vaa na its'aa jon, cha' min'cya ro
ts'an na vantyja ts'on juuhin, tyi'xe'quitsu ñuaan' juu,
tsixuan juu na tyi'quintycüii na vando' juu.
\v 17 Ee chito jñon Tyo'ts'on Jnda jon ndëë nn'an tsonnangue, cha'
quit'uiivi'han'hin tsojnaan' jnanhan. I'ua Tyo'tson
ts'ian'ñeen nnon Jnda jon na ntsin'man jon ñuaan nn'an. 
\p
\v 18 “Min'ninchen ts'an na vantyja ts'on juuhin, xe'quit'uii
Tyo'ts'on tsan'ñeen ntyja 'naan' jnaan' juu. Majo' juu
ts'an na tyi'nin'cantyja ts'on juuhin, itsijnda'han' ntyja 'naan'
juu na it'uiivi'han'hin ng'e nquii Jnda Tyo'ts'on na
nin'ncüii ts'onhin, tyi'nin'cantyja ts'on juuhin.
\v 19 Ndö vaa jñ'oon na it'uiivi'han' nn'an: Nquii jon na
conduihin naxuee, tyjee'non jon quii' nt'an nn'an
tsonnangue, majo' njonntyichen ngiohan 'nan natyia na
cont'ahan, chichen nquii jon na conduihin naxuee. Nnda' vaa
ng'e joo 'nan na cont'ahan, tyia jndyi nan'xuanhan'.
\v 20 Ncüii cüii ts'an na its'aa 'nan tyia, jndoo' jndyi tsan'ñeen 
nquii jon na conduihin na naxuee. Tyi'nin'quitsijonhin ntyja
'naan jon ee ncyaa' juu na ntsiquinan jon ntyja 'naan' natyia na its'aa juu.
\v 21 Majo' juu ts'an na itsijonhin yo ntyja 'naan' na mayuu', itsijon 
tsan'ñeen yo nquii jon na conduihin naxuee. Ndo' na nnda' 
vaa, covityincyoo' ya na tsoñ'en 'nan na its'aa tsan'ñeen, 
its'aa jonhan' ng'e na itsiquindëë jon tonnon Tyo'ts'on.”
\s Juan, tsan na totsiquindëë' nn'an,
itsininntyichen jon ntyja 'naan' Jesús
\p
\v 22 Jndë na tui na nnda', jndui' Jesús Jerusalén, ndo' já
nn'an na tqueen' jon na quitsay'ö́n jñ'oon yohin, mantyi sá
yohin. Tomanty'í yohin ndyuaa Judea. Jo' ntjo já vendye xuee,
ndo' jndye nn'an squenon na m'aan jon na nin'quint'ëhan.
\v 23 Mantyi juu Juan totsiquindëë' jon nn'an ncüii joo na jndyu
Enón, ndyo Salim, ee jo' jndye ndaa m'aan. Ndo' to'o nn'an na
m'aan jon na totsiquindëë' jonhan.
\v 24 Ee juu xjen'ñeen tacotyii' Herodes jon vancjo.
\p
\v 25 Nque nn'an na tonan'jonhan yo juu jñ'oon na toninncyaa
Juan, jnan'jndyehan jndyuehan yo ncüii ntyjehan ts'an judío.
Conan'neinhan yuu vaa ts'ian na yantyi na ntquenhan' ts'an na ji'ua
conduihin tonnon Tyo'ts'on. ¿Aa ntyja 'naan' Jesús, ndo' aa
ntyja 'naan' Juan?
\v 26 Ndo' joo nn'an na totsay'onhan yo jñ'oon na toninncyaa
Juan, squenonhan na m'aan jon. Jnduehan nnon jon:
\p —'U' ta na matsi'man' ntyja 'naan' Tyo'ts'on ndë́, juu tsan na
toquiñ'en yo 'u' ixndya jndaa Jordán, manquiintyi juu tsan na
tji' jndyoyu' ntyja 'naan' jon ndë́, quindyia', cont'ë nn'an
ntyja 'naan' jon, ndo' tsoñ'en nn'an cotsantyja toxen' jon.
\p
\v 27 Ndo' t'a Juan jndyuehan, itso jon:
\p —Ta'nan ncüii nnon ts'ian na nndëë nts'aa ts'an xe chito
nquii Tyo'ts'on itsijnda' jon na ntsixuan juuhan'.
\v 28 Manqueho' ngioho' na tsjö ntyja njan na chito Mesías condui ja.
Tyo'ts'on t'ua jon ts'ian nnön na jndyö jndyë na tonnon nquii
Mesías, cha' joo nn'an ncy'onhan cüenta nquii jon.
\v 29 'O' covaa' n'onho' juu jñ'oon na tyi'quitsi'man nquii'
ntyja 'naan' juu tsans'a na ncy'oon juu cüenta yuscu yo na ngoco
jon. Majo' juu tsan na itsijonhin yo juu tsans'a'ñeen,
tyi'vajndyi' ts'on juu tyje juu na ncy'oon tsan'ñeen cüenta juu
yuscu'ñeen. Coquioo na neiin' juu na ndyii juu jñ'oon na
itsinin tyje juu na ngoco tsan'ñeen yo yuscu'ñeen. Mannda' ro
incyaahan' na nën na manty'ia na conan'jon nn'an ntyja 'naan'
Jesús.
\v 30 Ng'e na nnda', 'io 'io chuhan' na nquii jon
ngandit'man ngio nn'an yohin, majo' ja cantycüii ntyja na condui
ja.
\s Ndö vaa tsixuan nquii jon na jnan quiñoon'ndue
\p
\v 31 Ndo' tsontyichen Juan: Tsanva' jnan jon quiñoon'ndue, ng'e jo' njonntyichen
conduihin, chito tsoñ'en nn'an. Ja na ve' ts'an ja, matsixuan
ntyja 'naan' tsonnangue ndo' matsinën ntyja 'naan'han'. Majo'
nquii tsanva' na jnan jon quiñoon'ndue, njonntyichen conduihin
na tsoñ'en.
\v 32 Ndo' ntsinin jndyoyu jon 'nan na jndë
jndyiaa' jon yo na jndë jndyii jon, majo' tanin juu nin'cy'oon
cüenta juu jñ'oon na icüji' jndyoyu jon.
\v 33 Minninchen
ts'an na iy'oon juu cüenta jñ'oon na icüji' jndyoyu jon ntyja
'naan' nquii jon, mantyi icüji' jndyoyu tsan'ñeen na joo
jñ'oon itsiquindyii Tyo'ts'on ntyja 'naan' Jesús, tsoñ'enhan'
conduihan' na mayuu'han'.
\v 34 Ee nquii tsan na jñon Tyo'ts'on
quii' nt'an nn'an, itsinin juu jñ'oon' jon, tyi'cacuaa xjen
incyaa jon Espíritu cüentaa' jon quii' ts'on jnda jon.
\v 35 Nquii Tyo'ts'on na conduihin Tyëëhë, venchjii jon nquii juu na
conduihin jnda jon. Tsoñ'en nnon na min, jndë tyincyaa jonhan' nt'ö
juu.
\v 36 Minninchen ts'an na vantyja ts'on juu jnda Tyo'ts'on,
itsixuan juu na tyi'quintycüii na vando' ñuaan' juu. Majo' juu
ts'an na tyi'quitsijñ'oon' na ngantyja ts'on jnda Tyo'ts'on,
tyi'je'quindaa' tsan'ñeen na ngüando' ñuaan' juu. Ntyja
'naan'han' nt'uiivi' jonhin.
\c 4
\s Jesús yo tsanscu tsjoon Samaria
\p
\v 1 Nn'an tmaan' fariseos tondyehan na majndyentyi nn'an
totsay'onhan yo jñ'oon na toninncyaa Jesús ndo' na jnt'ëhan
ntyja 'naan' jon, chintyi joo nn'an na tonan'jonhan ntyja 'naan'
Juan.
\v 2 Majo' chito nquii Jesús totsiquindëë' jon nan'ñeen. Xia'ntyi 
já nn'an na t'man jon na conan'jö́n yohin, já tont'á 
ts'ian'ñeen.
\v 3 Vi na jndë jndyii Jesús na nnda' tondue fariseos'ñeen, jndui' 
jon ndyuaa Judea, tja ntcüe' jon Galilea, sá yohin.
\p
\v 4 Ndo' na sá jo', tcanhan' na ngüenö́n ndyuaa Samaria.
\v 5 Jo' squë́ ncüii tsjoon na jndyu Sicar na m'aanhan' juu
ndyuaa'ñeen. Tsjoon'ñeen ndyo m'aanhan' naijon na vaa tyuaa na
jndaa' José nnon tsotye jon Jacob.
\v 6 Jo' vaa tsui' na sia nquii Jacob'ñeen. Ng'e na tejndyaa' 
Jesús na jndyo jon nato, jo' tëcjo jon naijon vaa juu 
tsui'ñeen. Xjen'ñeen mandyo nguee' yajmin'han'.
\v 7 Ndo' juu xjen'ñeen ncüii tsanscu Samaria tyjee'non juu 
na tacüji' juu ndaatioo. Itso jon nnon juu:
\p —Ncya' chjo ndaa nc'ua.
\v 8 Juu xjen'ñeen, já nn'an na t'man jon na quitsay'ö́n yo jñ'oon na 
toninncyaa jon, jndë sá tsjoon'ñeen, 
sanan'jndá chjo 'nan na chi ntcü'á yohin.
\p
\v 9 Ndo' tsanscu'ñeen sintcüe' juu jñ'oon, itso juu:
\p —'U' condui ts'an judío ndo' ja condui ts'an ndyuaa Samaria. 
Jo' ndicüaa' ts'ön ndu nnön macan' ndaa. Nnda' jñ'oon tso
tsanscu'ñeen ng'e joo nn'an judíos tyi'quijndoo'han nn'an
Samaria.
\p
\v 10 Ndo' t'a Jesús 'ndyo juu, itso jon:
\p —Xe mavaa' tson' na njon jndyi tsixuan juu naya na 
nin'quitsiquindaa' Tyo'ts'on 'u', ndo' nin condui ja na mac'an
ndaatioo nnon', yajo' 'u' ntcan' nnön na ninncya ndaa na ntyja
'naan'han' ngüando' ñuan 'nan'.
\p
\v 11 Jo' t'a tsanscu'ñeen, itso juu nnon jon:
\p —Nnda' ta, ta'nan 'nan cyon' na ncüji'han' ndo' juu tsuiva' njoon
jndyihan'. Yajo' ¿Yuu va ngyon' juu ndaatioo na nnincyaahan' na
ngüando' ñuan njan?
\v 12 Nquii tsotachí Jacob, jnty'ii jon tsui'va ndë́. Nquii jon to'u 
ndaatioo juuhan', majo'ntyi ntsinda jon yo nin'quioo' ntsjuen' 
jon. 'U' je', ¿Aa njonntyichen condui 'u', chichen nquii jon?
\p
\v 13 T'a Jesús, itso jon:
\p —Tsoñ'en nn'an na cove ndaatioomin, ngioo na nin'cüe
nnda'hinhan'.
\v 14 Majo' min'cya ro ts'an na nninncyaahin nt'ö, ngioo na tein quii' 
ts'on juu. Nts'aahan' quii' ts'on juu cha'vijon yuu na condui' 
t'man xtyo' ndaa na tyi'je'canhan'. Naya na matsixuan ja 
nts'aahan' na tyi'jon quintycüii na ngüando' ñuaan' ts'an.
\p
\v 15 T'a tsanscu'ñeen, tso juu:
\p —Ta, quitsa' vi naya'ñeen, ncya' ndaatioova cha' tancüjee' 
na nin'c'uantyëchënhan' min tantsichju na ninnquii'chen 
ndyocüji'han'.
\p
\v 16 Ndo' itso Jesús nnon juu:
\p —Cja', cüan' sa', ndë ncyoho' ntjoohin.
\p
\v 17 T'a tsanscu'ñeen 'ndyo jon:
\p —Ja ta'nan s'a.
\p Jo' tso Jesús 'ndyo juu:
\p —Mayuu' jñ'oon na tsu' na ta'nan sa'.
\v 18 Ee jndë 'on nannon na jndë tom'an' yohan, ndo' juu 
ts'an na m'aan yo 'u' neinhin, chito aa sa'hin. Jñ'oon 
mayuu' na tsu' na nnda'.
\p
\v 19 Xjen na jndyii tsanscu'ñeen jñ'oonva', itso juu:
\p —'U' ta, mavaa' ts'ön na condui 'u' ts'an na matsinin'
jñ'oon' Tyo'ts'on ntyja nchu vaa 'nan na nndui.
\v 20 Nque ndochí já nn'an samaritanos tonan't'maan'han Tyo'ts'on 
juu tyo'va. Majo' 'o' nn'an judíos condueho' na juu tsjoon 
Jerusalén, jo' chu'han' na quitsit'maan' ts'an jon.
\p
\v 21 Ndo' t'a Jesús 'ndyo tsanscu'ñeen, tso jon:
\p —'U' tsanscu, cantyja tson' jñ'oon matsjö nnon' na
mangüentyja xjen na nnan't'maan' nn'an tyëhö' min'cya ro yuu
jon, chito ve' xia'ntyi tyo'va ndo' min aa Jerusalén.
\v 22 'O' nn'an Samaria tyi'covaa' n'onho' nchu vaa na conan't'maan'ho'. 
Majo' já nn'an judíos conan't'mán' Tyo'ts'on yo na covaa' 
n'ö́n. Ee ntyja nján já nn'an judíos, jo' itsin'man jon 
ñuaan nn'an.
\v 23 Majo' ngüentyja xjen, ndo' nein jndë coventyjahan', na
joo nn'an na conan't'maan'han nquii tyëhö', quint'ahinhan' na
c'onhan nacje 'naan' Espíritu ndo' yo na xoncüee' n'onhan. Ee
nt'ue jon nn'an na nan'xuan na nnda'.
\v 24 Nquii Tyo'ts'on conduihin Espíritu. Mang'e jo' nque nn'an 
na nin'quinan't'maan'han jon, icanhan' na c'onhan nacje 'naan'
Espíritu Santo, ndo' mantyi quinan't'maan'han jon yo na
mancha'chen n'onhan.
\p
\v 25 Ndo' juu tsanscu'ñeen, t'a juu, tso juu:
\p —Ja mavaa' ya ts'ön na mancüjee' juu Mesías, nquii jon na
conduihin Cristo. Ndo' vi na jndë tyjee' jon, tsoñ'en
jñ'oonmin' ntsinchu' jonhan' ndëë.
\p
\v 26 Sintcüe' Jesús jñ'oon nnon juu:
\p —Maja na matsinën yo 'u' ndö, condui ja nquii tsan'ñeen na
matsu'. 
\s Nn'an na t'man Jesús, sque ntcüe'han na
m'aan jon
\p
\v 27 Majuu xjen'ñeen, já nn'an na tqueen' jon na quinan'jö́n
yo jñ'oon na toninncyaa jon, squë́ ntcü'ë na m'aan jon.
Vacue t'oon' n'ö́n na tsinin jon yo cüii tsanscu. Majo' min
na nnda', tata'x'ë́ nnon juu nin 'nan nt'ue ts'on juu. Min
ta'nan jnduë́ nnon ta Jesús ndu na tsinin jon yo tsanscuva'.
\v 28 Juu xjen'ñeen jnty'ii tsanscu'ñeen tsjöö' juu, tja ntcüe'
juu tsjoon' juu. Tëquitso juu ndëë nn'an na m'an jo':
\p
\v 29 —Ncyoho' na ntsaquijnty'iaho' ncüii tsans'a na jndë tso
jon nnön tsoñ'en nnon 'nan na tyi'ya na mats'a. ¿Aa
xe'quits'aahan' na conduihin Cristo?
\p
\v 30 Ndo' joo nan'ñeen jndui'han, ty'ehan naijon na m'án yo
Jesús.
\v 31 Ndo' vitjachen na ntsquehan, já nn'an na tqueen' jon na 
quitsay'ö́n yo jñ'oon na toninncyaa jon, jnduë́ nnon jon:
\p —'U' ta na matsi'man' ndë́, cüa, cüa'.
\p
\v 32 Majo' t'a jon jndyuë, tso jon:
\p —Ja y'ön 'nan na ntcü'a na tyi'covaa' n'onho' ntyja 'naan'han'.
\p
\v 33 Yajo' já na tondyë́ jñ'oon na tso jon, ta'x'ë́
nquë́ ndëë ntyjë́, jnduë́:
\p —¿Aa nts'aahan' na jndyoy'oon ts'an 'nan na tcüa' jon?
\p
\v 34 Majo' t'a Jesús jndyuë́, itso jon:
\p —Xjen na mats'a 'nan na nt'ue ts'on nquii jon na jñon ja quii'
nt'an nn'an ndo' na mavanc'uë ts'ian na i'ua jon nnön, juu
ts'ian'ñeen incyaahan' najndö cha'xjen na incyaahan' najndei
ts'an na icüa'. 
\v 35 Vaa jñ'oon itsi'manhan' ntyja 'naan' juu jñ'oon na conan'neinho'. 
Ee condueho' na nenque chi' vitja ndo' ntyje nn'an 'nan na cove'. 
Majo' ja matsjö ndëëho', quinan'veho' nquenho', ndo' 
quijnty'ia ndëëho' xe'jndio na m'an nn'an na conduihan cha'vijon ntjon 
na jndë tman na ngüantjon ts'an joohan cüentaa' Tyo'ts'on. 
Itsijonhan'hin cha'vijon ntjon na jndë tuee' xjen na ntyjee ts'an.
\v 36 Ee cha'xjen ts'an na ityjee ntjon na tue', vantjon juu na its'aa 
juu ts'ian, mantyi juu ts'an na itsi'man juu ndëë nn'an na 
ntycyaahan nt'ö Tyo'ts'on, cotantjon nan'ñeen na nan'xuanhan na 
tyi'quintycüii na cotando' ñuaanhan. Ndo' na nnda', juu ts'an na 
itsi'man juu jñ'oon' jon ndëë nn'an, itsicüajonhan' na neiin' 
tsan'ñeen cha'xjen na neiin' juu ts'an na vantjon nan'ñeen na 
conduihan cüentaa' Tyo'ts'on.
\v 37 Ndo' na nnda', itsi'manhan' na mayuu' juu jñ'oon na condue nn'an 
na ncüii ts'an inon' juu, majo' mañoon ts'an ityjeehan'.
\v 38 Na majñön ja 'o' quii' ts'ian njan, itsijonhan' ntyja 'naanho' 
cha'vijon na cotsaquityjeho' yuu vijon na tajnt'aho' jndyaa'. 
Mañoon nn'an jnt'a jndyaa' na nc'oon ts'ian 'naan' Tyo'ts'on quii' 
n'on nn'an, ndo' 'o' jndë tyeque'ho' quii' juu ts'ian'ñeen.
\s Jndye nn'an Samaria tëntyja n'onhan Jesús
\p
\v 39 Ndo' nque nn'an samaritanos na m'anhan juu tsjoon'ñeen,
jndyehan tëntyja n'onhan Jesús ng'e jñ'oon 'ndyo juu
tsanscu'ñeen na sinin jndyoyu juu ndëëhan na itso juu:
“Jndë si'man jon nnön tsoñ'en 'nan na tyi'ya na jndë
tots'a.”
\v 40 Nn'an Samaria'ñeen xjen na squehan naijon m'aan Jesús, 
tanhan nnon jon na quintjohin yohan, ndo' ntjohin yo
nan'ñeen cha' ve xuee.
\v 41 Ndo' xjen na tondye nan'ñeen jñ'oon na toninncyaa jon, 
jndyentyichenhan tëntyja n'onhan jon.
\v 42 Ndo' tonduehan nnon tsanscu'ñeen:
\p —Nanein chito ve' ntyja 'naan' juu jñ'oon na tsu' ndë́, jo' na
vantyja n'ö́n. Ee nquë́ntyë́ jndë jndyë́ jñ'oon 'ndyo jon.
Ndo' neinhin, covaa' n'ö́n na mayuu' conduihin Cristo na
itsin'man jon ñuaan nn'an tsonnangue.
\s Sin'man Jesús jnda ts'an na t'man
condui
\p
\v 43 Jndë na tenon joo ve xuee'ñeen, jndui' Jesús jo', sá
ntcü'ë́ yohin ndyuaa Galilea.
\v 44 Ee nquiintyi jon tji' jndyoyu jon jñ'oon na tyi'nan't'maan' 
nn'an ncüii ts'an na incyaa jñ'oon' Tyo'ts'on na ninncüii 
tsjan tuihin yohan.
\v 45 Ndo' juu xjen na squë́ ntcü'ë́ Galilea yohin, nn'an na m'an
jo' nein jndyihan jon, jnan'ntjoo'han jon. Ee juu xjen na tuee'
nguee pascua Jerusalén, mantyi ty'e nan'ñeen jo', ee jndë
jnty'ia ndëëhan tsoñ'en jn'aan t'man na tots'aa jon jo'.
\p
\v 46 Jndë jo' s'á nnt'á yohin Caná ndyuaa Galilea, naijon
scüaquen jon ndaa na s'aahan' vinonhan'. Ndo' juu tsjoon
Capernaum tom'aan ncüii ts'an na t'man tonduihin ntyja 'naan'
gobernado. Juu lu, jnda tsan'ñeen, m'aan juu na vii' juu.
\v 47 Ndo' xjen na jndyii tsan'ñeen na jndë squë́ ntcü'ë́ ndyuaa
Galilea yo Jesús na jnán ndyuaa Judea, yajo' tja tsan'ñeen
na m'án. Tcan juu vi naya'ñeen nnon Jesús na cja jon
vaa' juu na quitsin'man jon lu chjo'ñeen ee nin'cue' juu.
\v 48 Ndo' itso Jesús nnon tsan'ñeen:
\p —'O' mancüiixjen tyi'xe'cantyja n'onho' na vaa najndö na
condui ja xe
na aa tyi'jnty'ia ndëëho' ncüii nnon 'nan na mats'a na
ndiquindëë na nduihan' na ve' ntyja 'naan' naijndei nquii
ts'an, 'nan na ndicüaa' ts'on ts'an ntyja 'naan'han'.
\p
\v 49 T'a tsan'ñeen 'ndyo Jesús, itso jon:
\p —Nnda' ta, maninñoon' cja' v'a vitjachen na ngue' jnda.
\p
\v 50 Tso Jesús nnon jon:
\p —Cja', ee ntco' ya ntcüe'han'hin.
\p Ndo' juu tsans'a'ñeen, tëntyja ts'on jon jñ'oon na tso Jesús.
Tëntcüe' jon vaa' jon.
\v 51 Ndo' viochen xjen na vja ntcüe' jon tsjoon' jon Capernaum, 
nque mosoo' jon saquitjonhin jon. Jnan'quindyiihanhin, jnduehan 
nnon jon:
\p —Jndë vaco' yahan' lu jnda'.
\p
\v 52 Ndo' taxee' jon ndëë nan'ñeen yuu xjen tye' na tëco'
yahan'hin. T'a nan'ñeen, jnduehan:
\p —Vja vi na tenon chjo yajmin' jndya tjuen'hin.
\p
\v 53 Ndo' juu tye lu'ñeen taa' ts'on jon na maninjuu xjen'ñeen 
na tso Jesús nnon jon na ntco' yantcüe'han' lu jnda jon. 
Ndo' na nnda', tëntyja ts'on jon Jesús, juu jon ndo'
mantyi tsoñ'en nn'an vaa' jon.
\p
\v 54 Jo' ts'ian na jndë ve na s'aa Jesús na tuee' jon Galilea
na jnan jon Judea, na tyi'xe'quinduihan' na ve' ntyja 'naan'
najndei nquii ts'an.
\c 5
\s Sin'man Jesús ts'an naijon na vaa pila
\p
\v 1 Jndë na tui nan'va', santcü'ë́ Jerusalén yo Jesús ee
juu tsjoon'ñeen tuee' nguee ntyja njan jaa nn'an judíos.
\v 2 'Ndyo tsjoon Jerusalén tovaa ncüii 'ndyov'aa t'man na
jnan'quijndyuhan juuhan' 'Ndyov'aa Quinman. Ndyo jo' tovaa ncüii
pila t'man. Juu pila'ñeen, yo jñ'oon hebreo, conan'quijndyu
nn'anhan' Betzata. Xi'jndio ngiaa'han', jo' min 'on nt'aa na
xia'ntyi n'oon nt'eii'han' min.
\v 3 Quii' joo nt'aa'ñeen man'
ncüii tmaan' nn'an v'i, nn'an nchjan yo nn'an na jndë tatei
nduee, yo ng'e, yo nin'nn'an na ndiquitsaca'. Tominndoo'han na
ntsijndei ndaa na ñjon pila'ñeen.
\v 4 Ee tcya tcya xjen
tondyocue ncüii ángel na totsits'ii jon juu ndaa'ñeen. Ndo'
vi na jndë tui na nnda', juu ts'an na ngua jndyee quii'
ndaa'ñeen, n'man juu min'cya ro nnon tycu na iquenon juu.
\v 5 Juu v'aa'ñeen tom'aan ncüii tsans'a na jndë ntcyu ncho'nqui
vantjo' nen chu na vii' juu.
\v 6 Jo' jndyiaa' Jesús juu na vaa
juu jo'. Ndo' ng'e na ntyjii jon na jndë tijndye xuee na nnda'
vaa iquenon juu, jo' itso jon nnon juu:
\p —¿Aa nin'quin'man'?
\p
\v 7 Ndo' t'a tsanvii'ñeen, itso juu:
\p —Nnda' ta, ta'nan ts'an nchje ja quii' ndaaha' xjen na tsijndeihan',
jo' viochen xjen na matsichön na ngua, ncüiichen ts'an
matyuaa'ntyi venoon' juu ja.
\p
\v 8 Ndo' itso Jesús nnon juu:
\p —Quinaquintyja', quitsintcüi' tsue', ndë cja' va'.
\p
\v 9 Xjen'ñeen nin'ñoon' tco'yahan' tsan'ñeen, jn'man juu,
jndë jo' sintcüi juu tsue 'naan' juu, ta' juu na tëca juu.
Ndo' juu xuee na s'aa Jesús na nnda', xuee na já nn'an
judíos cotajndyë́.
\p
\v 10 Ng'e na nnda', vendye ntyjë nn'an judíos jnduehan nnon
juu tsan'ñeen:
\p —Nanein xuee na cotajndyëë. Juu ntji na co'xenhan'
itsiquindyihan' na tyi'cüanaan na ngayon' tsue 'nan'.
\p
\v 11 Majo' t'a juu, itso juu:
\p —Nquii tsan na sin'man ja itso jon nnön na quitsintcüihan'
ndo' na quindyoy'önhan'.
\p
\v 12 Ndo' taxee' nan'ñeen nnon juu, jnduehan:
\p —¿Nin nquii ts'an tsan'ñeen na nnda' vaa tso juu nnon'?
\p
\v 13 Majo' juu tsan'ñeen na jndë jn'man, tyi'quintjii juu nin
ts'an sin'manhin, ng'e jndye nn'an na tom'an jo'. Ndo' 
jndë jndui' ndya' Jesús jo'.
\v 14 Ndo' vi na jndë tui na nnda',
ntjii nnda' Jesús juu quii' vats'on t'man. Itso jon nnon juu:
\p —Ndyee' ra, quen' cüenta, jndë jn'man', cacüentyje' na
matsitja 'u' nnon Tyo'ts'on cha' tyi'ntjon' ncüii nnon na
majantyichen.
\p
\v 15 Ndo' taquitso tsan'ñeen ndëë nn'an
judíos na nquii Jesús sin'man jonhin.
\v 16 Ng'e na nnda'
s'aa Jesús, jo' tentyja nn'an judíos'ñeenhin. Tojoo' yantyi
n'onhan na nnan'cuee'hanhin ee juu ts'ian'ñeen s'aa jonhan'
juu xuee na cota'jndyeehan.
\v 17 Majo' tso Jesús ndëëhan:
\p —Nquii Tyëhö' ninvaa its'aa jon ncüii cüii nnon na
itejndeihan' ts'an, ndo' mantyi ja, majo' mats'a.
\p
\v 18 Ndo' tsojnaan' juu jñ'oonva', nque nn'an judíos'ñeen
tojoo' yantyi n'onhan na nin'quinan'cuee'han jon. Ee na
cotji'han cüenta, sitjahin ntyja 'naan' juu xuee na
cota'jndyeehan ndo' t'manntyichen sitjahin na tso jon na nquii
Tyo'ts'on conduihin Tye jon, ndo' na nnda', its'aahan' na cüajon
conduihin yo nquii Tyo'ts'on.
\s Najndei na itsixuan jnda Tyo'ts'on
\p
\v 19 Ndo' itso Jesús ndëë nan'ñeen:
\p —Jñ'oon na mayuu' matsinën 
ndëëho'. Ja na condui jnda Tyo'ts'on, 
tyi'nan'tiuho' na mats'a 'nan na nt'ue ts'ön ncö. Ee xia'ntyi 'nan na
manty'ia na its'aa Tyëhö', majoo rohan' mats'a. Ee ja na condui
jnda jon, tsoñ'en mats'a cha'xjen na manty'ia na its'aa nquii
jon.
\v 20 Tyëhö' na condui ja jnda jon, m'aan jon na venchjii
jon ja. Itsi'man jon nnön tsoñ'en na its'aa jon. Ndo' ts'ian na
njonntyichen ntsi'man jonhan' nnön na quits'a cha' ninncyaahan'
t'manntyichen nc'oon' n'onho'.
\v 21 Nquii Tyëhö' itsintcüi
nnda' jon nn'an na jndë tjë ndo' incyaa jon na cotando'
xcohan. Ndo' cha'xjen na its'aa jon, mantyi ncö na condui ja
jnda jon, min'cya ro ts'an na nt'ue ts'ön, ninncya na ntsixuan
tsan'ñeen na tyi'quintycüii na vando' ñuaan' juu.
\v 22 Nquii
Tyëhö' min'ncüii ts'an tyi'co'xen jon jnaan' juu. Majo' ncö
na condui ja jnda jon, jndë tyincyaa jon na vaa najndö na
ntco'xën tsoñ'en nn'an tsojnaan' na conan'tjahan.
\v 23 Jndë
its'aa jon na nnda' cha' ja na condui jnda jon, tsoñ'en nn'an
nnan't'maan'han ja cha'xjen na conan't'maan'han nquii jon. Ee
min'ninchen ts'an na tyi'nin'quitsit'maan' juu ja na condui ja
jnda jon na jñon jon ja quii' nt'anho', min nquii jon
tyi'nin'quitsit'maan' juuhin.
\p
\v 24 “Jñ'oon na mayuu' matsjö ndëëho', minninchen ts'an na
indyii jñ'oon 'ndyö ndo' vantyja ts'on juu yo nquii jon na jñon
jon ja quii' nt'anho', juu tsan'ñeen tsixuan juu na
tyi'quintycüii na vando' ñuaan' juu, min tyi'xe'quit'uii
Tyo'ts'onhin ntyja 'naan' jnaan' juu. Totsixuan juu cha'vijon
ts'oo, majo' nein tsixuan juu na tyi'quintycüii na vando'
ñuaan' juu.
\v 25 Jñ'oon na mayuu' matsiquindyi 'o', ngüentyja
xjen ndo' naneinhin iventyjahan', na joo nn'an na jndë
tjë, nndyehan jndyëë na condui ja jnda Tyo'ts'on. Ndo'
tsoñ'en nn'an na vantyja n'onhan ja, ninncya na ntando'
ñuaanhan ntyja njan.
\v 26 Ee cha'xjen nquii Tyëhö' tsixuan jon na vando' jon
ntyja 'naan' nquii jon, ja na condui ja jnda jon, mannda' ro
jndë tyincyaa jon na matsixuan na mavant'ö ntyja njan.
\v 27 Ndo' mantyi ntyja 'naan' juu najndei na itsixuan nquii jon,
jndë tyincyaa jon na ja ntco'xën nn'an ntyja 'naan' jnanhan 
ng'e na condui ja tsans'a na jñon jon ja quii' nt'anho'.
\v 28 Tant'aho' na jen
cavee' ngioho' na nnda' tsjö, ee ngüentyja xjen na tsoñ'en
nt'oo na too' ndi'nt'ua nndyehan jndyëë.
\v 29 Nque nn'an na jndyoyu conduihan na tonnon Tyo'ts'on,
ntcüi nnda'han yo si'ts'o 'naanhan na tyi'quintycüii na 
cotando' ñuaanhan. Majo' ntyjehan na tont'a 'nan na tyi'quichuhan', 
ntcüi nnda'han yo na nt'uiityenhan'hin.
\s Jñ'oon na icüji' jndyoyuhan' ntyja 'naan'
Jesús
\p
\v 30 “Tyi'nan'tiuho' na mats'a cha'xjen na nt'ue ts'ön ncö.
Ntyjantyi na incyaa Tyo'ts'on na mavaa' ts'ön, ntyjantyi jo' na
maco'xën cha'xjen na itsohan'. Ee chito mant'uë na ndui 'nan 
na nt'ue ts'ön ncö. Mant'uë na nts'a cha'xjen na nt'ue ts'on
nquii Tyëhö' na t'ua jon ts'ian nnön na jndyö na m'anho'.
\v 31 Xe na aa
macüji' jndyoyu ntyja njan ncö, ninncyaahan' na vanaan na
ndueho' na joo jñ'oonmin' tyi'quinan'xuanhan' jñ'oon na mayuu'.
\v 32 Majo' m'aan ncüiichen na icüji' jndyoyu jon ntyja njan,
manquii Juan. Ndo' ntyji ja na juu jñ'oon na tocüji' jndyoyu
jon, conduihan' jñ'oon na mayuu'.
\v 33 Manqueho' jñonho' nn'an
na m'aan jon, ndo' tji' jndyoyu tsan'ñeen jñ'oon na mayuu'
ntyja njan.
\v 34 Juu jñ'oon na icüji' jndyoyuhan' ntyja njan
na may'ön cüentahan', chito conduihan' jñ'oon na cotji'jndyoyu
nn'anhan'. Majo' matsjö jñ'oonmin' ndëëho' cha ndëë ntsin'man
Tyo'ts'on ñuaanho'.
\v 35 Nquii Juan'ñeen tonduihin
cha'vijon lámpara na itsixueehan' chon tondëë nn'an. Ndo' 'o'
viochen xjen na tom'aan jon, t'onho' na neinho' ng'e ngioho'
jñ'oon na toninncyaa jon totsijnda'han' nquenho' nchu vaa na
nt'ue ts'on Tyo'ts'on yoho'.
\v 36 Majo' vaa jñ'oon na icüji'
jndyoyuntyichenhan' ntyja njan na t'manntyichen conduihan', chito
juu jñ'oon na tji'jndyoyu Juan'ñeen. Joo ts'ian na tyincyaa
Tyëhö' na quitsiquindëëhan', joohan' cotji' jndyoyuhan' na
nquii jon t'ua jon ts'ian nnön na jndyö quii' nt'anho'.
\v 37 Nquii Tyëhö' na i'ua jon ts'ian nnön, juu jon icüji' jndyoyu 
jon ntyja njan quii' jñ'oon 'naan' jon. 'O' minjon tyi'condyeho' 
jndyee' jon, min na jnty'ia ndëëho' nchu vaahin.
\v 38 Min tyi'cy'onho' cüenta jñ'oon
'naan' jon quii' ñuan 'naanho' ng'e tyi'covantyja n'onho' ja na
i'ua jon ts'ian na jndyö quii' nt'anho'.
\v 39 Juu jñ'oon' Tyo'ts'on na
jndui ndyu na toxen'chen, chen jndyi conan'jn'aanho'han', ndo'
conan'tiuho' ng'e na nnda' cont'aho', jo' nndaho' na
tyi'quintycüii na cotando' 'o' na tonnon jon. Joo jñ'oon'ñeen
conan'nein jndyoyuhan' ntyja njan.
\v 40 Majo' min na nnda',
tyi'nin'quitsay'onho' jñ'oon yo ja cha' nndëë nnan'xuanho' na
tyi'quintycüii na cotando' ñuaanho'.
\p
\v 41 “Ja tyi'cotsichön na quinan't'maan' nn'an ja.
\v 42 Nchji
na tyi'qui n'onho' ja ee tyi'vengioho' nquii Tyo'ts'on.
\v 43 M'an quii' nt'anho' yo juu naijndei na itsixuan nquii Tyëhö', majo' 'o'
tyi'nin'cy'onho' cüenta ja. Majo' xe na aa ncüjee' ncüiichen
ts'an ntyja 'naan' nquii juu, juu tsan'ñeen ncy'onho'
cüentahin.
\v 44 'O' cotquenho' na nque ntyjeho' na
quinan't'maan'hin 'o', majo' tyi'quitquenho' na nt'aho' 'nan
na nt'ue ts'on nquii Tyo'ts'on cha' nndëë ntsit'maan' jonho'. Ndo'
na cont'aho' na nnda', ¿Yuu xjen ninncyaahan' na ngantyja
n'onho' nquii jon?
\v 45 Majo' tyi'nan'tiuho' na mancöntyë na
ninncya jnanho' nnon Tyëhö'. M'aan ncüiichen na ncyaa jon
jnanho', manquiintyi Moisés, nquii tsan'ñeen na t'man conan'qui
n'onho'hin.
\v 46 Majo' ng'e na tyi'nin'cantyja n'onho' jñ'oon
na tji jon na itsininhan' ntyja njan, mang'e jo' tyi'cantyja
n'onho' ja.
\v 47 Ndo' ng'e na tyi'nin'cantyja n'onho' jñ'oon na
tji jon, yajo' ¿Nchu ya nt'aho' na ngantyja
n'onho' jñ'oon na mancya?”
\c 6
\s Tyincyaa Jesús na tcüa' 'on min nn'an
\r (Mt 14:13-21; Mr 6:30-44; Lc 9:10-17)
\p
\v 1 Jndë tenon nan'min', tet'iö́ nnt'á ndaandue Galilea yo
Jesús. Xuee'han' na vjave jndyuhan' ndaandue Tiberias.
\v 2 Ndo' ncüii
tmaan' nn'an na jndye jndyi'hin tentyjahan toxen' jon ng'e
tovavee' ngiohan na tojnty'iahan na sin'man jon nn'an v'i.
\v 3 Yajo' já nn'an na t'man jon na quitsay'ö́n jñ'oon yohin,
savá ncüii tyo' yo jon. Jo' sacüendyuá.
\v 4 Juu xjen'ñeen
mandyo nguee' nguee pascua xjen na jaa nn'an judíos
conan'cüjëëhë quinman na conan't'maan' Tyo'ts'on.
\v 5 Ndo'
t'ion Jesús nnon jon, jndyiaa' jon concyo ncüii tmaan' nn'an na
jndye jndyi. Ndo' tso jon nnon Felipe:
\p —¿Yuu vijon nninjnda' 'nan na ntcüa' tsoñ'en nanmin'?
\p
\v 6 Majo' nnda' vaa na tso jon ng'e nin'quindyii jon nin jñ'oon
ntsintcüe' Felipe, ee ntyjii jnda' jon nchu vaa nts'aa jon.
\v 7 T'a Felipe'ñeen, itso jon:
\p —Min xe na aa nan'quitsu jaa ve ciento s'on denarios na
nnan'jnda 'nan na ntcüa' nanmin', majo' tyi'je'cüinonhan' min
na ve' chjohan' na ngacüja'han'hin.
\p
\v 8 Jo' m'aan Andrés, jon tyje nquii Simón Pedro, conduihin
ncüii ntyjë́ nquë́ já nn'an na totsay'ö́n yo jñ'oon na
toninncyaa Jesús. Tso tsan'ñeen nnon jon:
\p
\v 9 —Ntjoo m'aan ncüii lu na y'oon 'on tyoo' na jndëhan' yo jndë 
tyoo' ntquen cebada. Ndo' mantyi y'oon juu ve quitscaa chjo na
jndë jnein, majo' ¿Yuxjen'ñeen nninnonhan' na jndye jndyi
nn'an?
\p
\v 10 Ndo' t'a Jesús jndyuë́, tso jon:
\p —Quindueho' ndëë nn'an na quitsacüendyuaahan. Ndo' naijon na
t'ö́n, jo' jndye jndë quijndë min. Yajo' tyecüendyuaahan.
Ndo' joo nan'ñeen tuee' cha'na 'on min nannon.
\v 11 Yajo' ty'oon Jesús cüenta joo tyoo'ñeen. Tyincyaa jon na
ya Tyo'ts'on ntyja 'naanhan'. Ndë jo' toc'on jonhan' ndë́ já
nn'an na tqueen' jon na quitsay'ö́n jñ'oon yohin. Ndo' já
tot'ö́nhan' ndëë nan'ñeen. Majo'ntyi s'aa jon yo quintca
quijndë'ñeen, chuntyi xjen na nin'quitquiihan na ncüii
cüiihan.
\v 12 Ndo' vi na jndë tacjohan, yajo' itso jon ndë́:
\p —Quinan'tjonho' ntan' quijndë na jnty'iihan', cüan na
tyi'nts'aahan' na ve' jn'aan ntjoohan'.
\p
\v 13 Ndo' jnan'tjö́n joo ntan' quijndë na jnty'iihan' na tcüa' nan'ñeen
na jndëhan' yo jndë tyoo' cebada. 
\v 14 Ndo'
joo nan'ñeen, vi na jndë jnty'iahan jn'aan t'man'ñeen na s'aa
Jesús na tyi'je'quindëë nduihan' na ve' naijndei nquii ts'an,
jnduehan ndëë ntyjehan:
\p —Jñ'oon na mayuu' juu tsanva' conduihin nquii ts'an na itsiquindyi
ntji na ncüjee' jon tsonnangue na ninncyaa jon jñ'oon'
Tyo'ts'on ntyja nchu vaa 'nan na nguaa.
\p
\v 15 Majo' taa' ts'on Jesús na mavaa xjen na ndyocy'on
nan'ñeenhin ndo' yo naijndei'han' na nt'ionhan ts'ian jon na
nduihin rey na co'xen jon joohan. Ng'e
na nnda', tja nnda' jon jndëë naijon na ninnquii jon.
\s Tjaca Jesús nnon ndaandue
\r (Mt 14:22-27; Mr 6:45-52)
\p
\v 16 Ndo' vi na jndë tuatë' ndo'cüjioon', já nn'an na
tqueen' Jesús na quitsay'ö́n jñ'oon yohin, sacuë́ 'ndyo
ndaandue.
\v 17 Jo' tuá ncüii v'aandaa, na ngüet'iö́
ndaandue'ñeen na ntsquë́ Capernaum. Majo' ya tuee' na tijaan,
ninjo' tacocüjee' jon ndë́.
\v 18 Ndo' ng'e na t'man jndye
tyioo, totsuehan' juu ndaandue'ñeen.
\v 19 Ng'e jo' na nin'on
nin'yon kilómetros xejnda tëca juu v'aandaa'ñeen na contyjá
n'oon pala 'naan'han'. Ndo' juu xjen'ñeen jnty'iá na ndyoca
Jesús nnon ndaandue na ndyovindyoo' jon na m'án. Tyuë́ jndyí.
\v 20 Majo' itso jon ndë́:
\p —Maja ndö, tyi'ndyueho'.
\p
\v 21 Jo' tyioo na në́n jndyí na ty'ö́n nnt'a cüentahin
quityquii' v'aandaa. Ndo' quintyjachen tuee'han' naijon na cotsá.
\s Cojnt'ue nn'an Jesús
\p
\v 22 Tonco ncüiichen xuee, nque nan'ñeen na jndye jndyi'hin na
ntjohan ixndya ndaandue naijon na tyincyaa Jesús na tcüa'han,
tquenhan cüenta na ninncüii v'aandaa chjo nintuaa. Ndo'
tëñjoon' n'onhan na tyí'cua jon juu v'aandaa'ñeen yo já
nn'an na totsay'ö́n jñ'oon yohin.
\v 23 Ndo' viochen xjen na
nnda' vaa, squenon vendye nt'aandaa quijndë na jnan Tiberias
naijon na tcüa' nan'ñeen tyoo' na tyincyaa Jesús na ncya ya Tye
jon.
\v 24 Ndo' tua nan'ñeen joo nt'aandaa quijndë'ñeen.
Ty'ehan, squehan Capernaum na tyequijnt'uehan Jesús. Ee taa'
n'onhan na tac'oonhin yuu vijon na tyincyaa jon na tcüa'han, min
nquë́ nn'an na tqueen' jon na quitsay'ö́n jñ'oon yohin.
\s Condui Jesús tyoo' na incyaahan' na cota'ndo'
ñuaan nn'an
\p
\v 25 Ndo' vi na jndë jndiohan Jesús ncüiichen ixndya
ndaandue, jnduehan nnon jon:
\p —'U' ta na matsi'man' ndëë nn'an ntyja 'naan' Tyo'ts'on, ¿Yuu
xjen jndyo' ntjoohin?
\p
\v 26 T'a jon jndyuehan, itso jon:
\p —Jñ'oon na mayuu' matsjö ndëëho', 'o' chito cojnt'ueho' ja
ng'e na jnty'iaho' ts'ian na s'a na tyi'je'quindëë nduihan' na
ve' yo naijndei nquii ts'an. 'O' cojnt'ueho' ja xeng'e na
tcüa' tacjoho' tyoo'ñeen.
\v 27 'O' conan'chonho' na ninjnda'
'nan na ntcüa'ho', ndo' joohan' 'nan na contycüiihan'. Majo'
tyi'quichuhan' na nnda' cont'aho'. Quinan'chonho' na nndioho'
ncüii na cha'vijon na ntcüa' ts'an na ntyja 'naan'han' nnan'xuanho' 
na tyi'quintycüii na cotando' ñuaanho'. Ja na condui tsans'a na 
i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na jndyö quii' nt'anho', ninncya
quii' ñuan 'naanho' juu na itsijonhan' juuhan' na ntcüa' ts'an ee
itsi'man tyëhö' Tyo'ts'on na jndë t'ua jon ts'ian'ñeen nnön.
\p
\v 28 Yajo' taxee' nan'ñeen nnon jon:
\p —¿Nin 'nan icanhan' na quint'á cha' ngavee' nchjii Tyo'ts'on
yo já?
\p
\v 29 Jo' t'a Jesús jndyuehan, itso jon:
\p —Ndö vaa na nt'ue ts'on jon, na cantyja n'onho' ja na jñon jon
ja quii' nt'anho'.
\p
\v 30 Ndo' t'ahan, jnduehan:
\p —¿Nin ncüii nnon 'nan na ntsa' na njnty'iá ndë́ na tyi'je'quinduihan' 
na ve' ntyja 'naan' naijndei nquii ts'an na ntsi'manhan' ndë́ na vaa 
na condui 'u', cha' ntejndeihan' na ngantyja n'ö́n 'u'?
\v 31 Ndochiihi tocüa'han maná xjen na tom'anhan ndyuaa
naijon na tyi'jndye nn'an tom'an cha'xjen itsiquindyi juu jñ'oon' Tyo'ts'on
na jndui ndyu na toxen'chen: “Tyincyaa Moisés tyoo'
na tocüa'han na jnanhan' quiñoon'ndue.”
\p
\v 32 Ndo' t'a Jesús jndyuehan, itso jon:
\p —Jñ'oon na mayuu' matsjö ndëëho', juu maná na tyincyaa
tsan'ñeen, chito conduihan' tyoo' na jnan na m'aan Tyo'ts'on.
Majo' nquii Tyëhö' incyaa jon juu na mayuu' na jnan na m'aan
jon quiñoon'ndue na itsijonhan'hin cha'vijon tyoo'.
\v 33 Juu na
condui tyoo' na incyaa Tyo'ts'on, jnan jon quiñoon'ndue na
jndyocue jon. Nquii jon incyaa jon na nan'xuan nn'an na
tyi'quintycüii na cotando' ñuaanhan.
\p
\v 34 Ndo' jndue nan'ñeen nnon jon:
\p —Nnda' ta, ninnquii'chen ncya' tyoo'min' ndë́, rii'.
\p
\v 35 Ndo' t'a Jesús jndyuehan, itso jon:
\p —Ja condui tyoo' na mancya na nan'xuan nn'an na tyi'quintycüii
na cota'ndo' ñuaanhan. Min'cya ro ts'an na ninncyaahin nt'ö,
itsijonhan'hin cha'vijon ts'an na jndë tacjoo' na icüa'. Ndo'
juu ts'an na vantyja ts'on ja, ngioo na tein quii' ñuaan' juu
cha'xjen ya na i'u ts'an ndaa.
\v 36 Majo' cha'na jñ'oon na
jndë tsjö ndëëho', min na jndë jnty'ia ndëëho' joo ts'ian
na mats'a, majo' tyi'cantyja n'onho' ja.
\v 37 Majo' min na nnda'
vaa, tsoñ'en nn'an na incyaa Tyëhö' nt'ö, nndye nan'ñeen
ntyja njan. Min tyi'je'quits'a na je'cy'ön cüenta ts'an na
nincyaahin ntyja njan.
\v 38 Ee ja na jnan quiñoon'ndue, chito na jndyö na nts'a 'nan 
na nt'ue ts'ön ncö. Ja jndyö na nts'a cha'xjen na nt'ue
ts'on nquii jon na jñon jon ja quii' nt'anho'.
\v 39 Nquii Tyëhö' na jñon jon ja quii' nt'anho',
ndö vaa na nt'ue ts'on jon na quits'a, na juu ts'an na jndë
tyincyaa jon nt'ö, tyi'ninncya na ngitsu ñuaan' tsan'ñeen. Ndo'
xuee na mats'iañ'en, ninncya na nta'ndo' xco tsoñ'en nn'an na
nan'xuanhan na tyi'quintycüii na cota'ndo' ñuaanhan.
\v 40 Ee
nquii Tyëhö' nt'ue ts'on jon na tsoñ'en nn'an na cojnty'ia ja
na condui ja jnda jon, na cantyja n'onhan ja, cy'onhan cüenta na
tyi'quintycüii na cota'ndo' ñuaanhan. Ndo' xuee na mats'iañ'en
majantyë ninncya na nta'ndo' xco joo nn'an na jndë tjë.
\p
\v 41 Ndo' nque nn'an judíos'ñeen, jnan'manhan na tatëvee'
ngiohan yo Jesús jnaan' jñ'oon na tso jon: “Ja condui tyoo' na
jnan quiñoon'ndue.”
\v 42 Ndo' jnduehan:
\p —Jesúsva', ¿Aa chi jnda Joséhin? Cota'jn'aan nn'an na ndahin.
Ndo' ng'e na nnda', ¿Ndu na itso jon na jndë jndyocue jon na
jnan jon quiñoon'ndue?
\p
\v 43 T'a Jesús, itso jon ndëë nan'ñeen:
\p —Tanan'nc'uaa'ho' yo ntyjeho' ntyja 'naan' juu jñ'oon'ñeen.
\v 44 Cha' na nndëë ngioo' ts'on ts'an yo ntyja njan, icanhan' na
nquii tyëhö' na i'ua jon ts'ianvahin nnön, ndyoy'oon jon 
tsan'ñeen. Xe chito na nnda' vaa, minncüii ts'an
je'quindëë ntsijonhin yo ja.
\v 45 Ee vaa jñ'oon na jndui na sinin Isaías, tsan na toninncyaa
jñ'oon' Tyo'ts'on ntyja nchu vaa 'nan na nguaa.
Juu jñ'oon'ñeen, ndö vaa na itsohan': “Ntsi'man Tyo'ts'on ndëë 
tsoñ'en nn'an.” Juu
jñ'oonva' nin'quitsiquindyihan' na ncüii cüii ts'an na jndë
jndyii jñ'oon na coninncya nn'an ntyja 'naan' jon, ndo' jndë
taa' ts'on juuhan', ntsijon tsan'ñeen yo ja.
\p
\v 46 “Jñ'oonva' tyi'tsi'manhan' na jndë jndyiaa' ts'an Tyëhö'
Tyo'ts'on, xia'ntyi ja na i'ua jon ts'ian na jndyö quii'
nt'anho', ja jndë jnty'ia nnönhin.
\v 47 Jñ'oon na mayuu' na matsjö ndëëho', nin juu na vantyja
ts'on ja, itsixuan juu na tyi'quintycüii na vando' ñuaan'
juu.
\v 48 Ja na condui tyoo', ts'ian na i'ua
Tyo'ts'on nnön na ncya na cota'ndo' nn'an.
\v 49 Nque ndochiho' tocüa'han maná ndyu'ñeen xjen na tom'anhan
ndyuaa na xjen ro cova', ndo' tjëhan.
\v 50 Majo' ja matsinën ntyja
'naan' juu tyoo' na jnan quiñoon'ndue na majo' condui ja. Ts'an
na ntcüa' juu tyoo'va, tyi'je'quitsu ñuaan' juu.
\v 51 Ja na
jnan quiñoon'ndue, condui ja tyoo' na mancya na
cota'ndo' ñuaan nn'an. Ts'an na ntcüa' juu tyoo'va itsixuan juu
na tyi'quintycüii na vando' ñuaan' juu. Ndo' juu tyoo' na
mancya cha' nnan'xuan nn'an na nta'ndo'han tonnon Tyo'ts'on,
conduihan' s'ei.
\p
\v 52 Ndo' joo nn'an judíos'ñeen, vi na jndë jndyehan
jñ'oonva', jnt'uehan jñ'oon yo ntyjehan. Jnduehan:
\p —Jaa mangiö tyi'je'quindëë ninncyaa tsanva' seii' jon na
ntquë.
\p
\v 53 Jo' tsontyichen Jesús ndëëhan:
\p —Jñ'oon na mayuu' matsjö ndëëho', ja na condui ts'an na jnan
quiñoon'ndue, cha' na ntsixuan ts'an na tyi'quintycüii vando'
ñuaan' juu, chuhan' na quii juu s'ei ndo' c'u juu n'eön. Xe
tyi'nt'aho' na nnda', je'quindëë nan'xuanho' na vando'
ñuaanho'.
\v 54 Nquii ts'an na iquii s'ei ndo' na i'u juu
n'eön, tsixuan juu na tyi'quintycüii na vando' ñuaan' juu.
Ndo' min na cue' juu, majo' xee na mats'iañ'en ninncya na
ngüando' xco juu.
\v 55 Ee juu na ntcüa' ts'an na ntyja
'naan'han' na nninncyaahan' na ngüando' ñuaan' juu na tonnon
Tyo'ts'on, juuhan' conduihan' s'ei. Ndo' juu na nc'u ts'an na
ntyja 'naan'han' nc'on ts'an na tein quii' ñuaan' juu, jo'
n'eön.
\v 56 Min'cya ro ts'an na iquii s'ei ndo' na i'u n'eön,
contjo tsan'ñeen ntyja njan, ndo' mantyi contjo ja yohin.
\v 57 Nquii Tyëhö' na jñon jon ja quii' nt'anho', vando' jon ndo'
mantyi ja vant'ö ntyja 'naan' nquii jon. Mannda' vaa itsijonhan'
ntyja 'naan' ts'an na iquii s'ei, ngüando' ñuaan' juu ntyja
njan.
\v 58 Ja condui juu tyoo' na jnan quiñoon'ndue. Ndochiho'
tocüa'han maná ndo' tjëhan. Majo' tyi'itsijonhan' ntyja njan
cha'na juu maná'ñeen. Ee min'cya ro ts'an na icüa' juu tyoo' na
condui ja, tyi'jon cue' juu, m'aan juu xe m'aan juu na vando' juu
ntyja njan.
\v 59 Jñ'oonmin' sinin Jesús viochen xjen na
si'man jon ndëë nn'an quii' vats'on 'naan nn'an judíos tsjoon
Capernaum.
\s Jñ'oon na conan'jnda'han' na itsixuan ts'an
na tyi'quintcüii na vando' ñuaan' juu
\p
\v 60 Ndo' majndye nn'an na tovavee' n'onhan jñ'oon na
toninncyaa Jesús, majo' xjen na jndyehan jñ'oonmin' jnduehan:
\p —Tsan' jñ'oon itsinin tsanva'. Tyi'je'quindëë
ntsay'önntyëchën yo jñ'oon na itsinin jon.
\p
\v 61 Majo' ntyjii ts'on Jesús, na jnan'nc'uaa' n'on
nan'ñeen yo ntyjehan ntyja 'naan' juu jñ'oon'ñeen na sinin
jon ndëëhan. Mang'e jo' itso jon:
\p —Jñ'oonmin', ¿Aa itsquioohan' 'o'?
\v 62 Yajo' quinan'tiu
yaho' nchu vaa nts'aahan' 'o' juu xjen na njnty'iaho' ja na
condui tsans'a na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na jndyö quii' nt'anho' 
na ncjöva nnt'a na tondye naijon na tom'an jndyëë.
\v 63 Nquii 
Espíritu Santo conduihin na incyaa jon na nan'xuan nn'an na
cota'ndo' ñuaanhan tonnon Tyo'ts'on. Seii' ts'an ndincyaahan'
na ntsixuan ts'an na nnda'. Jñ'oon na mancya ndëëho'
tsixuanhan' ntyja 'naan' nquii Espíritu. Ndo' ninnquii'chen
ntsixuan ts'an na vando' xco juu xeng'e itsijonhin yo jñ'oonmin.
\v 64 Majo' tyi'tsoñ'enho' vantyja n'onho' ja.
\p Nnda' ro jñ'oon tso jon ndëë nan'ñeen ee ntyjantyi xjen na ta' jon
na toninncyaa jon jñ'oon, ntyjii jnda' jon nin joo na tyi'cantyja
n'on jon, ndo' nin juu na ninncyaa cüentahin.
\v 65 Yajo' tsontyichen jon:
\p —Mang'e jo' na jndë tsjö ndëëho', ninnquii' nndëë ntsijon
ts'an yo ntyja njan xe na aa nquii Tyëhö' Tyo'ts'on incyaa jon
na ndui na nnda'.
\p
\v 66 Ndo' ng'e jñ'oonva', jndye nn'an na tondye jndyee jñ'oon
na toninncyaa jon, tyentcüe'han, tji ntcüe'han ntyja 'naan'
jon, tavijnan'jonntyichenhan yohin.
\v 67 Mang'e jo', taxee' jon
ndë́ já nn'an na ncho've na t'man jon, itso jon:
\p —Ndo' 'o' je', ¿Aa mantyi nin'qui'ndyeho' ja?
\p
\v 68 Ndo' t'a Simón Pedro, tso jon:
\p —Tyi'ntsu' na nnda' vaa, ta, tyi'quichuhan' na ntsay'ö́n
jñ'oon yo ncüiichen ts'an. Ee xia'ntyi juu jñ'oon na
matsinin' incyaahan' na tyi'quintycüii na cota'ndo' ñuan
nján.
\v 69 Ee já jndë vantyja n'ö́n 'u' ndo' covaa' n'ö́n
na condui 'u' Cristo, jnda nquii Tyo'ts'on na vando'.
\p
\v 70 Ndo' jo' t'a Jesús, itso jon: 
\p —Ja tji 'o' na ncho'veho', majo' ncüiiho' m'aan juu ntyja
'naan' juu yutyia.
\p
\v 71 Jñ'oonva' itso jon na itsi'man jon Judas Iscariote, jnda
ncüiichen Simón. Ee juu Judas'ñeen na tyincyaa juu cüenta
Jesús nduee nn'an. Mantyi juu conduihin ncüii já na ncho've.
\c 7
\s Ntyje Jesús tyí'cantyja n'onhan jon
\p
\v 1 Jndë na tui nan'min', tomanty'í yo Jesús ndyuaa Galilea.
Ee nque nn'an na conintque ndëë nn'an judíos, jnaan' na tojoo'
n'onhan na nin'quinan'cuee'han jon, jo' na tavinin'cja nnda' jon
ndyuaa Judea.
\v 2 Ndo' vavindyo na nguee' nguee na conan't'maan'
nn'an judíos xjen na conan'yahan xque'ncüan' cüenta jndye na
covañjoon' n'onhan nchu vaa tom'an ndochiihan ndyu'ñeenchen.
\v 3 Ndo' vi na mavaa xjen na nguee' juu nguee'ñeen, tondue
ntyje nquii jon nnon jon:
\p —Cüa, quindui' ntjoohin. Cja' ndyuaa Judea cha' joo nn'an na
cotsay'onhan yo jñ'oon na mancya' na m'anhan jo', mantyi ndëë
njnty'ia ndëëhan ts'ian na matsa'.
\v 4 Ee ts'an na mantyja
ts'on na cantyja n'on nn'an yohin, tyi'quichuhan' na ntjohin na
ninnquii juu. Tsoñ'en nn'an ncya' jndyoyu na quindiohan ntyja
'naan' ts'ian na matsa'.
\p
\v 5 Ndö' jñ'oon na jnduehan nnon jon ng'e min nquehin
tyí'cantyja n'onhan jon.
\v 6 Ndo' tso jon ndëëhan:
\p —Tyi'coventyja xjen na ntsi'man ja ndëë nn'an na condui ja
nquii jon na itsin'man ñuaan nn'an. Majo' 'o' min'cya ro xjen na
nin'condyi'ho', ta'nan na toncuu'.
\v 7 Joo nn'an tsonnangue,
tyi'c'onhan na tyi'cuee' n'onhan 'o'. Majo' ninnquii'chen
m'anhan na tyi'cuee' n'onhan ja, ng'e na macüji' jndyoyu ntyja
'naan' natyia na cont'ahan.
\v 8 Cüa, c'o nqueho' ngueeva', ja
yandëcya yajo' chi ncjö. Ee tyi'coventyja xjen na ntsi'man na
condui ja nquii jon na itsin'man ñuaan nn'an.
\p
\v 9 Vi jndë na tso jon na nnda' ndëëhan, ntjontyichenhin
ndyuaa Galilea vendye xuee.
\s Tja Jesús na tuee' nguee xque'ncüan'
cüenta jndye
\p
\v 10 Majo' ya na jndë ty'e ntyje jon na nguee' juu nguee'ñeen,
yajo' mantyi tantyja jon, majo' tasi'man jndyoyuhin ndëë
nn'an. Tja jon cha'vijon ts'an na tyi'quint'ue ts'on na njnty'ia
nn'anhin.
\v 11 Ndo' nn'an judíos na tyi'cuee' n'onhan jon,
tojnt'uehan jon quii' nt'an nn'an na ty'e nguee. Tota'xee'han,
tonduehan:
\p —¿Yuu jon m'aan tsan'ñeen?
\p
\v 12 Ndo' nn'an na jndye jndyi'hin, t'man vaa na tyi'cüijon na
jnan'neinhan ntyja 'naan' jon. Ee ñ'en joohan na jnduehan:
“Juu tsanva', ya ts'anhin.” Majo' mañoon ntyjehan jnduehan:
“Tyi'yuu'han' ee itsivi'nn'an jon nn'an.”
\p
\v 13 Majo' tajnan'nein jndyoyuhan ntyja 'naan' jon ng'e ncyaahan
ntyjehan nn'an judíos na conintque ndëëhan.
\s Jñ'oon na si'man Jesús xjen na t'oon nguee
\p
\v 14 Ya na tixoncüe na m'aan juu nguee'ñeen, yajo' taquee'
Jesús quii' vats'on t'man 'naan nn'an judíos ndo' jo' totsi'man
jon ndëë nn'an.
\v 15 Majo' nque nn'an judíos na conintque,
tom'aan' jndyi n'onhin ntyja 'naan' jñ'oon na toninncyaa jon.
Tonduehan:
\p —Tsanvahin tatja juu scuela naijon na jnan'jn'aan. Yajo'
¿Nchu vaa na condëë na itsitjon' juu jñ'oon?
\p
\v 16 Ndo' na nnda' jnduehan, tso Jesús ndëëhan:
\p —Chito ncö sijnt'a jñ'oon na matsi'man. Nquii jon na i'ua
jon ts'ian nnön na jndyö quii' nt'anho', juu jon itsijnda' 
joo jñ'oonmin na matsi'man ndëëho'.
\v 17 Majo' min'cya ro ts'an na nin'quits'aa juu 'nan na nt'ue
ts'on Tyo'ts'on, ncüaa' ts'on juu na aa nquii jon sijnda'
jñ'oon na matsi'man, ndo' aa ve' jñ'oon na sitiu ncö na
mancya.
\v 18 Ee min'cya ro ts'an na icüji' jñ'oon ntyja 'naan'
nquii, itsichon tsan'ñeen na quindui t'manhin ndëë ntyje juu.
Majo' minninchen ts'an na itsichon na cüit'maan' nquii jon na
jñonhin, jñ'oon na itsinin tsan'ñeen, conduihan' na
mayuu', tyi'quits'aa juu 'nan na tyi'quichuhan'.
\p
\v 19 “Tji Moisés jñ'oon na tquen jon ndëëho' na ico'xenhan'
'o'. Majo' min na nnda' vaa, ta'nan ncüiiho' na ivanguee'
juuhan'. Ee xe na aa cota'nguee'ho' juu jñ'oon'ñeen,
tyi'je'cjoo' n'onho' na nin'quinan'cuee'ho' ja.
\p
\v 20 Ndo' t'a nan'ñeen, jnduehan nnon jon:
\p —'U' tsixuan' yutyia. ¿Nin ts'an na ijoo' ts'on na
nin'quitscuee' 'u'?
\p
\v 21 Ndo' sintcüe' Jesús jñ'oon ndëëhan, itso jon:
\p —Juu xuee na cota'jndyëëhë, sin'man ts'an na ndicaca, ndo'
ng'e jo' tjon' jñ'oonho' na tyi'cavee' ngioho' yo ja.
\v 22 Majo' cüaa' n'onho' jñ'oon matsjö. Nquii Moisés tquen jon
jñ'oon na quint'aho' yo yonon'ndaa ndaho' cha'xjen na
tont'a ndochiho' na tom'an ndyu na toxen'. Ndo' juu ts'ian'ñeen
conan'quindëho'han' min juu xuee na cota'jndyëëhë. Nque
ndochiiho' jnan'quita'hin na cont'aho' na nnda'.
\v 23 Ndo' mangioho' juu jñ'oon na tquen Moisés
incyaahan' na vanaan na quinan'quindëho' costumbre'ñeen xee na
cota'jndyëëhë. Ndo' na nnda' vaa ¿Ndu na conan'vjeeho' ja
jnaan' juu xuee na cota'jndyëëhë na sin'man ncüii ts'an vii'?
\v 24 Jo' chito ve' xia'ntyi ntji'ho' cüenta ntyja 'nan na
covityincyo. Quitji'ho' cüenta ntyja 'naan' 'nan na chuhan'.
\s Jesús ¿Aa conduihin nquii Cristo?
\p
\v 25 Juu xjen'ñeen, vendye nn'an Jerusalén ta'han taxee'han
ndëë ntyjehan, jnduehan:
\p —Tsans'ava, ¿Aa chito jon ts'an na cojnt'ue nanm'ann'ian
njanhan na nnan'cuee'hanhin?
\v 26 Majo' quitquenho' cüenta,
itsinin tyincyo jon ndëë nn'an, min tajñ'oon quindue
nanm'ann'ian nnon jon. ¿Aa nts'aahan' na nquehan conan'tiuhan na
condui tsanva' nquii Mesías?
\v 27 Majo' nquii tsan'ñeen, xjen na
ncüjee' jon, tanin ts'an quintjii yuu jon na nnan jon. Majo'
tsanva' je', ngiö ya yuu jon jnan jon.
\p
\v 28 Xjen'ñeen si'man Jesús quii' vats'on t'man 'naan nn'an
judíos. Ndo' vi na jndë jndyii jon na nnda' jndue nan'ñeen, sue jon
jndyee' jon. Itso jon:
\p —'O' condueho' na cota'jn'aanho' ja ndo' ngioho' yuu jon jnan.
Majo' chito jndyö ntyja njan ncö, nquii jon na conduihin
jñ'oon na mayuu', i'ua jon ts'ian nnön na m'an quii' nt'anho', majo' 'o'
tyi'quita'jn'aanho'hin.
\v 29 Ja mancüiixjen mavajn'anhin, ee na m'aan jon jnan, 
ndo' nquii jon i'ua jon ts'ian nnön na jndyö na m'anho'. 
\p
\v 30 Ndo' ng'e juu jñ'oonva' na tso Jesús, tojoo' yantyi n'on
nanm'ann'ian'ñeen na nt'uevi'han jon. Majo' ng'e na
tyí'coventyja xjen na ntyjii Tyo'ts'on na ngenon jon juu navi'
t'man, jo' minncüiihan tat'uehan jon.
\v 31 Ndo' nn'an na tom'an
jo', jndyehan tëntyja n'onhan jon. Tonduehan ndëë ntyjehan:
\p —Nquii Cristo, xjen na ncüjee' jon, ¿Aa jndyentyichen ts'ian
na nts'aa jon na tyi'je'quindëë nduihan' ntyja najndei nquii
ts'an, chintyi na its'aa tsanva'?
\s Tyequijnt'ue cominsión Jesús
\p
\v 32 Nque nn'an na conduihan tmaan' fariseos tondyehan na tonan'nein 
nn'an jñ'oonmin' ntyja 'naan' Jesús. Yajo' jnan'jonhan jñ'oon 
yo ntyee na conintque ndëë ntyjehan nn'an judíos na t'uahan 
ts'ian ndëë cominsión na quitsacy'on nan'ñeen jon.
\v 33 Ve' jnaan' jo' itso Jesús ndëë nn'an na jndye jndyi'hin:
\p —Jndë titsiaa'vi' xuee na vi m'an yo 'o'. Ndo' ndë jo' ncjö
ntcü'ë na m'aan nquii jon na jñon jon ja quii' nt'anho'.
\v 34 Juu xjen'ñeen njnt'ueho' ja, majo' taxe'quindioho' ja ee yuu jon
na nguë, 'o' je'quindëë ntsqueho' jo'.
\p
\v 35 Ndo' vendye nn'an judíos'ñeen tonduehan ndëë
ntyjehan:
\p —¿Yuu vijon ncja tsanva' na taje'quindëë ndiöhin? ¿Aa
nts'aahan' na ncja jon quii' nt'an ntyjëëhë judíos na jndë
tycyahan quii' nt'an nn'an na conan'nein jñ'oon griego, cha' 
ntsi'man jon ndëëhan ntyja 'naan' Tyo'ts'on?
\v 36 ¿Nin nin'quitsiquindyi juu jñ'oonva' na itsinin jon na
njnt'uëhin, majo' je'quindiöhin? Ndo' na itso jon yuu jon
na vja jon, tyi'je'quindëë ntsquë na m'aan jon.
\s Nquii Espíritu Santo itsijonhan'hin cha'vijon
ndaa jndaa cüenta jndye
\p
\v 37 Juu xuee na mats'iañ'en na m'aan juu nguee'ñeen, nque
nn'an judíos cont'ahan na t'manntyichenhan' na conan't'maan'han.
Juu xuee'ñeen tëcüentyjee' Jesús, sue jon jndyee' jon. Itso
jon:
\p —Min'cya ro ts'an na nin'c'oon jndyi juu nacje 'naan' Tyo'ts'on,
quindyotsijonhin yo ja ndo' cantyja ts'on juu ja.
\v 38 Na nts'aa
ts'an na nnda', nts'aahan' yohin cha'xjen na tso jñ'oon'
Tyo'ts'on na jndë jndui. Juu jñ'oon'ñeen itsiquindyihan' na
quityquii' ts'on ts'an nnan' cha'vijon ndaa jndaa cüenta jndye na
coninncyahan' na tyi'quintycüii na cota'ndo' ñuaan nn'an.
\p
\v 39 Jñ'oonva' sinin jon na itsi'man jon ntyja 'naan' nquii
Espíritu Santo na joo nn'an na vantyja n'onhan jon ncy'onhan
cüentahin. Ee juu xjen'ñeen tyí'cojñon Tyo'ts'on jon quii' ñuaan
nn'an ng'e vitjachen na ngüentyja xjen na ntsit'maan'
Tyo'ts'on juu Jesús.
\s Tyi'ninncüii na tondue nn'an ntyja 'naan'
Jesús
\p
\v 40 Ndo' vendye nn'an na m'an quii' nt'an nn'an na jndye
jndyi'hin, tondyehan jñ'oonmin' na sinin jon. Jo' tonduehan:
\p —Tsans'ava' mayuu' conduihin nquii ts'an na vaa jñ'oon na
ncüjee' jon tsonnangue na ninncyaa jon jñ'oon' Tyo'ts'on ndëë
ntyja nchu vaa 'nan na nguaa.
\p
\v 41 Ndo' ñ'en vendye nn'an jnduehan:
\p —Conduihin nquii Mesías.
\p Majo' vendyechen ntyjehan jnduehan:
\p —Nchu tajn'aanho', juu ts'an na conduihin Mesías chito
conduihin ts'an ndyuaa Galilea.
\v 42 Ee juu jñ'oon' Tyo'ts'on
na jndui tivio itsiquindyihan' na juu Mesías conduihin tsjaan David na
ndyocahan'. Ndo' mantyi ts'an tsjoon chjo Belénhin naijon na
jnan nquii David.
\p
\v 43 Tsojnaan' jñ'oonmin' s'aahan' na tyi'ninncüii tondyii'
n'on nn'an ntyja 'naan' Jesús.
\v 44 Ee ñ'enhan na nin'cy'onhan
jon, majo' min'ncüii ts'an tyí'quits'aahan'.
\s Nanm'ann'ian tyi'cantyja n'onhan na juu Jesús
conduihin Cristo
\p
\v 45 Yajo' joo cominsión'ñeen na cotyentjonhan vats'on, ty'e
ntcüe'han na m'aan ntyee na conintque yo nn'an tmaan' fariseos.
Ndo' taxee' nan'ñeen ndëëhan. Jnduehan:
\p —¿Ndu na tajndyoy'onho'hin?
\p
\v 46 Yajo' nque cominsión'ñeen t'ahan. Jnduehan:
\p —Min'jon tacondyë́ na ntsinin ncüii ts'an cha'xjen
juu jñ'oon na njon jndyi na incyaa tsanva'.
\p
\v 47 Ndo' joo nn'an tmaan' fariseo'ñeen t'ahan, jnduehan:
\p —¿Aa mantyi itsivi'nn'anhan' 'o'?
\v 48 Quitquenho' cüenta.
Ta'nan ncüii ts'an na m'aan ts'ian na vantyja ts'on jon juu,
ndo' min nquë́ fariseos.
\v 49 Majo' joo nn'an na jndye
jndyi'hin na tyi'jnda' nquenhan, juu ntji na tquen Tyo'ts'on na
ico'xenhan', tyi'covaa' n'onhinhan'. Mang'e jo' nan'xuanhan na
quitsu ñuaanhan.
\p
\v 50 Majo' t'a Nicodemo, tsan na tja na m'aan Jesús ncüii
tijaan, jon ncüii nque nanm'ann'ian'ñeen. T'a jon,
\p
\v 51 Itso jon ndëë nan'ñeen:
\p —Juu jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui na ico'xenhan' jaa, mangiö na
itsiquindyihan' na tyi'quichuhan' na ngitoxën ncüii ts'an
vitjachen na ndyëë jnaan' juu, ndo' na ninjnda' nin 'nan s'aa
juu.
\p
\v 52 Ndo' nan'ñeen je', t'ahan 'ndyo jon, jnduehan:
\p —Aa xe 'u', ¿Aa mantyi condui 'u' ts'an Galilea? Cüa, chen chen
quitsijnan' jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui, yajo' ngavaa' ya tson'
na ta'nan ncüii ts'an na nnan Galilea na ninncyaa juu jñ'oon'
jon.
\s Tsanscu na sitjahin
\p
\v 53 Ndo' ncüii cüii joo nan'ñeen ty'ehan nt'aahan.
\c 8
\p
\v 1 Majo' Jesús tja jon tyo' Olivos.
\v 2 Ndo' tonco ncüiichen
xuee jndyo ntcüe' jon, taquee' nnda' jon vats'on t'man 'naan'
nn'an judíos. Xjen'ñeen jndye jndyi nn'an squenon na m'aan jon.
Ndo' vi na jndë tëcjo jon na ntsi'man jon ndëëhan,
\v 3 Yajo' joo nn'an na conan'man jñ'oon na tquen Moisés na co'xenhan'
yo nin'joo nn'an na conduihan tmaan' fariseos, say'onhan ncüii
tsanscu na m'aan jon. Juu tsan'ñeen ty'onhan juu manin' juu xjen 
na itsitjahin yo ncüii tsans'a na ve' tjon yahin. Yajo' 
ta'hanhin xoncüe quii' nt'anhan.
\v 4 Ndo' jnduehan nnon Jesús:
\p —'U' na matsi'man' ndë́ ntyja 'naan' Tyo'ts'on, juu tsanscuva
ty'önhin manin' juu xjen na itsitjahin yo ncüii tsans'a.
\v 5 Ndo'
juu ntji na tquen Moisés, ico'xenhan' na quitmën' ntjö'
nanntcu na cont'a na nnda'. Majo' 'u' je', ¿Nchu vaa matsu'?
\p
\v 6 Ndö' vaa na jnduehan nnon jon ng'e nt'ue n'onhan na 
quit'uiihan'hin. Majo' tëcjo tyosu Jesús, ta' 
jon na icüji jon quii' ts'ojndë yo nonnt'ö jon.
\v 7 Ndo' ng'e na
tyí'cotsacüentyjee'han na cotaxee'han jñ'oonva' nnon jon,
tëcüentyjee' jon. Itso jon ndëëhan:
\p —Nin ncüiiho' na tajnan tsixuan, juu quimin' jndyee tsjö'
tsanscuva.
\p
\v 8 Jndë jo', tacjo tyosu nnda' jon, tjintyichen jon.
\v 9 Majo' vi na jndë jndye nan'ñeen jñ'oonva', s'aahan' na
tejn'aanhin. Yajo' ncüii cüiihan tye' jndui'han jo'. Nque
nantque, joohan jndui' jndyee, jndë jo' nn'an na cotsantyja.
Mats'iañ'en xia'ntyi ninnquii Jesús ntjohin yo juu
tsanscu'ñeen na minntyjee' juu tonnon jon.
\v 10 Yajo'
tacüentyjee' nnda' Jesús. Ndo' ng'e min'ncüii joo nan'ñeen na
tavi'c'on, ninnquii tsanscu'ñeen vi m'aan, yajo' itso jon nnon
juu:
\p —'U' tsanscu, joo nn'an na cont'a jnan', ¿Yuu m'anhan? ¿Aa
tyi'quitmein'han ntjö' 'u'?
\p
\v 11 T'a tsanscu'ñeen, tso juu:
\p —Ta'nan yu ro, ta.
\p Itso Jesús nnon juu:
\p —Min ja, je'quits'a na quit'uiihan' 'u' ntyja 'naan' jnan'. Nanein
cja', tavintsa'to' na vaa nnda'.
\s Jesús conduihin naxuee ndëë nn'an
\p
\v 12 Ndo' sinin nnda' Jesús ndëë nn'an, itso jon:
\p —Ja condui naxuee ndëë nn'an tsonnangue. Minninchen ts'an na
itsijonhin yo ja, xe'c'oon juu nacje 'naan' najaan na conduihan'
natyia. Juu tsan'ñeen nc'oon juu nacje njan na condui ja naxuee
na mancya na tyi'quintycüii na vando' ñuaan' ts'an.
\p
\v 13 Majo' nn'an tmaan' fariseos jnduehan nnon jon:
\p —'U' macüji' jndyoyu nquii 'u' ntyja 'nan'. Ndo' jñ'oon'ñeen
min tyi'yuu'han'.
\p
\v 14 Yajo' t'a Jesús jndyuehan:
\p —Min na macüji' jndyoyu ntyja njan, majo' jñ'oon na mayuu'
tsixuanhan', ng'e ntyji yuu jon jnan, ndo' nchji yuu jon jö.
Majo' 'o' min tyi'quindioho' yuu jnan, min yuu na jö.
\v 15 'O'
ve' xia'ntyi yo 'nan na covaa' n'on nn'an, jo' cotji'ho' cüenta
ntyja 'naan ntyjeho', majo' ja min'ncüii ts'an tyi'quit'ui jahin
yo jnaan' juu.
\v 16 Majo' ya na ngüentyja xjen na
ntco'xën nn'an, ntco'xënhan cha'xjen na chuhan' ee chito m'an
na ninncö na nts'ahan'. Nquii Tyëhö' na jñon jon ja ntjoohin,
m'aan jon yo ja.
\v 17 Conan'y'onho' juu jñ'oon' Tyo'ts'on na
jndui na co'xenhan'. Quii' jñ'oon'ñeen itsohan' na cantyja
n'onho' jñ'oon na cotji' jndyoyu ve nn'an.
\v 18 Ja condui
ncüii ts'an na macüji' jndyoyu ntyja njan, ndo' nquii Tyëhö'
conduihin ncüiichen na ndë ve.
\p
\v 19 Ndo' na nnda' tso jon, jndue nan'ñeen nnon jon:
\p —¿Yuu vijon m'aan juu tye'?
\p T'a Jesús, itso jon:
\p —'O' tyi'covaa' n'onho' ntyja njan min ntyja 'naan' nquii
jon. Ee xe covaa' n'onho' ntyja njan, yajo' mantyi ncüaa'
n'onho' ntyja 'naan' nquii jon.
\p
\v 20 Jñ'oonmin' sinin Jesús viochen xjen na totsi'man jon
quii' vats'on t'man 'naan nn'an judíos, ndyo naijon na cotjue'
nn'an s'on cüentaa' Tyo'ts'on, majo' min tanin ts'an na t'uiihin
ee tyi'coventyja xjen na ngenon jon navi' t'man.
\s Tyi'je'quindëë ntsqueho' naijon na jö
\p
\v 21 Ndo' itsontyichen Jesús ndëëhan:
\p —Ja jö, ndo' 'o' njnt'ueho' ja, majo' ninvaa choho' jnanho'
ndo' ncüjeho'. Ee naijon na jö, 'o' je'quindëë ntsqueho'han'.
\p
\v 22 Ng'e na tso jon jñ'oonva', taxee' nn'an judíos:
\p —¿Aa nts'aahan' na ntscuee' nquiihin, na itso juu yuu na vja
juu je'quindëë ntsquëhan'?
\p
\v 23 Jo' t'a jon jndyuehan, itso jon:
\p —'O' tyi'quinan'xuanho' ntyja 'naan' quiñoon'ndue, majo' ja
m'an ntyja 'naan'han'. 'O' m'anho' ntyja 'naan' juu tsonnangue,
majo' ja tyi'quitsixuan ntyja 'naan'han'.
\v 24 Mang'e jo' jndë
tsjö jñ'oonva' ndëëho' na ninvaa choho' jnanho' ndo'
ncüjeho'. Ee xe na aa tyi'covantyja n'onho' na condui ja nquii jon
na t'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na jndyö quii' nt'anho', 
yajo' ninvaa choho' jnanho' ndo' ncüjeho'.
\p
\v 25 Yajo' taxee' nnda'han nnon jon, jnduehan:
\p —¿Nin condui 'u'?
\p T'a Jesús jndyuehan:
\p —Maninjuuntyi jñ'oon cha'xjen na jndë totsjö ndëëho'
ntyjantyi xjen na t'a na mancya jñ'oon naya.
\v 26 Nquii jon na conduihin na mayuu' jñon jon ja na m'anho',
jndye jñ'oon tso jon nnön na quitsi'manhan'
ndëëho'. Ja ninnquii'chen matscüenön joo jñ'oon'ñeen
ndëë nn'an. Ndo' jndye jñ'oon min na ntyjii jon na
chuhan' na co'xën.
\p
\v 27 Majo' joo nan'ñeen, tataa' n'onhan na itsi'man jon na
nquii Tyo'ts'on condui tye jon.
\v 28 Ndo' tsontyichen Jesús ndëëhan:
\p —Condui ja nquii tsans'a na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na 
m'an quii' nt'anho'. Ndo' vi na jndë t'ionho' ja tsonjn'aan, 
juu xjen'ñeen ncüaa' n'onho' na juu jon condui ja ndo'
mantyi na ta'nan ncüii nnon na mats'a ntyja nchu vaa na matsixuan
ncö. Ntyjantyi na si'man Tyëhö' nnön, xia'ntyi joohan'
na matsi'man ndëë nn'an.
\v 29 Ndo'
nquii Tyëhö' na jñon jon ja quii' nt'anho', m'aan jon yo ja. 
Tyi'co'ndyii jon ja na ninncö, ng'e ninnquii'chen mats'a ncüii 
cüii nnon na cavee' ntyjii jon yo ja.
\p
\v 30 Ndo' vi na jndë sinin Jesús jñ'oonmin', jndye nn'an
tëntyja n'onhan jon.
\s Juu jñ'oon na mayuu', ntsiquindyaahan' 'o'
\p
\v 31 Ndo' tso Jesús ndëë nn'an judíos na jndë vantyja
n'onhan jon:
\p —Xe na aa ntjotyenho' ntyja 'naan' juu jñ'oon na mancya
ndëëho', yajo' mayuu' conduiho' nn'an na cotsay'on yo jñ'oon
na mancya.
\v 32 Ndo' mantyi ncüaa' n'onho' nin jñ'oon
conduihan' na mayuu', ndo' na nnda', ja na condui jñ'oon na
mayuu', ntsiquindya 'o' ntyja 'naan' jnanho'.
\p
\v 33 T'a nan'ñeen, jnduehan:
\p —Nquë́ condui já tsjaan 'naan' Abraham na jndyocahan'. Min'jon
tacondui já nn'an na totye'ntjontyen ndëë mañoon nn'an. ¿Ndu
na matsu' na ntsiquindya' já na m'án nacje 'naan' ncüiichen 
ts'an?
\p
\v 34 Ndo' t'a Jesús, itso jon:
\p —Jñ'oon na mayuu' matsjö ndëëho', min'cya ro ts'an na
itsitjahin nnon Tyo'ts'on, juu jnaan' tsan'ñeen
itye'ntjontyenhan'hin. Ndo' na nnda', itsijonhan'hin cha'vijon
ts'an na ityentjontyen nnon ncüiichen ts'an.
\v 35 Juu tsan na conduihin ts'an na itye'ntjontyen juu nnon patrón 'naan' juu,
tyi'jnda' na aa ntjotyenhin nacje 'naan' jon. Majo' nquii jnda
jon, mancha' xjen m'aan juu yo jon.
\v 36 Ja na condui jnda
Tyo'ts'on, ntsiquindyaho' ntyja 'naan' jnanho', ndo' ng'e jo',
nan'xuanho' na mayuu' conduiho' nn'an na jndë jndyaaho' ntyja
'naan'han'.
\v 37 Ndo' mantyji ya na conduiho' tsjaan Abraham na
jndyocahan', majo' tsojnaan' na ndiquioo jñ'oon njan quii'
ñuaanho', jo' na cojoo' n'onho' na nin'quinan'cuee'ho' ja.
\v 38 Ja matsinën ndëëho' 'nan na jndë jnty'ia nnön xjen na tom'an yo
Tyëhö'. Majo' 'o' cont'aho' 'nan na jndë jndyeho' na tso 
nquii juu na conduihin tyeho'.
\p
\v 39 T'ahan, jnduehan nnon jon:
\p —Nquii Abraham conduihin tyë́.
\p Ndo' t'a Jesús, itso jon ndëëhan:
\p —Xe na aa mayuu' conduiho' tsjaan 'naan' Abraham na jndyocahan',
yajo' nt'aho' cha'xjen na tots'aa nquii jon.
\v 40 Majo' 'o'
cojoo' n'onho' na nin'quinan'cuee'ho' ja na condui ja ts'an na
matsinën jñ'oon mayuu' ndëëho', ndo' joo jñ'oon'ñeen
ninnquii'chen jñ'oon 'ndyo Tyo'ts'onhan' na jndyi ja. Nquii
Abraham tyí'quits'aa jon cha'xjen 'nan na cont'aho'.
\v 41 Majo' 'o' cont'aho' cha'xjen na its'aa nquii tyeho'.
\p T'ahan, jnduehan nnon jon:
\p —Já chito na tui já na tyi'jnda' nin ts'an tyë́. Ninncüii tyë́ m'aan,
nquii Tyo'ts'on.
\p
\v 42 T'a Jesús, itso jon:
\p —Xe na aa mayuu' Tyo'ts'on conduihin tyeho', yajo' mantyi
nnan'vengioho' ja, ng'e ja na m'aan jon jnan ndo' jndyö na
m'anho'. Majo' chito aa jndyö ntyja njan ncö, nquii jon
i'ua jon ts'ian nnön na m'an quii' nt'anho'.
\v 43 ¿Ndu na ndicüaa' n'onho' jñ'oon matsinën? Ndö' va na 
coquenonho' ng'e tyi'nin'quindyeho' jñ'oon na mancya.
\v 44 'O' nan'xuanho' ntyja 'naan' tyeho'
nquii yutyia, ndo' nin'quinan'quindëho' 'nan na nt'ue ts'on juu
yoho'. Ntyjantyi xjen na tui tsonnangue, juu conduihin na
itscüje juu nn'an. Tyi'c'oon juu ntyja 'naan' jñ'oon na mayuu'
ee ndiquitsixuan juuhan'. Ya na itsinin juu quintu, itsinin
juu ntyjantyi 'nan na itsixuan nquii juu ng'e tsanquintuhin ndo'
conduihin tye joo jñ'oon quintu.
\v 45 Majo' ng'e na matsinën
jñ'oon na mayuu' ntyja njan, jo' tyi'nin'cantyja n'onho' ja.
\v 46 Tanin ncüiiho' na nndëë ntsi'man juu na matsitja ja nnon
Tyo'ts'on. Jñ'oon na matsjö ndëëho' conduihan' jñ'oon 
mayuu'. Ng'e na nnda', ¿Ndu na tyi'nin'cantyja n'onho' ja?
\v 47 Min'cya
ro ts'an na m'aan juu ntyja 'naan' Tyo'ts'on, nndyii juu jñ'oon
'ndyo jon. Majo' ng'e na tyi'conduiho' ntyja 'naan' jon, jo' na
tyi'nin'quindyeho' jñ'oon naya 'naan' jon.
\s Mancüiixjen m'aan Jesús vitjachen na ndui
Abraham
\p
\v 48 Yajo' nn'an judíos'ñeen t'ahan 'ndyo jon, jnduehan:
\p —Jñ'oon na mayuu' conduë́ na condui 'u' ts'an ndyuaa Samaria.
Mantyi tsixuan' yutyia, jo' na tsitsan'han' xquen'.
\p
\v 49 Ndo' t'a Jesús jndyuehan, itso jon:
\p —Ja tyi'tsixuan yutyia. Ja nquii Tyëhö' matsit'man', majo' 'o'
tyi'quinjon ja ngioho'.
\v 50 Ja chito mant'uë na
quinan'quinjon 'o' ja. M'aan ncüiichen na itsiquinjon jon ja 
ndo' nquii jon ntco'xen jon na aa conduihan'.
\v 51 Jñ'oon na
mayuu' matsjö ndëëho', min'cya ro ts'an na tsijñ'oon' 
yo jñ'oon na mancya, tyi'je'quitsu ñuaan' juu.
\p
\v 52 Nque nn'an judíos'ñeen, t'ahan 'ndyo jon, jnduehan:
\p —Nanein covaa' n'ö́n na matsixuan' yutyia. Abrahan tue' jon,
ndo' mantyi nque nn'an na tom'an ndyu na toxen'chen na
toninncyahan jñ'oon' Tyo'ts'on ntyja nchu vaa 'nan na nguaa. Majo'
'u' matsu': “Min'ninchen ts'an na itsijñ'oon' yo jñ'oon 'nan', 
tyi'je'quitsuhin.”
\v 53 ¿Aa matsa' na
t'manntyi condui 'u', chichen tsochiihi Abraham, tsan na tue'
ndyu na toxen'chen? Ndo' mantyi nn'an na toninncya jñ'oon'
Tyo'ts'on ndyu na toxen'chen ntyja nchu vaa 'nan na 
nguaa, jndë tjëhan. 'U' je', ¿Nin ts'an na macüji' nquii 'u 
cüenta na condui 'u'?
\p
\v 54 Ndo' t'a Jesús jndyuehan, itso jon:
\p —Tyi'xe'cüijnt'ue xe na aa matsiquinjon nquii ja. Nquii Tyëhö'
conduihin na itsiquinjon jon ja, manquii jon na condueho' na conduihin
Tyo'ts'on cüentaho'.
\v 55 'O' tyi'cotajn'aanho' jon. Ja mayuu'
mavajn'anhin, ndo' xe na aa matsjö na tyi'cüajn'anhin, yajo'
nts'a na quintu ja cha'xjen 'o' m'anho' na quintuho'. Majo' ja
mayuu' mavajn'anhin, ndo' matsuë jñ'oon 'ndyo jon.
\v 56 Nquii
tsochiiho' Abraham tyioo na neiin' jon na taa' ts'on jon na
nguee' xjen na ndui ja na ts'an ja. Jndyiaa' jon na nnda', ndo'
tyioo na neiin' jndyi jon ntyja 'naan'han'.
\p
\v 57 Ndo' t'a nan'ñeen, jnduehan:
\p —'U' min na tacondë venn'an ncho'nqui nchu'. Tyi'ya matsu'
na jndë jndyia' Abraham.
\p
\v 58 Ndo' jo' t'a Jesús jndyuehan:
\p —Jñ'oon na mayuu' matsjö ndëëho', vitjachen na nndui
Abraham, majo' ja macüiixjen m'an.
\p
\v 59 Yajo' nan'ñeen jnan'ncüihan ntjö' na ntmein'han jon.
Majo' tyi'quitquenhan cüenta na tenon jon xoncüe quii'
nt'anhan. Jndui' jon vats'on t'man.
\c 9
\s Tsan na tuihin na nchjaan' juu, sin'man
Jesús juu
\p
\v 1 Já nn'an na ncho've na tqueen' Jesús na quinan'jö́n yo
ts'ian na tots'aa jon, tomanty'í yohin. Xjen na sacüenö́n
ncüii joo, jnty'iá ncüii tsans'a na mancüiixjen nchjaan' juu
xjen na tuihin.
\v 2 Tax'ë́ nnon Jesús, jnduë́:
\p —'U' ta, na matsi'man' jñ'oon' Tyo'ts'on ndë́, ¿Nin juu
sitjahin nnon Tyo'ts'on na tui tsanva' na nchjaan' juu? ¿Aa
nquii juu ndo' aa nn'an na ndahin?
\p
\v 3 Jo' t'a Jesús, itso jon:
\p —Min chito jnaan' nquii tsanva' na tuihin na nchjaan' juu, min
chito jnan nque nn'an na ndahin. Nnda' vaa na iquenon juu cha'
ntyja 'naan'han' ntsi'manhan' juu najndei na tsixuan nquii
Tyo'ts'on.
\v 4 Nquii jon na jñon jon ja, i'ua jon ts'ian nnön
na quits'a. Ndo' tsixuan na quits'a ts'ian'ñeen viochen xjen na
ninvant'ö. Majo' mangüentyja xjen na ncüjë, yajo'
taje'quindëë nt'antyëchën ts'ian 'naan' jon.
\v 5 Viochen xjen na m'an ja quii' nt'an nn'an, itsijonhan' ja
cha'vijon chon na mancya naxuee ndëëhan.
\p
\v 6 Vi jndë tso Jesús na nnda', tju' jon ndaa 'ndyo jon tyuaa.
S'aa jon ndoo' yohan', ndë jo' tyu jonhan' ndö'nnon juu
tsannchjaan'ñeen.
\v 7 Jndë jo' itso jon nnon tsan'ñeen:
\p —Cja' pila Siloé, quiman' ndö'nnon'. (Jñ'oon Siloé
itsiquindyihan' na jñon ts'an tyje juu ncüii nt'aa.)
\p Ndo' tsannchjaan'ñeen tja juu jo', tman juu ndö'nnon juu. Ndo' ya na
jndyo ntcüe' juu, xuee jndyiaa' juu.
\v 8 Ndo' nn'an na m'an ndyo
vaa' tsan'ñeen yo nn'an na tojnty'ia na tocan juu 'nan na
totsitjahan'hin, jnty'iahan na ndyo ntcüe' juu. Yajo' taxee'han
ndëë ntyjehan:
\p —Tsanva', ¿Aa chito majuu tsannchjaan' na tovequityen na
tocan 'nan na itsitjahan'hin ndëë?
\p
\v 9 Jndue vendyehan: 
\p —Majuu ndö'.
\p Majo' mañoon ntyjehan jndue:
\p —Chito juu, ve' mannda' vaahin.
\p Majo' itso nquii juu:
\p —Maja ndö.
\p
\v 10 Yajo' taxee'han nnon juu:
\p —¿Nchu tui na ya mandyia'?
\p
\v 11 T'a juu jndyuehan, itso juu:
\p —Juu tsan na jndyu Jesús s'aa jon ndoo', tyu jonhan' ndö'nnön.
Jndë jo' tso jon na cjö Siloé quiman nnön. Ndo' tyjë jo',
tman nnön, ndo' tyincyaahan' na ya manty'ia.
\p
\v 12 Ndo' taxee'ntyichenhan nnon juu, jnduehan:
\p —¿Yuu jon m'aan tsan'ñeen?
\p T'a juu jndyuehan:
\p —Tyi'quintji yuu jon m'aan jon.
\s Nin'cüaa' n'on nn'an fariseos nchu vaa tui
na jn'man tsannchjaan'
\p
\v 13 Ndo' juu tsan'ñeen na tom'aan juu na nchjaan', 
tyey'on nn'anhin na tondëë ntyjehin nn'an judíos na
conduihin tmaan' fariseos.
\v 14 Ndo' juu xjen na s'aa Jesús ndoo'
na tyincyaa jon na ya jndyiaa' tsan'ñeen, jo' xuee na cotajndyee
nn'an judíos.
\v 15 Ndo' nque nn'an fariseos'ñeen taxee'ntyihin nnon
juu, jnduehan:
\p —¿Nchu vaa 'nan na tui na ya mandyia'?
\p T'a juu, itso juu:
\p —Tyu tsan'ñeen ndoo' ndö'nnön, jndë jo' tmanhan', ndo' nanein
xuee manty'ia.
\p
\v 16 Ndo' vendye fariseos'ñeen, jnduehan:
\p —Tsan na sin'man 'u', tac'oon juu ntyja 'naan' Tyo'ts'on, ee
tyi'cuee' ts'on juu juu xuee na cotajndyëë.
\p Majo' vendye ntyjehan t'ahan, jnduehan:
\p —Ts'an na tsixuan jnan, tyi'je'quindëë nts'aa juu ncüii ts'ian
t'man cha'na tui ndö'.
\p Ndo' na nnda' jnan'tiuhan, tyi'cüijon jñ'oon na jnan'neinhan.
\v 17 Ndo' taxee' nnda'han nnon juu tsan'ñeen na tom'aan na
nchjaan', jnduehan:
\p —Ndo' 'u' je', ¿Nin 'nan matsu' ntyja 'naan' na ya mandyia' na
s'aa juu?
\p T'a tsan'ñeen:
\p —Condui jon ts'an na incyaa jñ'oon' Tyo'ts'on.
\p
\v 18 Majo' joo nan'ñeen na conintque ndëë jaa nn'an judíos,
mancüiixjen tyi'nin'cantyja n'onhan na tom'aan tsan'ñeen na
nchjaan' juu, ndo' naneinhin jndë ntjo ya ndyiaa' juu. Ng'e jo'
tqueen'han nn'an na ndahin.
\v 19 Ndo' taxee'han ndëë
nan'ñeen, jnduehan:
\p —Tsanva', ¿Aa ndaho'hin? Nin jñ'oon condueho', ¿Aa mayuu' na
tuihin na nchjaan' juu? Xe na aa mayuu' na nnda', nchu tui na ya ndyiaa' juu?
\p
\v 20 Ndo' nque nan'ñeen na ndahin, t'ahan, jnduehan:
\p —Mangiö́ na ndahin ndo' mantyi mangiö́ na tuihin na nchjaan'
juu.
\v 21 Majo' ntyja 'naan' na nchu vaa 'nan tui na ya ndyiaa' juu,
jo' tyi'quindiö́. Ndo' min tyi'quindiö́ nin ts'an s'aa na ya
ndyiaa' juu. Majo' jndë tuee' ndyuu' juu, ng'e jo' quitaxee'
nqueho' nnon juu nchu vaa 'nan tui. Nquii juu ngitso.
\p
\v 22 Nnda' vaa jñ'oon na jnan'ntcüe' nan'ñeen ng'e ncyaahan
ntyjehan nn'an judíos na conintque ndëëhan. Ee nan'ñeen jndë
jnan'jonhan jñ'oon yo ntyjehan xe na aa min'cya ro ts'an na
ncüji' jndyoyu na juu Jesús conduihin nquii Mesías,
tyi'je'ncyahan na ngacantyichen na ntsijon tsan'ñeen xjen na
covancüihan vats'on na nnan't'maan'han Tyo'ts'on.
\v 23 Ndo' na nnda' vaa, jo' na jndue nn'an na ndahin: “Jndë
tuee' ndyuu' juu. Quitaxee' nqueho' nnon juu nchu vaa 'nan na
tui.”
\p
\v 24 Ndo' juu tsan'ñeen na tom'aan na nchjaan', tqueen'
nnda' nn'an fariseo'ñeenhin. Jnduehan nnon juu:
\p —Quitsa' na njon nquii Tyo'ts'on. Já mangiö́ na juu
tsans'ava' itsixuan juu jnan.
\p
\v 25 Jo' t'a juu, itso juu:
\p —Aa ja tyi'quintji na aa condui tsanva' ts'an jnan. Ninncüii
vaa na mavaa' ts'ön, min na tom'an na nchjan, majo' nein xuee
manty'ia.
\p
\v 26 Ndo' taxee' nnda'han nnon juu, jnduehan:
\p —¿Nin 'nan s'aa juu 'u'? ¿Nchu vaa s'aa juu na ya mandyia'?
\p
\v 27 Yajo' t'a tsan'ñeen, itso juu:
\p —Majndë tsjö ndëëho', majo' tyi'nin'quindyeho'. Ndo' nanein,
¿Nchu vaa na nin'quindye nnda'ho'? ¿Aa mantyi 'o'
nin'quitsay'onho' yo jñ'oon na incyaa jon?
\p
\v 28 Yajo' ta'han na jnan'cüejnaan'han juu, jnduehan:
\p —'U' condui 'u' ts'an na vay'oon yo jñ'oon na incyaa tsanva',
majo' já cotsay'ö́n yo jñ'oon na toninncyaa Moisés,
\v 29 Já
mangiö́ na sinin Tyo'ts'on yo Moisés, majo' juu tsanva', min
tyi'quindiö́ yuuto jnan jon.
\p
\v 30 Ndo' t'a tsan'ñeen, itso juu ndëëhan:
\p —Cavee' jndyi ntyji na nnda' na 'o' min tyi'quindioho' yuu jon
jnan jon, ndo' ja, jndë tyincyaa jon na ya manty'ia.
\v 31 Ndo' tsoñ'en jaa mangiö na nque nn'an na tyia 'nan cont'a, 
tyi'je'quindyii Tyo'ts'on jñ'oon jndyuehan. Majo' min'cya 
ro ts'an na itsit'maan' juu jon ndo' its'aa juu 'nan na 
nt'ue ts'on jon, ndyii jon jñ'oon 'ndyo tsan'ñeen.
\v 32 Ntyjantyi xjen na tui tsonnangue,
minjon tacondye nn'an na aa nintom'aan ncüii ts'an na s'aa jon
na ya ndyiaa' ncüii ts'an na tuihin na nchjaan' juu.
\v 33 Juu tsans'ava' xe na aa tyi'c'oon Tyo'ts'on yohin, ta'nan
'nan nndëë nts'aa jon.
\p
\v 34 Majo' t'a nan'ñeen 'ndyo juu, jnduehan:
\p —'U' ntyjantyi xjen na tui 'u', matsixuan' jnan. Ndo' ¿Aa
matsichon' na ntsi'man' ndë́?
\p Jndë na tso juu na nnda', yajo' tavityincyahan na vintyja
ntsijonchenhin yohan xjen na covancüihan vats'on 'naanhan.
\s Nan'xuanhan cha'vijon nn'an nchjan ntyja
'naan' Tyo'ts'on
\p
\v 35 Jndyii Jesús na tji'han tsan'ñeen quii' nt'anhan. Xjen na
tjon nnda' jonhin, tso jon nnon juu:
\p —¿Aa vantyja tson' jnda Tyo'ts'on?
\p
\v 36 T'a juu:
\p —Nnda' ta, quitsu' nnön nin ts'anhin cha' ngantyja ts'önhin.
\p
\v 37 Itso Jesús nnon juu:
\p —Majndë jndyia'hin. Mancö na matsinën nnon' condui ja nquii
jon.
\p
\v 38 Ndo' tëco'xtye juu na tonnon jon na itsit'maan' juuhin,
itso juu:
\p 'U' ta, mavantyja ts'ön 'u'.
\p
\v 39 Ndë jo', tsontyichen Jesús nnon tsan'ñeen:
\p —Ja jndyö tsonnangue na ntco'xën nn'an ntyja 'naan' jnanhan.
Ng'e na nnda', joo nn'an na conan'tiu na cha'vijon na cojnty'ia nchu vaa ntyja
'naan' Tyo'ts'on, ja nts'aa na n'ndyiihan' joohan na itsijonhan'hin 
cha'vijon ts'an nchjaan'. Majo' nque nn'an na cotji'han cüenta na 
nan'xuanhan na nchjanhan na tonnon jon, ninncya na ncüaa' ya n'onhan
ntyja 'naan' jon. Itsijonhan' ntyja 'naanhan na conduihan 
cha'vijon ts'an na xuee indyiaa'. 
\p
\v 40 Ndyo jo' ventyjee' vendye nn'an tmaan' fariseos, jndyehan
na nnda' vaa itso Jesús. Ya jo' taxee'han nnon jon:
\p —¿Aa mantyi condui já nn'an nchján?
\p
\v 41 T'a Jesús, itso jon ndëëhan:
\p —Xe na aa conduiho' cha'vijon nn'an na tyi'ngüicüaa' n'on
ntyja 'naan' Tyo'ts'on, yajo' tavijnan nan'xuanho'. Majo' ng'e
na condueho' na conduiho' nn'an na covaa' ya n'on ntyja
'naan' jon, tsojnaan' jo' nan'xuanho' na choho' jnanho'.
\c 10
\s Jñ'oon na tyi'quitsi'man nquii'han' 
ntyja 'naan' teon quinman
\p
\v 1 “Jñ'oon na mayuu' matsjö ndëëho', ts'an na tyi'vaquee'
'ndyotsë' teon yuu jon na too' quinman, ve' ncüiichen joo
iva juu teon'ñeen na ngüantyque' juuhan', conduihin
tsanch'uee yo tsan ich'uee tyincyo.
\v 2 Majo' juu ts'an na
vantyjee' quinman'ñeen, vaquee' jon 'ndyotsë' teon.
\v 3 Ndo' tsan na iquen cüenta 'ndyo juu teon'ñeen, itsiquinaan jon
na ngüenon nquii tsan na vantyjee'
joo cho'ñeen. Ndo' cho'ñeen condye o' jndyee' jon, icüji' jon
nguee o' na vachu jon joo o' na ntcüa' o'.
\v 4 Ndo' vi na jndë
tji' jon tsoñ'en quinman'ñeen quii' teon'ñeen, yajo' ivejndyee
jon tondëë o'. Ndo' cotsantyja o' toxen' jon ng'e cota'jn'aan
o' jndyee' jon.
\v 5 Majo' juu ts'an na chito conduihin ty'oo o' na 
tyi'quita'jn'aan o' jndyee', xe'quitsantyja o' toxen' juu,
ve' nnan'non o'hin. Ee tyi'quita'jn'aan o' jndyee' ncüiichen
ts'an na chito ty'oo o'.
\p
\v 6 Juu jñ'oon'ñeen na tyi'quitsinin nquii' Jesús juuhan'
ndëëhan, majo' tataa' n'onhan nin jñ'oon
nin'quitsiquindyihan'.
\s Condui Jesús tsan na ya jndyi ivantyjee'
quinman
\p
\v 7 Ndo' sinin nnda' Jesús ndëë nan'ñeen. Itso jon:
\p —Jñ'oon na mayuu' matsjö ndëëho' na ja condui juu 'ndyotsë'
teon na cotsaque' quinman.
\v 8 Tsoñ'en nn'an na jndë jndyoquindue na 
conduihan na nta'ntyjee'han quinman vitjachen na ndyö,
conduihan nannty'uee ndo' nn'an na conty'uee tyincyo. Majo'
joo quinman, cho' na mayuu' condui o' cüenta ja,
tyí'quinan'jñ'oon'han jñ'oon na condue nan'ñeen.
\v 9 Ja
condui 'ndyotsë' teon. Min'cya ro ts'an na ngaquee'
ntyja njan, ntsin'man ja ñuaan' tsan'ñeen. Itsijonhan'
tsan'ñeen cha'vijon ncüii quitsman na quindui' o' teon'ñeen na
nntjii o' na ntcüa' o' ndo' ndë jo' icüjee' nnda' o'.
\p
\v 10 “Tsanch'uee ninnquii'chen icüjee' juu na nch'uee juu ndo'
na ntscüje juu ndo' na ntsi'ndaa' juu. Majo' ja jndyö na
ninncya na tyi'quintycüii na cotando' ñuaan nn'an, ndo' cha'
tyi'vacuaa xjen na nan'xuanhan juuhan'.
\v 11 Ja condui tsan na ya
mavantyjë' quinman. Juu tsan na ya ivantyjee' quinman ntsjuen',
ncyaa juu na cue' juu ntyja 'naan o'.
\v 12 Majo' juu tsan na ve'
conduihin moso na chito ty'oo o' juu ee ve' na vantyjee' ya
juu o', ndyiaa' juu na nndyo lobo. Yajo' n'ndyii juu
quinman'ñeen, nnannon juu. Ndo' juu lobo'ñeen vantyja o' joo
quioo'ñeen ndo' nt'uii o' cho'ñeen ndo' joo cho'ñeen cocya o'.
\v 13 Inannon tsan'ñeen ee ve' ts'an vantjonhin, ta'nan
its'aahan'hin yo 'nan na coquenon joo quinman'ñeen.
\p
\v 14 “Ja condui nquii ts'an na ya jndyi mavantyjë' quinman.
Vajn'an ja quinman ntsjuën' ndo' joo o' cota'jn'aan o' ja.
\v 15 Cha'xjen nquii tyëhö' vajnaan' jon ja, mantyi ja mavajn'anhin.
Ndo' nninncya na nnan'cuee' nn'an ja ntyja 'naan quinman na
condui o' cüenta.
\v 16 Ndo' mantyi m'an nn'an na conduihan
quinman ntsjuën' na tyi'c'onhan juu tmaan'va. Mantyi condui ja
na cjöquichöhan, ndo' ndyontyjahan na ncüanhan. Ndo' nts'aahan'
na ninncüii tmaan' conduihan ndo' ninncüii ts'an na ivantyjee'han.
\p
\v 17 “Ng'e na nnda' vaa, nquii Tyëhö' t'man vaa na venchjii
jon ja ee mancya na cü'iö cüenta nn'an na conduihan quinman
ntsjuën' cha' ninncyaa jon na nngüant'ö xcö.
\v 18 Tanin juu
na nndëë ncüji' na vant'ö na chito yo jñ'oon njan.
Mancöntyë mancya na ngenön na nnda'. Ee vaa najndö na condui
ja na quits'ahan', ndo' mantyi vaa najndö na condui ja na nc'ön
na ngüant'ö xcö. Ndö' vaa jñ'oon na tquen tyëhö' nnön na
quits'a.
\p
\v 19 Jñ'oonmin' s'aahan' na tyi'quitjon' nnda' na jnan'nein
nn'an judíos ntyja 'naan' jon.
\v 20 Ee jndye nan'ñeen jnduehan:
\p —Juu tsanva', tsixuan juu yutyia, ndo' jndë titsan' xquen juu.
¿Ndu na cotyi'ho' nquenho' jñ'oon na itsinin juu?
\p
\v 21 Majo' ñ'en nn'an na jnduehan:
\p —Jñ'oonmin' tyi'nan'xuanhan' jñ'oon na itsinin ts'an na m'aan
nacje 'naan' yutyia. Ee ncüii ts'an na m'aan nacje 'naan'
yutyia, tyi'je'quindëë nts'aa tsan'ñeen na ndyiaa' 
tsannchjaan'.
\s Nn'an judíos tyí'cantyja n'onhan Jesús
\p
\v 22 Tuee' nguee tsjoon Jerusalén xjen joo nn'an judíos tonan't'maan'han 
na covañjoon' n'onhan juu xjen ya na nque ndochihan tquen
xco nnda'han vats'on t'man cüentaa' Tyo'ts'on.
\v 23 Ndo'
xoncüe ngueesua' xjen tuee' juu nguee'ñeen. M'aan Jesús
vats'on t'man 'naanhan. Ivandyi' jon quii' ncüii corredor 'ndyo
juu vats'on'ñeen na xia'ntyi nonnt'eii'han' min. Juu Salomón
t'ua jon ts'ian na jndëhan'.
\v 24 Ndo' nque nn'an na conintque
ndëë nn'an judíos, xi'jndio sacüentyjee'han ngiaa' Jesús.
Taxee'han nnon jon, jnduehan:
\p —¿Tsa'nnda'to xuee na mana chu' já na matsiquijñ'en' já? Xe
na aa mayuu' condui 'u' Mesías quitsu' jndyoyu' ndë́.
\p
\v 25 Yajo' itso ta Jesús ndëëhan:
\p —Jndë tsjö ndëëho' na majuu jon condui ja, majo' mancüiixjen
tacovantyja n'onho' ja. Majoo ts'ian na mats'a yo najndei na
tsixuan nquii Tyëhö', joohan' na cotji' jndyoyuhan' ntyja njan.
\v 26 Majo' 'o' tyi'nin'cantyja n'onho' ja ng'e chito conduiho'
tmaan' quinman ntsjuën'.
\v 27 Nque nn'an na condui quinman
ntsjuën', condyehan jndyëë, ndo' mavajn'anhin, ndo'
condyontyjahan na x'ën.
\v 28 Ja mancya na tyi'quintycüii na
cotando' ñuaanhan, min tajon ngitsu ñuaanhan. Ndo' min'ncüii
ts'an tyi'je'quindëë ncüji'han nt'ö.
\v 29 Ee nquii Tyëhö'
na tyincyaa jon joohan nt'ö, t'manntyichen conduihin na tsoñ'en,
ndo' tanin juu na nndëë ncüji'han nt'ö nquii jon.
\v 30 Ja yo Tyëhö' ninncüii condui já.
\p
\v 31 Ndo' joo nn'an judíos'ñeen, vi na jndë jndyehan na nnda' tso
Jesús, yajo' jnan'ncüi nnda'han ntjö' na ntuen'han jon.
\v 32 Jo' tso jon ndëëhan:
\p —Cojnty'iaho' na mats'a jndye nnon ts'ian njon yo ntyja 'naan'
juu najndei na itsixuan Tyëhö'. ¿Nin ncüii joo ts'ian'ñeen
na its'aahan' na nin'quituen'ho' ntjö' ja?
\p
\v 33 Ndo' t'a nn'an judíos'ñeen, jnduehan:
\p —Chito ng'e ncüii nnon ts'ian na njon na matsa', jo' na
nin'quituë́n' ntjö' 'u'. Nt'á na nnda' ng'e na matsinin'
jñ'oon tsan' cjoo' nquii Tyo'ts'on. Ee 'u' na ve' ts'an 'u',
majo' macüji' nquii 'u' cüenta na condui 'u' nquii Tyo'ts'on.
\p
\v 34 T'a Jesús, itso jon ndëëhan:
\p —Quii' jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui na conan'y'onho', mangioho'
juu jñ'oon na sinin jon, itso jon: “'O' na conintqueho' ndëë
nn'an, matsjö na itsijonhan' ntyja 'naanho' cha'nan ncö.”
\p Mannda' itsiquindyi jñ'oon'ñeen.
\p
\v 35 Ndo' itsontyichen Jesús:
\p —Tso Tyo'ts'on ndëë nn'an na ty'on cüenta jñ'oon' jon na
conintquehan quii' nt'an nn'an judíos na itsijonhan' ntyja
'naanhan cha'na nquii jon. Ndo' mangiö na juu jñ'oon na
tso jon, chito quintuhan'. 
\v 36 Ndo' na nnda', ja na jñon tyëhö' quii' nt'an nn'an
tsonnangue, ncö na i'ua jon ts'ian nnön na ntsin'man
ñuaan nn'an, tyi'quichuhan' na condueho' na maju' jñ'oon
tsan' na cjoo' jon xeng'e tsjö na condui ja jnda jon.
\v 37 Jo' xe na aa chito ts'ian 'naan'
Tyëhö' mats'a, tyi'quichuhan' na ngantyja n'onho' ja.
\v 38 Majo' ng'e mats'a ts'ian 'naan' jon, min na tyi'nin'cantyja
n'onho' ja, jo' cantyja n'onho' ntyja 'naan joo ts'ian'ñeen,
Ee ntyja 'naanhan' ncüaa' n'onho' na nquii Tyëhö'
ninncüii conduihin yo ja ndo' ninncüii condui ja yohin.
\p
\v 39 Ndo' nn'an judíos'ñeen, jnan'jnda' nnda'han na nt'uehan jon,
majo' tja jon, ta'nan jndë jnt'ahan.
\p
\v 40 Ndo' tet'iö́ nnt'á jndaa Jordán yo Jesús, squë́
naijon na nintom'aan jndyee Juan na totsiquindëë' jon nn'an.
Jndye xuee tom'án jo' yo Jesús.
\v 41 Ndo' juu xjen'ñeen jndye
nn'an squenon na m'án na nin'quindyehan jñ'oon na toninncyaa
jon. Tonduehan ndëë ntyjehan:
\p —Juu Juan ta'nan s'aa jon ncüii nnon ts'ian na
tyi'je'quindëë nduihan' ntyja 'naan najndei nquii ts'an. Majo' sinin
jon ntyja 'naan' tsanva', ndo' jñ'oon'ñeen covityincyo na
mayuu'han'.
\p
\v 42 Ndo' na vijon na m'anhin jo', jndye nn'an tantyja n'onhan
Jesús.
\c 11
\s Na tue' Lázaro
\p
\v 1 T'oon ncüii tsanvii', tsan na jndyu Lázaro. M'aan jon
tsjoon Betania yo María yo xjo jon Marta.
\v 2 Majuu
María'ñeen xjo Lazaro, iscongio juu nchen' ng'ee Jesús ndo'
tue' juu ng'ee jon yo soxquen juu.
\v 3 Jo' joo nanntcu'ñeen
jnan'cüanonhan jñ'oon na m'aan Jesús. Jnduehan:
\p —Nnda' ta, juu tsan na venchji' jndyi', mioon jndyi vii' juu.
\p
\v 4 Xjen na jndyii Jesús jñ'oonva', itso jon ndë́:
\p —Juu tycuva' chito ve' xia'ntyi ts'ian na ntscuee'han'hin.
Jnda' ndu na nnda' vaa na itjon juu cha' nquii Tyo'ts'on
ndit'maan'hin ntyja 'naan'han'. Ndo' mantyi cha' ntsit'maan' jon
ja na condui ja jnda jon.
\p
\v 5 Nquii Jesús, venchjii jndyi jon Marta, mantyi tyje juu yo
nquii Lázaro'ñeen.
\v 6 Majo' xjen na jndyii Jesús na vii'
tsan'ñeen, ntjontyichenhin ve xuee naijon na m'aan jon.
\v 7 Ndë jo' itso jon ndë́ já nn'an na t'man jon na quinan'jö́n
yohin juu ts'ian na its'aa jon:
\p —Cüa, nc'ö nnt'a ndyuaa Judea.
\p
\v 8 Majo' jnduë́ nnon jon:
\p —'U' ta na matsi'man' ntyja 'naan' Tyo'ts'on ndë́,
tyi'covijndye xuee na nque ntyjë nn'an judíos na m'an jo'
jnan'chonhan na ntuein'han ntjö' 'u', ndo' ¿Aa jo' vja' nnda'?
\p
\v 9 Sinin Jesús jñ'oon na itsi'manhan' na tyi'coventyja xjen
na nnan'cuee' nn'anhin. Itso jon:
\p —Ndyiaa' ndo'cüjioon' na ncho've horas na ncüii xuee cha'
nndëë nts'aa ts'an ts'ian. Ndo' ng'e na nnda', xe na mandyi' 
ts'an naxuee, je'cacüaa' tsjö' ng'ee juu.
\v 10 Majo' xe na aa natsjon mandyi'
ts'an, ngacüaa'hin, ee tyi'xuee.
\p
\v 11 Ndo' vi na jndë tso jon na nnda' ndë́, tsontyichen jon:
\p —Juu tsanntyjëëhë Lázaro, itso jon, majo' jö na
ntsintcüihin.
\p
\v 12 Yajo' jnduë́ nnon jon:
\p —Nnda' ta, xe na aa ve' itso juu, majnda' na ntco'yahan'hin.
\p
\v 13 Ndo' yo juu jñ'oonva' na sinin Jesús, si'man jon na
ts'oo Lázaro. Majo' já jnan'tiú na tso jon na nnda' na mayuu'
na itso tsan'ñeen.
\v 14 Ndo' tso jndyoyu jon ndë́:
\p —Juu Lázaro, jndë tue' jon.
\v 15 Ndo' ya nchji na tyí'c'oon
ja jo' xjen na tue' juu cha' ngantyja n'onho' ja. Cja na
m'aan jon.
\p
\v 16 Xjen'ñeen m'aan Tomás. Juu jon ncüii já na ncho've na
t'man Jesús na quinan'jö́n yo jñ'oon na toninncyaa jon.
Conan'quijndyuhin Tsanñ'ein. Tso tsan'ñeen ndë́:
\p —Cüa, nc'ö yo Jesús cha' na aa nnan'cuee' nn'anhin, mantyi
jaa ncüjë.
\s Condui Jesús na cotando' xco nn'an na
jndë tjë
\p
\v 17 Yajo' sá, squë́ Betania. Ndo' nn'an na m'an jo' jnduehan
nnon Jesús na jndë ninque xuee na ndyii' tsoLázaro
quityquii' tsi'ts'ua.
\v 18 Juu Betania cha'na ndye kilómetros na tycya m'aanhan' yo
Jerusalén.
\v 19 Ndo' jndye nn'an
judíos jndë squenon na m'aan Marta yo María na conan'njoon'han
nanntcu'ñeen na chjoo' n'onhan na tue' Lázaro.
\v 20 Ndo' juu Marta, vi na jndë jndyii jon na mavaa xjen ntsquë́ yo Jesús, 
jndui' juu na jndyoquitjonhin Jesús yuu jon na m'án. Majo' María ntjohin
v'aa.
\v 21 Ndo' tso Marta nnon Jesús:
\p —Ta, xe na juuhan' aa m'an' ntjoohin, je'cue' tyjö.
\v 22 Majo'
min na jndë tue' juu, ntyji ya na min'ncya ro jñ'oon na ntcan'
nnon Tyo'ts'on, ninncyaa jonhan'.
\p
\v 23 Jo' t'a Jesús, itso jon nnon juu:
\p —Ngüando' xco ty'iu' min na jndë tue' juu.
\p
\v 24 Ndo' t'a Marta, itso juu:
\p —Ntyji na ngüando' xco tyjö juu xuee na mats'iañ'en ya na
ntsintcüi Tyo'ts'on nn'an na jndë tjë.
\p
\v 25 Ndo' jo' tso Jesús nnon juu:
\p —Ncö condui na vando' xco ts'an vi na jndë tue' 
juu, ndo' mantyi ntyja njan itsixuan ts'an na tyi'quintycüii na 
vando' ñuaan' juu. Minninchen ts'an na vantyja ts'on ja, 
min na cue' juu, mancüiixjen ngüando' xco juu.
\v 26 Ndo' ncüii ncüii ts'an na vando' juu ntyja njan ndo' na
vantyja ts'on juu ja, tyi'jon cuee' xuee ngitsu ñuaan' 
tsan'ñeen. ¿Aa vantyja tson' na nnda'?
\p
\v 27 Ndo' t'a juu, itso juu nnon Jesús:
\p —Mayuu' ta, vantyja ts'ön na condui 'u' nquii Mesías jnda
Tyo'ts'on. Ma'u' na tsixuan' na jndyo' nnon tsonnangue.
\s Sichjoo'han' ts'on Jesús, t'ioo jon
\p
\v 28 Ndë jo' tja ntcüe' Marta, tëqui'man juu tyje juu María.
Ve' ninmaan' tso juu nnon tsan'ñeen:
\p —Nquii taha' na itsi'man jñ'oon' Tyo'ts'on ndëë, jndë 
tyjee' jon ndo' iqueen' jon 'u'.
\p
\v 29 Xjen na jndyii María na nnda', sityuaa' juu, taquitjonhin
Jesús naijon na m'án.
\v 30 Ee xjen'ñeen tyí'cotsac'ë́ quii'
tsjoon yo Jesús. Ninm'án yohin naijon na taquitjon Marta já.
\v 31 Ndo' nque nn'an judíos'ñeen na conan'njoon'han María na
chjoo' ts'on juu na tue' Lázaro, na jnty'iahan na jnanquintyja
juu na sityuaa' juu, jndui' juu quii' v'aa, tentyja nan'ñeen
toxen' juu. Ee jnan'tiuhan na vaquit'ioo juu nnon tsi'ts'ua.
\p
\v 32 Vi na jndë na tuee' juu na m'án yo Jesús, tëco'xtye juu nnon jon.
Itso juu:
\p —'U' ta, xe na juuhan' aa m'an' ntjoohin, je'cue' tyjö.
\p
\v 33 Ndo' ya na jndyiaa' Jesús na it'ioo jndyi María, ndo'
mantyi joo nn'an judíos na jndyontyjahan toxen' juu, cotyuee
nan'ñeen, yajo' t'man jndyi sichjoo'han' ts'on jon, ata
si'ndaa'han' ntyjii jon.
\v 34 Taxee' jon ndëëhan:
\p —¿Yuu nquii jon na ty'iuho'hin?
\p Jnduehan nnon jon:
\p —Nnda' ta, quindyoquindyia'. 
\p
\v 35 Ndo' t'ioo Jesús.
\v 36 Ndo' nque nn'an judíos'ñeen,
ya na jnty'iahan na nnda' s'aa jon, jnduehan ndëë ntyjehan:
\p —Quitquenho' cüenta na venchjii jndyi jon juu ts'oo'ñeen.
\p
\v 37 Majo' vendye nnan'ñeen jnduehan:
\p —Tsans'ava' na tyincyaa jon na jndyiaa' tsannchjaan', ¿Aa chi
mantyi vaa najndei na conduihin na tyi'ngue' Lázaro?
\s Tyincyaa Jesús na tando' xco Lázaro
\p
\v 38 Ncüiichen jon si'ndaa'han' ntyjii Jesús. Sá yohin naijon
na vaa tsë'tsjö' na jnan'ya nn'an tsi'ts'ua. Të' ncüii tsjö'
'ndyohan'.
\v 39 Ndo' tso Jesús ndëëhan:
\p —Quenaan'ho' tsjö'va'.
\p Majo' juu Marta, xjo ts'oo'ñeen, tso jon:
\p —Ta, jndë tic'eehin ee neinhin jndë nenque xuee na tue' juu.
\p
\v 40 Ndo' tso Jesús nnon juu:
\p —¿Aa chito jndë tsjö nnon' xe na aa ngantyja tson' Tyo'ts'on,
ndyia' nnon' na ndit'maan'hin?
\p
\v 41 Jo' te'ndyaa'han juu tsjö' natë' 'ndyo tsi'ts'ua'ñeen.
Ndë jndondë jon, sinin jon nnon Tyo'ts'on, itso jon:
\p —Ncya ya jndyi 'U' tye' na mandyi' jñ'oon 'ndyö.
\v 42 Ee
mantyji na ninnquii'chen mandyi' jñ'oon na matsinën nnon'.
Majo' nnda' jñ'oon tsjö cha' nque nn'an na m'an xi'jndio na m'an,
ngantyja n'onhan na 'U' t'ua' ts'ianmin nnön.
\p
\v 43 Ndo' vi na jndë tso jon na nnda', sue jon jndyee' jon,
itso jon:
\p —'U' Lázaro, quindui' jo'.
\p
\v 44 Ndo' juu xjen'ñeen jndui' tsoLázaro vetyjo ndiaa na
tyi'ntuein ng'ee juu yo nt'ö juu, ndiaa'ñeen jnan'cüetyjo
nn'anhan'hin na tanty'iuhin. Mantyi të' nnon juu yo
ncüii ndiaa. Itso Jesús ndëë nan'ñeen:
\p —Quinan'quinan'ho' ndiaamin'hin cha' ya ncja juu.
\s Jnan'jnda' nn'an judíos na nt'uehan Jesús
\r (Mt 26:1-5; Mr 14:1-2; Lc 22:1-2)
\p
\v 45 Ndo' jndye nn'an judíos'ñeen na ty'ehan yo María, ya
na jnty'iahan na nnda' s'aa Jesús, tëntyja n'onhan jon.
\v 46 Majo' vendye ntyjehan tyenan'quindyiihan nn'an tmaan' fariseos.
Tonduehan na jnty'iahan na nnda' s'aa Jesús jon.
\v 47 Ndo' nque
ntyee na conintque, tatjonhan yo fariseos yo vendye ntyjehan na
conduihan nanm'ann'ian. Jnduehan ndëë ntyjehan:
\p —¿Nchu vaa nquii nt'aha? Ee tsanva' jndë tijndye ts'ian its'aa
juu na tyi'je'quinduihan' na ve' yo ntyja 'naan' naijndei nquii
ts'an.
\v 48 Xe na aa ve'to n'ndyëë na quits'aachen jon na nnda', ya
jo' tsoñ'en nn'an ngantyja n'onhanhin. Ndo' na nnda', joo nn'an
romanos nnan'tyuii'han vats'on njan jaa nn'an judíos yo
ninvaa nt'ö tsjöönhön.
\p
\v 49 Cüii joo nan'ñeen jndyu jon Caifás. Juu chu'ñeen juu jon
conintquehin ndëë ntyee cüenta jaa nn'an judíos. Itso jon
ndëë ntyjehin nan'ñeen:
\p —'O' min'chjo tyi'jnda' nquenho'.
\v 50 Min tyi'quitji'ho' cüenta 
na yantyichen na cue' ncüii tsans'a ntyja 'naan tsoñ'en
joo nn'an ndyuaa na nan'xuan jaa, cha' nquii ta tsanm'aants'ian
t'man tyi'ntscüje jon tsoñ'en jaa.
\p
\v 51 Majo' chito na tso jon jñ'oon'ñeen ng'e na ivaa' ts'on
nquii jon. Nnda' tso jon ng'e juu chu'ñeen conduihin tyee na
conintque ndëë jaa nn'an judíos. Jo' na tyincyaa Tyo'ts'on na
tyuaa'chen sinin jon 'nan na xejnda ngüentyja na nguaahan' na
nnan'cuee' nn'an Jesús. Nguaa na nnda' cha' nquii
tsanm'aants'ian t'man, tyi'ntscüje jon nque ntyjehan nn'an na
m'anhin juu ndyuaa'ñeen.
\v 52 Ndo' chito xia'ntyi ntyja 'naan
nque nn'an judíos na ngue' Jesús. Mantyi ngue' jon ntyja 'naan
tsoñ'en nn'an na min'cya ro joo na m'anhan na t'man qui n'onhan
jon, ntsitjon Tyo'ts'on nan'ñeen ntyja 'naan' jon.
\v 53 Ng'e na
nnda' tso Caifás, majuuntyi xee'ñeen jnt'a nn'an
judíos'ñeen jñ'oon na nnan'cuee'han juu Jesús.
\p
\v 54 Ng'e jo', tavi tondyi' tyincyo Jesús quii' nt'an nn'an
judíos. Jo' jnt'uí ndyuaa Judea yohin, sá ncüii tsjoon chjo
na jndyu Efraín. Juu tsjoon'ñeen ndyo m'aanhan' ndyuaa naijon 
na tyi'jndye nn'an m'an. Jo' tom'án yohin cüanntyi ro xuee.
\p
\v 55 Xjen'ñeen vavindyo na nguee' nguee pascua na jaa nn'an
judíos conan'cüjë quinman na conan't'maan' Tyo'ts'on. Vitjachen na
nguee' juu nguee'ñeen, jndye nan'ñeen jndui'han njoonhan,
ty'ehan Jerusalén cha' ndëë nnan'quindëhan tsoñ'en na ican
jñ'oon na tquen Moisés, na ntyja 'naan' jo' ntquenhan'hin na
ji'ua conduihan tonnon Tyo'ts'on.
\v 56 Joo nan'ñeen
tojnt'uehan Jesús. Ndo' viochen xjen na tom'anhan vats'on t'man,
tonduehan ndëë ntyjehan:
\p —¿Nchu vaa m'aan' n'onho', aa nts'aahan' na tyi'xe'quindyo jon
nguee?
\p
\v 57 Ndo' joo ntyee na conintque ndëë jaa nn'an judíos yo
nin'nn'an tmaan' fariseos, tquenhan jñ'oon naijndei'han'. Jnduehan
min'cya ro ts'an na aa ntyjii yujon m'aan Jesús,
quitsiquindyii tsan'ñeenhan, cha' nndëë ncuee' ndueehan jon.
\c 12
\s Scongio María nchen' ng'ee Jesús
\r (Mt 26:6-13; Mr 14:3-9)
\p
\v 1 Yon xuee vitja na nguee' nguee pascua ya na jaa nn'an judíos
conan'cüjë quinman na conan't'maan' Tyo'ts'on, juu xjen'ñeen
squë́ tsjoon Betania yo Jesús. Squë́ vaa' Lázaro, juu tsan na
tyincyaa jon na vando' xco.
\v 2 Ndo' jnan't'maan' nan'ñeen Jesús, jnan'jnda'han na
tcü'á. Juu Marta tyentjon juu ndë́ ndo' mantyi tacüetyen
nquii Lázaro'ñeen yo já na tendyuá mesa yo Jesús.
\v 3 Juu María'ñeen na y'oon juu xoncüe litro nchen' 
ninnquii'chen nardo jnda jndyi njonhan'. Scongio juu
nchen'ñeen ng'ee Jesús, ndë jo' tovee' juu ng'ee jon yo
soxquen juu. Ndo' na s'aa juu na nnda', ninvaa quii' v'aa'ñeen
tycya jndye quichi.
\v 4 Juu xjen'ñeen juu Judas Iscariote, jnda
Simón, m'aan juu jo', juu juu na jndë tindyovi' na nninncyaa
juu cüenta Jesús. Condui tsan'ñeen ncüii já na
tqueen' Jesús na quinan'jö́n yo jñ'oon na toninncyaa jon.
\p
\v 5 Tyi'cuaa ya ntyjii juu ndu na s'aa María na nnda', itso juu:
\p —Cüa chito tijnt'ua nchen'va' na ncüii ndye ciento s'on
denarios. Juu s'on'ñeen nndëë ntejndeihan' nanninñen'.
\p
\v 6 Majo' chito tso juu na nnda' ng'e na venchjii juu joo
nanninñen'. Tso juu na nnda' ng'e tsanch'ueehin, ee juu
tonay'oon tjanche na toquiñjon s'on na toninjnt'ue tsoñ'en já,
ndo' toco'xen nquiihin na tocüji' juu s'on na ñjonhan'.
\v 7 Ndo' na nnda' tso juu, jo' t'a Jesús, tso jon:
\p —Qui'ndyi' tsanscuva' na its'aa juu na nnda'. Ee itsijnda' juu
ntyja 'naan' xuee na ntsaquity'iu nn'an ja.
\v 8 Ee nanninñen'
tsoñ'en xuee m'anhan quii' nt'anho'. Majo' ja chito
ninnquii'chen nnda' na nc'ön yo 'o'.
\s Jnan'jnda' ntyee na nnan'cuee'han Lázaro
\p
\v 9 Tic'uaa jñ'oon na m'aan Jesús Betania yo já, ng'e jo',
jndye nn'an squenonhan na m'án. Majo' chito xiaa'ntyi na
nin'quijnty'iahan Jesús, mantyi nin'quijnty'iahan juu
Lázaro'ñeen, ts'an na tue' na tyincyaa Jesús na tando' xco. 
\v 10 Ng'e na nnda' vaa, nque ntyee na conintque ndëë jaa nn'an
judíos, jnan'jnda'han na mantyi nnan'cuee'han 
Lázaro.
\v 11 Ee ntyja 'naan' jon jndye ntyjehan nn'an
judíos tjihan ntyja 'naan ntyee, tëntyja n'onhan Jesús.
\s Ya squë́ Jerusalén jnan't'maan' nn'an Jesús
\r (Mt 21:1-11; Mr 11:1-11; Lc 19:28-40)
\p
\v 12 Tonco ncüiichen xuee, nn'an na jndye jndyi'hin jndyehan na
mandyo ntsquë́ Jerusalén yo Jesús.
\v 13 Yajo' tyechohan njon ntsquii nnontëncy'a, tyequitjonhan
juu jon. 
Tonan'xuaahan, tonduehan:
\p —Cüit'maan' nquii Tyo'ts'on. Quityio jon jn'aan nquii tsan na
ndyo yo xuee' nquii jon na taquintyja jon t'man ts'an 
conduihin na co'xen jon jaa nn'an Israel.
\p Nnda' ro jñ'oon tonan'xuaa nan'ñeen.
\p
\v 14 Ndo' tijnda' ncüii snon na tantjo Jesús. Na s'aa jon na
nnda', siquindëhan' juu jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui tivio.
\p
\v 15 Itsohan':
\q 'O' nn'an Jerusalén, tyi'ndyueho'.
\q Quitquenho'
cüenta, indyo nquii jon na taquintyja juu jon t'man ts'an 
conduihin na co'xen jon 'o' na ntjo jon snon chjo.
\m
\v 16 Majo' já nn'an na tqueen' Jesús na quitsay'ö́n yo
jñ'oon na toninncyaa jon, tataa' n'ö́n jñ'oonmin' na vejndyee.
Majo' vi na jndë sit'maan' Tyo'ts'onhin, yajo' tëñjoon'
n'ö́n na nnda' vaa jñ'oon na jndui ntyja 'naan' jon, ndo' tui
cha'xjen juu jñ'oon'ñeen na jndui.
\p
\v 17 M'an ncüii tmaan' nn'an judíos xjen na t'man Jesús
Lázaro na toquindyii' jon quii' tsi'ts'ua. Ndo' joo nan'ñeen,
vi na jndë tyincyaa jon na vando' xco Lázaro, yajo'
totji' jndyoyuhan ntyja 'naan' na nnda' vaa na jnty'ia ndëëhan.
\v 18 Mang'e juu
ts'ian'ñeen na s'aa Jesús na tyi'je'quindëë nduihan' na ve'
najndei nquii ts'an, jo' na tyequitjon nan'ñeen jon na jndë
jndyehan na nnda' s'aa jon.
\v 19 Ndo' na nnda', jo' jndue fariseos'ñeen ndëë ntyjehan:
\p —¿Aa cotquenho' cüenta je'? Taje'quindëë nnt'aha.
Tsoñ'en nn'an conanjonhan ntyja 'naan' jon.
\s Vendye nn'an na conan'neinhan jñ'oon griego
jnt'uehan Jesús
\p
\v 20 Quii' nt'an nn'an na ty'e nguee xjen na conan'cüje nn'an
judíos quinman, tom'an vendye nn'an na conan'nein jñ'oon
griego.
\v 21 Squenon nan'ñeen na m'aan Felipe, juu jon ts'an
tsjoon Betsaida, ndyuaa Galilea. Tanhan vi naya'ñeen nnon jon,
jnduehan:
\p —Nnda' ta, nt'ue n'ö́n na nnan'në́n yo nquii Jesús.
\p
\v 22 Ndo' tëquitso Felipe juu jñ'oon'ñeen nnon Andrés,
jndë jo' vehan tyequinduehan nnon Jesús na nnda'.
\v 23 Ndo' t'a Jesús jndyuehan, itso jon:
\p —Ja na condui tsans'a na jñon Tyo'ts'on quii' nt'anho',
naneinhin jndë tentyja xjen na ngenön navi' t'man na ntyja
'naan'han' ntsit'maan' Tyo'ts'on ja.
\v 24 Jñ'oon na mayuu'
matsjö ndëëho', ncüii ntquen tsjaan, icanhan' na nnon'
ts'anhan' nnon tyuaa. Na nts'aa juu na nnda', itsijonhan' juuhan'
cha'vijon na jndë tue'han'. Ee xe na tyi'ndui na nnda',
contjohan' na ninjo' ninncüiihan'. Majo' vi na jndë jnon'
ts'anhan', jndye ntquen ngue' nts'aahan'.
\v 25 Minninchen ts'an na
ve'nchjii nquiihin yo na ntsijnda' nquii juu na ngüando'
ñuaan' juu, jnaan' jo' ngitsuhin. Majo' min'cya ro ts'an na
tyi'njon ntyjii juu nchu vaa na vam'aan juu, nndaa' juu na tyi'jon
quintycüii na vando' ñuaan' juu.
\v 26 Xe na aa m'aan ncüii
ts'an na nin'quityentjon nnön, quitsue juu jñ'oon na
mancya. Ee na nts'aa juu na nnda', nc'oon juu naijon na m'an ja.
Ndo' nquii Tyëhö' ntsiquinjon jon juu tsan'ñeen.
\s Itsinin Jesús ntyja na nnan'cuee' nn'anhin
\p
\v 27 “Nein itsi'ndaa'han' ntyji na ngenön navi', ndo' ¿Nchu
vaa ntsjö ntyja 'naan'han'? ¿Aa ntsjö: “Tye', cüji' ja juu
xjen na ngenön navi'vahin”? Majo' xe'quitsjö na nnda' ee majuu
ts'ian na jndyö na ncü'iö cüenta nn'an.
\v 28 'U' tye', ncya' na ndit'maan' 'U' ntyja njan.
\p Juu xjen'ñeen tic'uaa jndyee' tye jon quiñoon'ndue. T'a jon:
\p —Jndë tyincya na covit'maan' ja, ndo' ndit'maan'ntyichen ja.
\p
\v 29 Ndo' nque nn'an na ventyjee' nc'iá, jndyehan na nnda'. Jo'
jnduehan ndëë ntyjehan na co'man ntsuee. Majo' vendye ntyjehan
jnduehan:
\p —Ncüii ángel sinin nnon jon.
\p
\v 30 Majo' t'a Jesús jndyuehan, itso jon:
\p —Tic'uaa na jndyeho' na sinin jon cha' quitejndeihan' 'o',
chito cha' ntejndeihan' ja.
\v 31 Nein covijnda' jnan na nan'xuan
nn'an tsonnangue. Nanein ndyuii' ntyja na tsixuan juu yutyia na
ico'xen juu quii' n'on nn'an.
\v 32 Ndo' vi na jndë jnan've
nn'an ja nnon tsonjn'aan na nnan'cuee'han' ja, yajo' joo nn'an
na ninvaa tsonnangue ndyontyjahan ntyja njan.
\p
\v 33 Jñ'oonva' itso jon cha' quitsi'manhan' nchu vaa na ngenon
jon na ngue' jon.
\v 34 Majo' t'a nan'ñeen, jnduehan:
\p —Majndë jndyë́ na juu jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui itsiquindyihan' na
nquii Cristo tyi'je'quintycüii na nc'oon jon. Ndo' na nnda',
¿Ndu na matsu' na nquii jon na conduihin tsans'a na jñon
Tyo'ts'onhin quii' nt'an nn'an, nnan'vehanhin na nnan'cuee'han
jon? ¿Nin juu na nnda' na matsu' na conduihin tsans'a na jñon
Tyo'ts'on quii' nt'an nn'an?
\p
\v 35 Ndo' t'a Jesús jndyuehan, itso jon:
\p —Ja na condui naxuee quii' nt'an nn'an, chjo ro xjen na vi m'an
quii' nt'anho'. Ng'e jo' ninnquii'chen c'onho' ntyja njan viochen
xjen na m'anntyëchën yo 'o', cha' juu na condui natyia
tyi'ncju' cjehan' 'o'. Ee ts'an na m'aan nacje 'naan' natyia,
tyi'quintjii juu yuu jon vjay'oonhan'hin.
\v 36 Majo' ja na condui
naxuee, viochen xjen na m'an quii' nt'anho', cantyja n'onho' na
condui ja nquii naxuee'ñeen. Xe na aa nnt'aho' na nnda',
nnan'xuanho' ntyja 'naan' Tyo'ts'on na nquii jon conduihin naxuee.
\p Ndo' vi na jndë sinin Jesús jñ'oonmin', tja jon ncüii joo
naijon nty'iuu'.
\s Tyi'nin'cantyja n'on nn'an judíos Jesús
\p
\v 37 Ee min na jndye nnon ts'ian tots'aa Jesús tondëëhan na
tyi'je'quinduihan' yo najndei nquii ts'an, mancüiixjen 
tyi'nin'cantyja n'onhan jon.
\v 38 Nnda' tui cha'
quitsiquindëhan' jñ'oon na toninncyaa juu Isaías, tsan na
totsinin nchu vaa 'nan na nguaa. Tso jon:
\q Ta, ¿Nin juu na vantyja ts'on jñ'oon na
conincyá?
\p Ndo' juu Isaías'ñeen tsontyichen jon ncüiichen jñ'oon:
\q ¿Nin juu na jndë si'man Tyo'ts'on nnon
ntyja najndei na condui nquii jon?
\m
\v 39 Si'man Isaías'ñeen nchu vaa na ndiquindëë na ngantyja
n'on nn'an judíos Tyo'ts'on, ee vaa ncüiichen jñ'oon na tso
tsan'ñeen:
\q
\v 40 Cha'xjen ts'an na nchjaan', ndiquindyiaa' juu, 
mannda' s'aa Tyo'ts'on quii' n'on nn'an,
ndo' tyincyaa jon na jnan'que' n'onhan tonnon jon.
\q Nan'min' tui cha' tyi'je'quitquenhan cüenta nchu
vaa na nt'ue ts'on jon yohan min na je'cüaa'
n'onhan yo ntyja 'naan' ts'ian na its'aa jon.
\p Ndo' tsontyichen Tyo'ts'on nnon Isaías'ñeen:
\q Ee xe na aa ntquenhan cüenta nchu vaa nt'ue ts'ön
yohan ndo' ncüaa' n'onhan juuhan',
\q ndo' ng'e na nnda' ntcüe' n'onhan jnanhan,
ndo' ng'e jo' ntsin'man ja ñuaanhan.
\m Ndö' vaa jñ'oon na tso Tyo'ts'on.
\v 41 Sinin Isaías'ñeen
ntyja 'naan' nquii Jesús ya sinin jon jñ'oonva' xjen na
tityincyoo' nnon jon na tit'maan' Tyo'ts'on.
\p
\v 42 Majo' min na nnda' tso Isaías'ñeen, jndye nn'an na m'an
n'ian quii' nt'an nn'an judíos, tëntyja n'onhan Jesús. Majo'
jnaan' na ncyaahan nn'an tmaan' fariseos, jo' tyi'quitji'
jndyoyuhan na nnda'. Ee xe na aa ntji' jndyoyuhan ntyja 'naan'
jon, nque fariseos'ñeen tyi'je'ncyahan na vanaan na nnan'jon
nan'ñeen xjen na covancüihan vats'on na conan't'maan' nn'an
Tyo'ts'on.
\v 43 Ee joo nanm'ann'ian'ñeen, neinntyichenhan na
quindue ntyjehan na ya jndyi cont'ahan, chichen na ntyja
n'onhan na juu Tyo'ts'on ngitso na ya ntyjii jon yohan.
\s Jñ'oon na incyaa Jesús, coxenhan' nn'an
yo 'nan na conan'tjahan
\p
\v 44 Yajo' jndei tic'uaa 'ndyo Jesús. Tso jon:
\p —Minninchen ts'an na vantyja ts'on ja, tsan'ñeen chito xia'ntyi ja vantyja
ts'on juu. Mantyi vantyja ts'on juu nquii Tyëhö' na jñon jon
ja.
\v 45 Ndo' minninchen ts'an na jndë jndyiaa' juu ja, mantyi
jndë jndyiaa' juu nquii jon na jñon ja quii' nt'anho'.
\v 46 Ja
na condui naxuee jndë jndyö tsonnangue na mancya naxuee quii'
ñuaan nn'an, cha' minninchen ts'an na vantyja ts'on ja,
ncüji'han'hin ntyja 'naan' natyia.
\v 47 Majo' min'cya ro ts'an
na nndyii jñ'oon na mancya, min tyi'quitsiquindë juuhan', chito
ja tsixuan na ntco'xën tsan'ñeen 'nan na itsitjahin. Ee chito
t'ion Tyëhö' ts'ian ja na ntco'xën nn'an yo 'nan na
conan'tjahin. T'ion jon ts'ian ja na quitsin'man ñuaan nn'an.
\v 48 Juu tsan na tyi'cuee' ts'on ja ndo' min tyi'cy'oon juu cüenta
jñ'oon na mancya, vaa ncüii na ntco'xenhan'hin. Juu xuee na
mats'iañ'en, manquentyi jñ'oon na jndë sinën, joohan'
ngito'xenhan' tsan'ñeen ntyja 'naan' na jndë sitjahin.
\v 49 Tyi'nan'tiuho' na ve' na jndei' nquii 'ndyö na matsinën
jñ'oonmin'. Ee nquii Tyëhö' na jñon ja quii' nt'an nn'an,
nquii jon t'ion ts'ian ja na quitsinënhan', ndo' na 
quitsi'manhan' ndëëho'.
\v 50 Ndo' juu jñ'oon na tquen jon, mavaa'
ts'ön na incyaahan' na tsixuan ts'an na tyi'quintycüii na
vando' ñuaan' juu. Ng'e jo' ninnquii'chen matsinën cha'xjen joo
jñ'oon na ndë si'man jon nnön.”
\c 13
\s Tman Jesús ng'e nn'an na tqueen' jon
\p
\v 1 Ntyjantyi xjen na tye' na tqueen' Jesús já nn'an na quitsay'ö́n yo jñ'oon na toninncyaa jon, si'man jon na venchjii jndyi jon já. Ntyjii jon na jndë vaventyja xjen na nndui' jon nnon tsonnangue na ncja ntcüe' jon na m'aan tye jon. Jo' xjen na vavindyo na ngitye' nguee pascua ya na conan'cüjë́ quinman na conan't'mán' Tyo'ts'on, si'manntyichen jon na t'man jndyi vaa na venchjii jon já.
\p
\v 2 Tcü'á yo Jesús cüenta matman. Juu xjen'ñeen jndë s'aa yutyia quii' ts'on juu ntyjë́ Judas Iscariote, jnda Simón, na ncyaa juu cüenta Jesús.
\v 3 Majnda' ntyjii jon na nquii tye jon jndë tyincyaa jon na min'ncüii 'nan tyi'ngenon jon na chito jñ'oon' jon. Ntyjii Jesús na jnan jon na m'aan Tyo'ts'on ndo' majo' vja ntcüe' jon.
\v 4 Juu tman'ñeen, viochen xjen na tcü'á, jnanquintyja Jesús, tji' jon ndiaatco na cüe jon. Sityen jon tsiaa' jon yo ncüii ndiaa na cot'uë́ nduë́.
\v 5 Ndë jo' tyion jon ndaatioo quii' 'nan na cotmán nduë́. Ta' jon na iman jon ng'ë́, ndë ive' jon ng'ë́ yo ndiaa'ñeen.
\p
\v 6 Majo' ya na tuee' jon nnon Simón Pedro, itso juu nnon jon:
\p —Ta, ¿Aa ja mman' ng'ë?
\p
\v 7 T'a Jesús, itso jon:
\p —Ndicüaa' tson' ts'ian na mats'a naneinhin, majo' ya ndëcya ncüaa' tson'han'.
\p
\v 8 Majo' itso Pedro:
\p —Tyi'xe'ncya na mman' ng'ë.
\p T'a Jesús, itso jon:
\p —Xe na aa tyi'man 'u', tyi'je'quindëë ntsixuan' ntyja njan.
\p
\v 9 Itso Simón Pedro nnon Jesús:
\p —Ta, xe na aa nnda', yajo' chito ve' xia'ntyi ng'ë, mantyi quiman' nt'ö yo xquën.
\p
\v 10 Majo' sinin Jesús ncüii jñ'oon na tyi'quitso nquii'han' nnon Pedro:
\p —Minninchen ts'an na jndë jndëë', tyi'icanhan' na mman na ninvaañ'enhin ee jndë ntju'hin, ve' xia'ntyi ng'ee ro juu icanhan' na mman. Ndo' 'o' conduiho' na ntju' n'onho', majo' tyi'tsoñ'enho'.
\p
\v 11 Nnda' tso jon ee ntyjii ya jon nin juu na ninncyaa cüentahin nduee ntyee 'naan nn'an judíos. Ng'e jo' na tso jon:
\p —Majo' tyi'tsoñ'enho' na conduiho' na ntju' n'onho'.
\p
\v 12 Ndo' vi na jndë jndë tman jon ng'ë́, tcüe nnda' jon ndiaatco 'naan' jon, ndë jo' tëcjo nnda' jon mesa. Itso jon ndë́:
\p —¿Aa covaa' n'onho' nin 'nan itsiquindyihan' na nnda' s'a?
\v 13 'O' conan'quijndyuho' ja tsan na tsi'man jñ'oon naya ndëëho' ndo' mantyi na condui ja ts'an na ico'xeenho'. Ndo' majo' ro na condueho' ee mancüiixjen jo' condui ja.
\v 14 Ng'e ja na condui tsan na tsi'man ndëëho' ndo' na matye'ntjönho', jndë tman ng'eho', mantyi chuhan' na 'o' quitjue'cjeho' na ntyentjonho' ndëë ntyjeho'.
\v 15 Ee ja jndë s'a ncüii nnon na tsi'manhan' ndëëho' cha' mantyi 'o' quint'aho' na nnda' yo nn'an cha'xjen jndë s'a yoho'.
\v 16 Jñ'oon na mayuu' matsjö ndëëho', juu moso tyi't'man conduihin cha'xjen t'man condui nquii ts'an na ityentjon juu nnon. Ndo' mantyi nquii ts'an na conduihin ts'an na incyaa juu jñ'oon, tyi'tsijonhan'hin yo nquii ts'an na t'ua ts'ian'ñeen nnon juu.
\v 17 Xe covaa' n'onho' jñ'oonmin' ndo' xe na aa nt'aho'han', ndyio Tyo'ts'on jn'aanho'.
\p
\v 18 “Majo' chito matsjö jñ'oonva' ntyja 'naan tsoñ'enho'. Ee mantyji nchu xjen nn'anho', 'o' na jndë tjiho' na quinan'jonho' ts'ian na mats'a. Ee mancüiixjen ijndei'han' na quitsiquindëhan' juu jñ'oon na chu salmo na itsohan': “Manquii ts'an na icüa' yo ja, itsuehin na cjö.”
\p Nnda' vaa itsiquindyi juu salmo'ñeen.
\v 19 Matsjö jñ'oonva' ndëëho' vitjachen na nndui na nnda', cha' juu xjen na ntsiquindëhan' juuhan', ngantyja n'onho' na condui ja manquiintyi jon na jndë totsjö ndëëho'.
\v 20 Jñ'oon na mayuu' matsjö ndëëho', minninchen ts'an na ncy'oon juu cüenta ts'an na ma'ua ts'ian njan nnon juu, ja iy'oon tsan'ñeen cüenta. Ndo' minninchen ts'an na iy'oon juu cüenta ja, mantyi iy'oon tsan'ñeen cüenta nquii jon na jñon ja quii' nt'anho'.
\s Itsiquindyi Jesús na njndëë Judas jon
\r (Mt 26:20-25; Mr 14:17-21; Lc 22:21-23)
\p
\v 21 Jndë na sinin Jesús jñ'oonva', t'man jndyi vaa na si'ndaa'han' ntyjii jon, yajo' tji' jndyoyu jon ndë́. Itso jon:
\p —Jñ'oon na mayuu' matsjö ndëëho', ncüii nqueho' nninncyaa juu cüenta ja.
\p
\v 22 Xjen'ñeen tojnty'ia ndëë ntyjë́ ng'e ndicüaa' n'ö́n nin ncüii já na itso jon na nts'aa na nnda'.
\v 23 Juu xjen'ñeen ja Juan na vequityën ngiaa' Jesús na cocü'á. T'man vaa na venchjii jon ja.
\v 24 Jo' juu Simón Pedro s'aa jon nt'ö jon nnön na cüax'ë nnon Jesús nin ncüii já na nninncyaa juu cüentahin.
\v 25 Jo' sindyoo'ntyichen ja ngiaa' Jesús, tax'ë nnon jon, tsjö:
\p —Ta, ¿Nin ncüii já na nts'aa na nnda'?
\p
\v 26 Ndo' t'a jon 'ndyö, tso jon:
\p —Majuu tsan na nninncya tan' tyoo' nnon ya na jndë siquint'ahan'.
\p Ndo' vi na jndë siquindaa' jon tyoo'ñeen, tyincyaa jonhan' nnon Judas Iscariote, jnda ncüii ts'an na jndyu Simón.
\v 27 Ndo' xjen'ñeen vi na jndë ty'oon juu cüenta tyoo'ñeen, tëquee' yutyia Satanás quii' ts'on juu. Yajo' tso Jesús nnon juu:
\p —Quitsicje 'u' yo ts'ian na ntsa'.
\p
\v 28 Majo' já na minndyuá mesa yohin, min'ncüii já tyí'cüaa' n'ö́n ndu na nnda' tso jon.
\v 29 Ndo' ng'e na mangiö́ na juu Judas na y'oon tjanche na ñjon xoquitu', jo' vendye já jnan'tiú na t'ua Jesús ts'ian nnon juu na quitsijnda juu 'nan na icanhan' na ninjnt'ue já juu nguee'ñeen, ndo' aa quits'aa juu naya naninñen'.
\p
\v 30 Ndo' vi na jndë tcüa' Judas juu tan' tyoo'ñeen, manin'ñoon' jndui' juu. Ndo' juu xjen'ñeen jndë tijaanhan'.
\s Jñ'oon xco na ico'xenhan' nn'an
\p
\v 31 Vi na jndë jndui' Judas quii' nt'án, itso Jesús ndë́:
\p —Neinhin ja na condui tsans'a na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na jndyö quii' nt'an nn'an, condit'maan' ja. Ndo' juu 'nan na ngenön ndit'maan' jon ntyja 'naan'han'.
\v 32 Ndo' ng'e juu 'nan na ngenön, ndit'maan' jon ntyja 'naan'han', yajo' mantyi ja na condui tsans'a na jñon jon ja quii' nt'an nn'an, ntsit'maan' jon ja ntyja 'naan'han' ndo' cje nts'aa jonhan'.
\v 33 'O' na conduiho' ntsinda na venchjiho', matavivio vi m'an yo 'o'. Njnt'ueho' ja, ndo' cha'xjen jndë totsjö ndëë ntyjëëhë nn'an judíos, nein majuuntyihan' matsjö ndëëho': 'O' je'quindëë ntsqueho' naijon na ncjö.
\v 34 Ncüii jñ'oon xco na mancya ndëëho' na ico'xenhan' 'o', na quinan'vengioho' ntyjeho'. Cha'xjen m'an ja na ventjiho', mannda' vaa quinan'vengioho'hin.
\v 35 Ee na nnt'aho' na nnda', tsoñ'en nn'an ncüaa' n'onhan na conduiho' nn'an na tc'ën na quitsay'onho' yo jñ'oon na mancya.
\s Itsiquindyi Jesús na ncüji Pedro
\r (Mt 26:31-35; Mr 14:27-31; Lc 22:31-34)
\p
\v 36 Ndo' taxee' Simón Pedro nnon Jesús:
\p —Ta, ¿Yuu vijon vja'?
\p T'a Jesús, tso jon:
\p —Ntyja na ngenön naneinhin, je'quindëë ntsijon 'u' ntyja 'naan'han', majo' ngüentyja xjen na ngenoon'han'.
\p
\v 37 Jo' taxee' Pedro nnon jon:
\p —Ta, ¿Ndu na je'quindëë na ntsijon ja naneinhin yo 'nan na ngenoon'? Tanin min xe na aa ncü'iö yo ntyja 'nan'.
\p
\v 38 Ndo' t'a Jesús, tso jon:
\p —'U' matsitiu' na nninncya' na nncü'io' ntyja njan. Jñ'oon na mayuu' matsjö nnon', vitjachen na ntsixuaa quil'ö na vanco 'io, majo' juu xjen'ñeen 'u' jndë ndye jnda jndë tji 'u' ntyja njan.
\c 14
\s Condui Jesús nato na nguee' ts'an na m'aan
Tyo'ts'on
\p
\v 1 “Tyi'ninncyaho' na ntsi'ndaa'han' ngioho'. Covantyja
n'onho' Tyo'ts'on, mantyi cantyja n'onho' ja.
\v 2 Vaa' tyëhö' jndye joo min yuu jon na nc'on nn'an. Xe
na aa chi nnda' vaa, jndë tsjö ndëëho'. Mancjö na
ntsijnt'a joohan' na ninjnt'ueho'.
\v 3 Ndo' na jö ntsijnt'a naijon na nc'onho',
majo' nndyö ntcü'ë. Ndo' jo' ncjöchöho' naijon na m'an, cha'
naijon na m'an, mantyi 'o' nndëë nc'onho' jo'.
\v 4 Ndo' 'o'
mangioho' yuu jon tja nato na nguee'han' naijon na jö.
\p
\v 5 Ndo' itso Tomás nnon Jesús:
\p —Nnda' ta, já tyi'quindiö́ yuujon vja', ndo' ¿Nchu vaa nt'á
na ncüaa' n'ö́n yuujon tja juu nato'ñeen?
\p
\v 6 T'a Jesús, tso jon nnon juu:
\p —Ja condui nato, ndo' condui ja jñ'oon na mayuu', ndo' condui
ja na tyi'jon quintycüii na vando' ñuaan' ts'an. Ninnquii'chen
ntyja njan na nndëë nguee' ts'an na m'aan Tyëhö'.
\v 7 Xe na aa covaa' n'onho' nin condui ja, yajo' mantyi ncüaa'
n'onho' ntyja 'naan' nquii Tyëhö'. Majo' nanein na tonnon
ng'e na cota'jn'aanho' ja, mantyi cota'jn'aanho'hin, ndo'
cha'vijon na jndë jnty'ia ndëëho'hin.
\p
\v 8 Ndo' tso Felipe nnon Jesús:
\p —Nnda' ta, quitsi'man' Tye'hö' ndë́, yajo' ntjo ya ngiö́.
\p
\v 9 T'a Jesús 'ndyo juu:
\p —'U' Felipe, jndë tijndye xuee na m'an yo 'o', ¿Aa manin jo'
tyi'cüajnan' ja? Juu ts'an na jndë jndyiaa' ja, mantyi jndë
jndyiaa' juu nquii tyëhö'. ¿Ndu na tsu': Quitsi'man' tye'hö'
ndë́?
\v 10 ¿Aa tyi'cantyja tson' na jndyoyu condui ja yo
tyëhö', ndo' jndyoyu conduihin yo ja? Majoo jñ'oon na
matsinën ndëëho', chito cha'xjen na mavaa' ts'ön ncö na
matsinënhan'. Nquii Tyëhö' na ninnquii'chen m'aan jon yo ja,
nquii jon its'aa jon ts'ian 'naan' jon yo ntyja njan.
\v 11 Ng'e na nnda', cantyja n'onho' na ninncüii condui ja yo Tyëhö', ndo'
ninncüii conduihin yo ja. Xe na aa ndicantyja n'onho' na nnda', majo'
ncyaho' na ngantyja n'onho' ja xeng'e ntyja 'naan joo ts'ian na
mats'a.
\v 12 Jñ'oon na mayuu' matsjö ndëëho', min'cya ro
ts'an na vantyja ts'on juu ja, maninjoo ts'ian na mats'a, jo'
nts'aa juu. Ata njonntyichen ts'ian na nts'aa juu, ng'e jö na
m'an Tyëhö'.
\v 13 Ndo' minninchen jñ'oon na ngitanho' nnon
Tyëhö' yo xuë, jo' na ninncyahan' cha' cüit'maan'hin ntyja
njan na condui ja jnda jon.
\v 14 Tsoñ'en na ngitanho' yo xuë,
ninncyahan' ng'e na m'anho' ntyja njan.
\s Itso Jesús na ninncyaa jon Espíritu Santo
quii' n'on nn'an na vantyja n'onhan jon
\p
\v 15 “Xe na aa vengioho' ja, yajo' quita'nguee'ho' jñ'oon njan na
ico'xenhan' 'o'.
\v 16 Ndo' ja ntc'an nnon Tyëhö' na nncyaa
jon ncüiichen na ntejndei jon 'o', manquii Espíritu Santo
na conduihin jñ'oon na mayuu'. Ninnquii'chen nc'oon jon yoho'.
\v 17 Nn'an na m'an ntyja 'naan' tsonnangue, je'quindëë na ncy'onhan
cüenta jon ee tyi'cojnty'iahin jon, min tyi'quita'jn'aanhan jon.
Majo' 'o' cota'jn'aanho'hin, ee m'aan jon quii' n'onho', ndo'
ninnquii'chen nc'oon jon yoho'.
\p
\v 18 “Tyi'je'qui'ndyi 'o' na ntjotoho', majnda' na nndyö nnt'a
na m'anho'.
\v 19 Nn'an na tyi'cantyja n'onhan ja, mavaa xjen na
nnan'cuee'han ja, ndo' ndë jo' taxe'quijnty'iantyichenhan ja.
Majo' 'o' njnty'ia nnda'ho' ja, ee na ngüant'ö xcö. Mang'e jo'
mantyi 'o' nnan'xuanho' na tyi'quintycüii na nta'ndo' xco
ñuaanho'.
\v 20 Juu xjen'ñeen, vi na jndë tentyjahan',
ncüaa' n'onho' na m'an ja yo Tyëhö', ndo' mantyi
'o' m'anho' yo ja, ndo' ja m'an yoho'.
\v 21 Juu tsan na itsue
jñ'oon na maco'xën ndo' na itsiquindëë juuhan', tsan'ñeen
vi'nchjii juu ja. Mantyi nquii Tyëhö' ntsivi'nchjii jon ts'an na
vi'nchjii ja. Ndo' mantyi ja ntsivi'nchji tsan'ñeen, ndo'
ntsi'man nnon jon ntyja njan.
\p
\v 22 Yajo' itso juu tsan na jndyu Judas, majo' chito Judas
Iscariote:
\p —Nnda' ta, ¿Ndu na xia'ntyi ndë́ na ntsi'man' ntyja na condui
'u', majo' tyi'je'quitsa'han' ndëë nn'an tsonnangue?
\p
\v 23 Ndo' t'a Jesús 'ndyo jon:
\p —Juu ts'an na venchjii ja, ntsiquindëë jon jñ'oon na maquën.
Ndo' Tyëhö' nc'oon jon na venchjii jon tsan'ñeen ndo'
ntsquënö́n na m'aan juu na nc'ö́n yohin.
\v 24 Majo' juu ts'an
na tyi'venchjii ja, tyi'nin'cüanguee' tsan'ñeen jñ'oon na
mancya. Ee jñ'oon na mancya ndëëho' tsixuanhan' jñ'oon 'ndyo
Tyëhö' na t'ua jon ts'ian nnön na jndyö quii' nt'an nn'an, 
chito jñ'oon 'ndyö ncöhan'.
\p
\v 25 “Matsinën jñ'oonmin ndëëho' viochen xjen na ninm'an
yoho'.
\v 26 Majo' ja ntc'an nnon Tyëhö' na quijñon jon Espíritu 
Santo yoho' na nquii jon ngüañoon' jon 'o'. Ntsi'manntyichen
jon ndëëho' jñ'oon na icanhan' na quindyeho'. Ndo' nts'aa jon
na ngañjoon' n'onho' tsoñ'en jñ'oon na jndë nintotsjö
ndëëho'.
\p
\v 27 “Juu na condui ja na tajñuaan' ts'on ja, ma'ndyihan' na
c'oonhan' yoho'. Juuhan' mancya na cy'onho' cüentahan', juuhan'
njonntyichen tsixuanhan', chito juu na tajñuaan' ts'on na
nan'xuan nn'an tsonnangue. Tyi'nin'ncyaho' na ntsi'ndaa'han'
ngioho' nin ncüii nnon na ntjonho' min tyi'ntyueho'.
\v 28 Jndë jndyeho' na tsjö ndëëho' na ncjö, majo' nndyö nnt'a na
m'anho'. Xe na aa vengioho' ja, yajo' nninncyaahan' na neinho' min
na tsjö na jö, ee jö naijon na m'aan Tyëhö'. Jon
t'manntyichen conduihin, chintyi ja.
\v 29 Ndo' jñ'oonmin'
matsiquindyi ja 'o' vitjachen na ngüentyjahan', cha' vi na jndë
tentyjahan', ngantyja n'onho' ja.
\p
\v 30 “Mataviviochen na ntsinën yo 'o', ee nquii juu na
itye'ntjon nn'an tsonnangueva, jndë ndyontyja juu. Majo' ntyja njan
ta'nan min'ncüii nnon na nndëë ninjnt'uehin na quit'uiihan' ja.
\v 31 Ee tsoñ'en jñ'oon na ico'xen Tyëhö' ja,
mavanc'uëhan'. Ntyja 'naan'han' ncüaa' n'on nn'an
tsonnangue na venchji ja jon.
Cüa je', quinan'quintyjaho', cja, nnt'ui ntjoohin.
\c 15
\s Condui Jesús ts'öö ntjon na mayuu'
\p
\v 1 “Ja condui ts'öö ntjon na mayuu', ndo' nquii Tyëhö'
conduihin ts'an na vantyjee'han'.
\v 2 Min'cya ro nt'ö juu
ts'öö'ñeen na m'aanhan' ntyja njan na tyi'quint'ahan' të,
ityjee jonhan', ndo' itscyaa jonhan'. Majo' ncüii cüii nt'ö
ts'öö'ñeen na cont'ahan' të, ityjee jon ndëëhan' cha'
jndyentyi të quint'ahan'.
\v 3 Joo jñ'oon na jndë tyincya ndëëho', iquen ntju'han' ñuaanho' 
cha' ya nnt'aho' ts'ian njan.
\v 4 Mang'e jo' quintjotyenho' ntyja njan cha'xjen
contjotyen ja ntyja 'naanho'. Ee cha'xjen nt'ö ts'öö,
je'quindëë nts'aa nquiihan' të vi na jndë t'ioo'han' yo nquii
ts'öö, min 'o' je'quindëë nt'aho' ts'ian na ndit'maan'
Tyo'ts'on ntyja 'naanhan' xe na aa tyi'quintjoho' ntyja njan.
\p
\v 5 “Ja condui cha'vijon x'ee ts'öö, ndo' 'o' conduiho'
nt'öhan'. Nin ncüiiho' na contjotyenhin ntyja njan, mantyi
ntjotyen ja yohin. Ndo' ng'e na nnda', ndëë nt'aho' ts'ian
njan. Majo' xe na aa nt'ioo' ts'an ntyja njan, ta'nan ncüii nnon
na ndëë nts'aa juu na ndit'maan' Tyo'ts'on ntyja 'naan'han'.
\v 6 Ndo' juu ts'an na tyi'quintjotyenhin ntyja njan, ntyque'han'
juu cha'xjen na conan'cyaa nn'an nt'ö ts'öö, ndo' jo'
cocanhan'. Ndë jo' conan'ncüi nn'an nt'öö'ñeen na
ndyionhinhan' nnon chon na nntcohan'.
\p
\v 7 “Xe na aa contjotyenho' ntyja njan ndo' cota'nguee'ho' jñ'oon
na mancya, yajo' quitanho' nnon Tyo'ts'on tsoñ'en na nt'ue
n'onho' ndo' ninncyaa jonhan'.
\v 8 Ndö vaa na itsit'maan'han' Tyëhö', na nt'aho' jndye nnon
na ntyja 'naan' jo' ndit'maan'hin. Na nnt'aho' na nnda',
ntsi'manhan' na mayuu' conduiho' nn'an na mac'ën na
quinan'jonho' yo juu jñ'oon na mancya.
\v 9 Cha'xjen nquii Tyëhö' venchjii jon ja, mannda' ro venchji jahin. 
Jo' quintjotyenho' ntyja 'naan' juu na m'an na venchjiho'.
\v 10 Ja matsiquindëë jñ'oon na ico'xen Tyëhö'
ja, ndo' contjo ja quii' na venchjii jon ja. Mantyi 'o'
ninnquii'chen quita'nguee'ho' jñ'oon na maco'xënho'. Ee na
nnt'aho' na nnda', ntjotyenho' ntyja 'naan' juu na venchji 'o'.
\p
\v 11 “Jñ'oonmin' matsinën ndëëho' cha' juu na incyaa Tyo'ts'on na 
nën rö, nnan'xuanho'han', ata vantjo'chen ninncyaahan' na neinho'
ng'e na cota'nguee'ho' 'nan na matsjö.
\v 12 Ndö ro jñ'oon
na maco'xën ja 'o' na quinan'vengioho' ntyjeho' cha'xjen na
venchji ja 'o'.
\v 13 Juu tsan na ninncyaa na cue' ntyja 'naan
ntyje, t'manntyi tsixuan juu na venchjii juu tsoñ'en nn'an.
\v 14 'O' conduiho' nn'an na ya jñ'oon yo ja xe na aa
cota'nguee'ho' jñ'oon na maco'xënho'.
\v 15 Tyi'quitsjö na
'o' conduiho' moso, ee ts'an na m'aan moso tyi'quintjii juu nin
'nan itsijnda' nquii tsan na itye'ntjonhin. Nein matsjö na 'o'
conduiho' nn'an na ya jñ'oon yo ja, ee tsoñ'en jñ'oon na jndyi
'ndyo Tyëhö', jndë tsjö nc'ihan' ndëëho'.
\v 16 Chito 'o'
jnt'ueho' ja, ncö tji ja 'o' ndo' ma'ua ts'ian ndëëho'
na ntsaquint'aho' ncüii cüii nnon na je'camintyjee' na
ndit'maan' nquii Tyëhö' ntyja 'naanhan'. Ee na nnt'aho' na
nnda', nninncyaa jon min'cya ro jñ'oon na ngitanho' nnon jon yo
xuë ng'e na vantyja n'onho' ja.
\v 17 Ndo' ndö vaa jñ'oon na
maco'xën 'o': Quinan'vengioho' ntyjeho'.
\s Jesús yo nn'an cüentaa' jon, tyi'cuee'
n'on nn'anhin
\p
\v 18 “Vaa xjen na nque nn'an tsonnangue, tyi'cuee' n'onhanho'.
Ya na nnda' vaa, cüaa' n'onho' na tyuaa'ntyichen t'onhan na
tyi'cuee' n'onhan ja, chito ninnqueho'.
\v 19 Xe na aa cotsay'onho'
jñ'oon yo nn'an tsonnangue, yajo' nc'onhan na vengiohan 'o'.
Majo' ng'e na tyi'quinan'jonho' yohan, jo' na tyi'cuee' n'onhan
'o', ee ja jndë tji ja 'o' quii' nt'an nan'ñeen na nan'xuanho'
cüentaa' nquii Tyo'ts'on.
\v 20 Cañjoon' n'onho' joo jñ'oon na jndë
totsjö ndëëho'. Juu moso tyi't'man conduihin cha'xjen nquii
ts'an na ico'xenhin. Ng'e na conty'e nn'an ja, majo'ntyi
nty'ehin 'o'. Ndo' xe na aa cota'nguee'ho' jñ'oon na mancya,
yajo' mantyi nnan'vehan jñ'oon na ninncyaho' ndëëhan.
\v 21 Ee mancüiixjen nnt'avi' nn'anho' ng'e na conduiho' cüenta.
Nnt'ahan na nnda' ng'e na tyi'quita'jn'aanhan nquii jon na jñon
ja quii' nt'anhan.
\p
\v 22 “Xe na ja tyi'quindyö na matsinën ndëëhan, yajo'
tyi'je'quitsijnda'han' na nan'xuanhan jnan tonnon Tyo'ts'on.
Majo' neinhin tyi'je'quindëë nnduehan na tyi'quindiohan na aa
conan'tjahan nnon jon.
\v 23 Ee juu tsan na tyi'cuee' ts'on ja,
mantyi tyi'cuee' ts'on tsan'ñeen nquii Tyëhö'.
\v 24 Min'ncüii ts'an tyí'cots'aa ts'ian quii' nt'an
nn'an cha'xjen joo ts'ian na mats'a. Xe na aa tacots'ahan', 
yajo' tyi'je'cüijnda' na conan'tjahan nnon jon. Majo' min na jndë
jnty'iahan ts'ian'ñeen na mats'a ntyjantyi xjen na t'a jahan',
mancüiixjen m'anhan na tyi'cuee' n'onhan ja yo nquii Tyëhö'.
\v 25 Majo' nnda' vaa cha' quitsiquindëhan' juu jñ'oon na
jndui na conan'y'onhan na ico'xen na itsohan': T'on nn'an na
tyí'cuee' n'onhan ja min na tacots'a min'ncüii nnon na
ninncyaahan' na cont'ahan na nnda'.
\p
\v 26 “Majo' nquii jon conduihin na ngüañoon' jonho', nquii
Espíritu na conduihin na mayuu', nnan jon na m'aan Tyëhö' na ncüjee' jon
na m'anho'. Xjen na nnguë ntcü'ë na m'an Tyëhö', nc'ua
ts'ian na nndyo Espíritu Santo na m'anho'. Ndo' vi na jndë 
tyjee' jon, ncüji' jndyoyu jon ntyja njan.
\v 27 Ndo' mantyi 'o' ntyji' jndyoyuho' ntyja njan,
ee xjen na t'a ts'ianmin' m'anho' yo ja.
\c 16
\p
\v 1 Itsontyichen Jesús:
\p —Jndë sinën jñ'oonmin' ndëëho' ntyja njan cha'
tyi'ntscyaahan' 'o' na vantyja n'onho' Tyo'ts'on.
\v 2 Ee nque nn'an judíos, ntji'han 'o' quityquii' nt'aan'on 
'naanhan. Ndo' mangüentyja xjen na min'cya ro ts'an na ntscuee' 
juu 'o' tsojnaan' na vantyja n'onho' ja, ntsitiuto juu na 
itye'ntjon juu nnon Tyo'ts'on na nts'aa juu na nnda'.
\v 3 Nnt'ahan nan'min' ng'e ndicüaa' n'onhan ntyja 'naan' nquii
Tyëhö' min ntyja njan.
\v 4 Majo' jndë tsjö jñ'oonmin' ndëëho' cha' ya na
ngüentyjahan', ngañjoon' n'onho' na jndë tsjöhan'.
\s Ts'ian na its'aa Espíritu Santo
\p “Tyí'quitsjö jñ'oonmin ndëëho' xjen na t'a ts'ian na chö
ng'e na ninm'an yoho'.
\v 5 Majo' nquii jon na jñon jon ja quii'
nt'anho', jö ntcü'ë na m'aan jon, ndo' min'ncüiiho'
tacota'xee'ho' yuu vijon jö.
\v 6 Majo' ve' ee na tsjö
jñ'oonmin' ndëëho', jo' t'man jndyi itsichjoo'han' n'onho'.
\v 7 Ndo' min na nnda' vaa, majo' jñ'oon na mayuu' matsjö
ndëëho', mancüiixjen ntejndeihan' 'o' na ncjö. Ee xe na aa
tyi'ncjö, nquii jon na ngüañoon' jon 'o' tyi'xe'cüjee' jon.
Ndo' na ncjö, nc'ua ts'ian nnon jon na quindyo jon na m'anho'.
\v 8 Ndo' vi na jndë tyjee' jon, joo nn'an na conan'tjahan,
nts'aa jon na ngioo' n'onhan yo nquii jon, yo na
quint'ahan 'nan na chuhan' ndo' mantyi yo na ntco'xen
Tyo'ts'onhan tsojnaan' na conan'tjahan nnon jon.
\v 9 Joo nn'an na tyi'nin'cantyja n'onhan ja, nquii Espíritu
Santo nts'aa jon na ngioo' n'onhan na conduihan nn'an jnan.
\v 10 Mantyi nts'aa jon na ngioo' n'on
nn'an tsonnangue na quint'ahan 'nan na jndyoyu ng'e na jö ntcü'ë
na m'aan Tyëhö', ndo' taxe'quijnty'iantyichenhan ja.
\v 11 Nts'aa jon na ngioo' n'on nn'an na mayuu' na ntco'xen Tyo'ts'onhan
tsojnaan' na tonan'tjahan nnon jon ee na jndë tco'xen jon nquii
yutyia na conintque quii' n'on nn'an tsonnangue.
\p
\v 12 “Min jndyechen jñ'oon na nin'quitsinën ndëëho', majo'
ndiquindëë ncüaa' n'onho'han' nanein.
\v 13 Majo' nquii Espíritu na conduihin na mayuu', juu xjen na
ncüjee' jon, ngotsi'manntyichen jon ndëëho' tsoñ'en
jñ'oon na conduihan' na mayuu'. Tyi'xe'quitsinin jon ntyja
nchu vaa tsixuan nquii jon, xia'ntyi ntsinin jon ntyja
'naan' ncüii cüii jñ'oon na indyii jon na itsinin nquii
Tyo'ts'on. Ndo' ntsi'man jon ndëëho' 'nan na ndëcya
nndui.
\v 14 Ntsit'maan' jon ja ee tsoñ'en
jñ'oon na nin'quitsiquindyi ja 'o' ncy'oon jon cüentahan', ndo'
jñ'oon'ñeen ntsi'man jonhan' ndëëho'.
\v 15 Tsoñ'en na
tsixuanhan' cüentaa' nquii Tyëhö', macüentahan'. Ng'e jo'
na tsjö na nquii Espíritu Santo ncy'oon jon cüenta jñ'oon na
nin'quitsiquindyiho' ndo' na ntsi'man jonhan' ndëëho'.
\p
\v 16 “Taviviochen vi nc'ön yoho' ndo' ndë jo' taje'quijnty'iantyichenho' 
ja. Ndo' ya ndëcya, chjovi' xjen, vi njnty'ia nnda'ho' ja, 
ng'e jö na m'aan Tyëhö'.
\s Juu na itsichjoo'han' n'onho' ntscüequenhan'
na nc'onho' na neinho'
\p
\v 17 Jndë na sinin jon jñ'oonmin', vendye já na tqueen' jon
na quitsay'ö́n jñ'oon yohin, jnduë́ ndëë ntyjë́:
\p —¿Nin 'nan nin'quitsiquindyi jñ'oonva' na itso jon ndëë:
Taviviochen vi nc'ön yoho', ndo' ya ndë taje'quijnty'iantyichenho' 
ja? Ndo' ya jndëcya, chjovi' xjen vi njnty'ia nnda'ho' ja? 
Ndo' mantyi na itso jon: Ng'e na ncjö na m'aan Tyëhö'.
\v 18 Jnduëntyëchë́n: “¿Nin nin'quitsi'man jñ'oonva' na itso
jon na chjovi' xjen? Ndicüaa' nn'ön ntyja 'naan'han'.”
\p
\v 19 Ndo' Jesús, taa' ts'on jon na nin'quita'x'ëntyëchë́n
jñ'oon'ñeen nnon jon. Jo' tso jon:
\p —¿Aa cota'xee'ho' ndëë ntyjeho' ntyja 'naan' jñ'oonmin' na
tsjö na taviviochen vi na nc'önntyë yoho', ndo' ndë jo'
taxe'quijnty'iantyichen 'o' ja, ndo' ndëcya na chjovi'
xjen, yajo' njnty'ia nnda'ho' ja?
\v 20 Jñ'oon na mayuu'
matsjö ndëëho', nque nn'an na m'an ntyja 'naan' tsonnangue
nc'onhan na nein jndyihan na njnty'iahan 'nan na ngenön. Majo'
juuhan' nnts'aahan' na nndyuee jndyiho'. Majo' juu na
itsichjoo'han' n'onho', ntscüaquenhan' na nc'onho' na neinho'.
\v 21 Ncüii tsanscu, iquiihan'hin xjen na mandyo ntsingui
jon, ng'e jndë tentyja xjen. Majo' vi na jndë tui yujnt'a,
cotsuu' tycya ts'on jon na tquiihan'hin ee m'aan jon na neiin' jon
na jndë tui jnda jon.
\v 22 Mannda' vaa itsijonhan' ntyja 'naanho'. Nein m'anho' na
chjoo' n'onho' na matsjö na ncjö, majo' ninncyaahan' na
neinho' ya na njnty'ia nnda'ho' ja. Ndo' juu xjen'ñeen juu
na neinho', ta'nan ts'an na nndëë ntyjeehan'.
\p
\v 23 “Juu xee'ñeen taxe'canhan' na nta'xee'ntyichenho' jñ'oon
nnön. Jñ'oon na mayuu' matsjö ndëëho', tsoñ'en na
ngitanho' nnon Tyëhö' yo xuë ng'e na vantyja n'onho' ja, jo'
na ninncyaa jon na ncy'onho' cüentahan'.
\v 24 Ata xjen nein ta'nan tcanhan' na ninjnt'ueho' xuë na ngitanho' 
jñ'oon nnon tyëhö'. Nein cüijnt'ueho' xuë na ngitanho' nnon 
jon cha' ncy'onho' cüenta 'nan na cotanho'. Ng'e na nnda', 
nts'aahan' na nein jndyiho'.
\s Juu na tsixuan tsonnangue, jndë
tantjönhan'
\p
\v 25 “Joo jñ'oonmin' na jndë sinën ndëëho', tyi'quitsinën
nc'ihan'. Majo' mangüentyja xjen na taje'quitsinën
na nnda', ee ntsinën jñ'oon jndyoyu ndëëho' ntyja 'naan'
nquii Tyëhö'.
\v 26 Ndo' vi na jndë m'an
nnt'a na m'aan Tyëhö' yajo' ngitanho' jñ'oon nnon
jon yo xuë cha' ntyja 'naanhan' ndit'maan' ja. Yajo' min
tyi'xe'canhan' na ja ntc'an nnon jon.
\v 27 Ee nquiintyi jon venchjii jon 'o' ng'e vengioho' ja, ndo'
jndë vantyja n'onho' na jnan na m'aan jon.
\v 28 Ja jnan na m'aan jon, tyjë tsonnangueva, ndo' nein
ma'ndyihan' na ncjö ntcü'ë na m'aan jon.
\p
\v 29 Yajo' já nn'an na tqueen' jon na quinan'jö́n yohin,
jnduë́ nnon jon:
\p —Nein tavimatsinin' jñ'oon na tyi'quitso nquii'han',
matsinin' jndyoyu'.
\v 30 Ndo' nanein covaa' n'ö́n na tsoñ'en
ntyji', min tyi'canhan' na nta'x'ëntyë́ jñ'oon nnon'. Ng'e jo'
vantyja n'ö́n na mayuu' jnan' na m'aan nquii Tyo'ts'on.
\p
\v 31 Yajo' t'a Jesús jndyuë́:
\p —Nein its'aahan' ngioho' na vantyja n'onho' ja.
\v 32 Majo' ngüentyja xjen, ndo' nein jndë ventyjahan' na
ntycyaho' na m'anho' yo ja. Ncüii cüiiho' nc'oho' v'aaho',
n'ndyeho' ja na ninncö. Majo' tanin, ee chito ninncö m'an,
nquii Tyëhö' m'aan jon yo ja.
\v 33 Jndë sinën jñ'oonmin' ndëëho' cha' ntyja
njan, juu na tajñuaan' ts'on m'an ja, nnan'xuanho'han'. 
Ninnquii'chen ngenonho' navi' na m'anho' tsonnangue, majo'
tyi'ndyueho' ee ja jndë tantjön juu yutyia na ico'xen 
juu nn'an tsonnangue.
\c 17
\s Nn'an na tqueen' Jesús, ican jon na quitejndei Tyo'ts'onhan
\p
\v 1 Vi na jndë sinin Jesús jñ'oonmin' ndë́, jndondë jon quiñoon'ndue. Itso jon:
\p —Tye', jndë tentyja xjen na ndui tsoñ'en 'nan na tijnda' ntyja njan. Nanein quitsit'man' ja na condui ja jnda', cha' mantyi ja na condui jnda' ndit'maan' 'u' ntyja njan.
\v 2 Ee ninncö jndë tquen' na conintque ja ndëë tsoñ'en nn'an cha' ncüii cüii ts'an na mancya' nt'ö nndëë ninncya na tyi'quintycüii na vando' ñuaan' juu.
\v 3 Ee ndö vaa na ntsixuan ts'an na tyi'jon quintycüii na vando' ñuaan' juu, na cüaa' ts'on tsan'ñeen na ninncu' condui 'u' Tyo'ts'on na mayuu', ndo' ja condui Cristo na jñon' ja quii' nt'an nn'an tsonnangue.
\p
\v 4 “Xjen na t'a juu ts'ian 'nan', matsit'maan' 'u' tondëë nn'an tsonnangue. Ndo' jndë siquindëë juu ts'ian na t'ion' ja na cü'iö cüentahan.
\v 5 Ndo' nanein Tye', quitsit'man' ja cha'xjen na covit'maan' 'u' naijon na m'an', na ninncüiixjen matsixuan ja yo 'u' vitjachen na nguaa tsonnangue.
\p
\v 6 “Joo nn'an na tyincya' nt'ö, ja jndë si'man ndëëhin ntyja 'nan'. Tom'anhan cüenta' ndo' tyincya'han na conduihan cüenta ja. Conan'vehan jñ'oon naya 'nan' ndo' cota'nguee'hinhan'.
\v 7 Ndo' nanein, covaa' n'onhan na tsoñ'en na tyincya' na mats'a, ninncu' tyincya' na matsixuanhan'.
\v 8 Joo jñ'oon na tsu' nnön, jndë tyincyahan' ndëëhan, ndo' jndë ty'onhan cüentahan'. Covaa' n'onhan na mayuu' na jnan na m'an', ndo' vantyja n'onhan na 'u' t'ua' ts'ian nnön na jndyö quii' nt'an nn'an.
\p
\v 9 “Ntyja 'naan joohan mac'an vi naya'ñeen nnon', chito ntyja 'naan nn'an tsonnangue. Quitejndei' joo nanmin' na jndë tyincya'han nt'ö ee conan'xuanhan cüenta'.
\v 10 Tsoñ'en joohan na nan'xuanhan cüenta, mantyi conan'xuanhan cüenta'. Ndo' joohan na nan'xuanhan cüenta', mantyi conan'xuanhan cüenta. Ndo' vandit'maan' ja ntyja 'naanhan.
\p
\v 11 “Nein taxe'c'önntyëchën quii' nt'an nn'an tsonnangue, ee jö ntcü'ë na m'an', majo' joo nanmin' contjohin. 'U' Tye' na ñuan nquii' condui 'u', joo nanmin' na jndë tyincya'han nt'ö, mac'an vi naya'ñeen nnon' ntyja 'naanhan na quen' cüentahan yo juu najndei na matsixuan' cha' nts'aahan' ninncüii nnan'xuanhan cha'xjen ninncüii condui jaa.
\v 12 Nque nn'an na jndë tyincya' nt'ö, xjen na tom'an quii' nt'anhan, toquën cüentahan yo juu najndei na matsixuan'. Ndo' xia'ntyi nquii tsan na itsixuan na ngitsu, tsuhin, tanin ncüiichen joohan na tsu. Nnda' tui cha' juu jñ'on' na jndui, quitsiquindëhan'.
\p
\v 13 “Majo' nein mavaa xjen na ncjö ntcü'ë na m'an'. Ndo' matsinën jñ'oonmin viochen xjen na ninvaa m'an tsonnangue cha' juu na condui na nën, ntsiquindëhan' juuhan' quii' n'on nanmin'.
\v 14 Jndë tyincya jñ'oon naya 'nan' ndëëhan, majo' nn'an tsonnangue tyi'cuee' n'onhin nan'ñeen. Nnda' vaa ng'e tyi'quinan'xuanhan ntyja 'naan'han'.
\v 15 Chito mac'an nnon' na cüji' joohan qui'nt'an nn'an tsonnangue, majo' quitsiquindya' joohan nin 'nan na nin'quits'aa juu yutyia yohan.
\v 16 Juu na tsixuan tsonnangue, tavicotsam'anhin tyquii'han' cha'xjen min ncö tyi'jö m'an ntyja 'naan'han'.
\v 17 Juu jñ'on' conduihan' na mayuu'. Mac'an nnon' na quitsiji'ua'han yo maninjuuntyi jñ'oon'ñeen. Juu jñ'oon naya 'nan' conduihan' na mayuu'han'.
\v 18 Ndo' cha'xjen na jñon' nnön na jndyö tsonnangue, mantyi ma'ua ja ts'ian ndëëhan na coquitji' jndyoyuhan ntyja 'nan' ndëë nn'an tsonnangue.
\v 19 Maquën ncö na ji'ua condui ja ntyja 'naanhan cha' ntyja 'naan' jñ'oon na mayuu', ntquenhan'hin na ji'ua conduihan.
\p
\v 20 “Ndo' chito xia'ntyi ntyja 'naan nanmin' na mac'an vi naya nnon'. Mantyi mac'an na quitejndei' nque nn'an na xejnda ngantyja n'onhan ja yo jñ'oon na ntji' jndyoyu nanmin',
\v 21 Cha na ninncüii nan'xuanhan, cha'xjen 'u' Tye' ninncüii condui 'u' yo ja, ndo' ja ninncüii condui ja yo 'u', ee na nndui na nnda', mantyi joohan nndëë nnan'xuanhan na ninncüii conduihan yo jaa. Ndo' vi na jndë na condui na nnda', yajo' joo nn'an tsonnangue ngantyja n'onhan na ncu' jñon' ja nquii' nt'an nn'an tsonnangue.
\v 22 Ntyja na tyincya' na tsiquinjonhan' ja, mantyi jndë tyincya na nan'xuanhan juuhan' cha' na ninncüii nnan'xuanhan cha'xjen jaa ninncüii condui jaa.
\v 23 Ja m'an yohan, ndo' 'u' m'an' yo ja. Mannda' vaa nts'aahan' na ninncüii conduihan. Ndo' na nnda', ncüaa' n'on nn'an na ncu' jñon' ja ndo' na venchji' joohan cha'xjen na ventyji' ja.
\p
\v 24 “'U' Tye', nque nn'an na mancya' nt'ö, nt'ue ts'ön na ninncya' na nc'onhan naijon na m'an, cha' nndëë nty'ia ndëëhan juu na itsiquinjonhan' ja. Ng'e vitjachen na tquen' tsonnangue, 'u' vi'ntyji' ja.
\v 25 'U' Tye' na jndyoyu condui 'u', nn'an tsonnangue tyi'ndicüaa' n'onhan ntyja 'nan', majo' ja mavajn'an 'u' ndo' nanmin' na cotsay'onhan yo jñ'oon na mancya', covaa' n'onhan na ncu' jñon' ja quii' nt'anhan.
\v 26 Jndë si'man ntyja 'nan' ndëëhan, ndo' ntsi'manntyëchën ndëëhan cha' juu na venchji' ja, mantyi nc'oonhan' quii' n'onhan. Ntyja 'naan' juuhan' mantyi ja nc'ön quii' n'onhan.”
\c 18
\s Coy'on sondaro Jesús navi'
\r (Mt 26:47-56; Mr 14:43-50; Lc 22:47-53)
\p
\v 1 Vi na jndë sinin Jesús jñ'oonmin' nnon Tyo'ts'on, mana
jndui' jon naijon na tom'aan jon yo já nn'an na t'man jon na
quitsay'ö́n jñ'oon yohin. Tet'iö́ tsjo' Cedrón. Squë́
ncüii joo naijon min ntjon, jo' santyjá na tëquee' jon jo'.
\v 2 Ndo' mantyi juu ntyjë́ Judas, tsan na tyincyaa cüenta jon,
ntyjii juu yuujon vaa ntjon'ñeen ee jndye jnda totsá jo' yo
Jesús.
\v 3 Juu Judas'ñeen, ty'oon juu cüenta ncüii tmaan'
sondaro yo vendye nannt'ei 'naan ntyee na conintque, ndo' yo
nn'an tmaan' fariseos. Tachu juu nan'ñeen jo'. Tyechohan lámpara
na covixuee chon yo chon ntca quindu yo nt'ö ts'ian tyia'.
\v 4 Ndo' Jesús, ntyjii jnda' jon tsoñ'en na mavaa xjen na
ngenon jon, mang'e jo' jndui' jon, taquitjonhin nan'ñeen. Taxee'
jon ndëëhan, tso jon:
\p —¿Nin ts'an cojnt'ueho'?
\p
\v 5 T'a nan'ñeen, jnduehan:
\p —Já cojnt'uë́ Jesús, tsan na jnan Nazaret.
\p Tso jon:
\p —Maja ndö.
\p Ndo' mantyi juu ntyjë́ Judas na tyincyaa juu cüentahin, ñ'enhin
yo nan'ñeen.
\v 6 Ndo' juu xjen na tso Jesús: “Maja
ndö”, quintyjachen sanon tonquen'han, tycyaahan tyuaa.
\p
\v 7 Ndo' taxee' nnda' Jesús ndëëhan:
\p —¿Nin nquii ts'an cojnt'ueho'?
\p T'a nnda'han 'ndyo jon:
\p —Juu Jesús tsan na jnan Nazaret.
\p
\v 8 T'a nnda' Jesús jndyuehan:
\p —Jndë tsjö na maja ndö. Yajo' xe na aa ja cojnt'ueho',
qui'ndyeho' na chi nc'o nanmin.
\p
\v 9 Nnda' tui cha' quitsiquindëhan' juu jñ'oon'ñeen na tso
jon xjen na sinin jon nnon tye jon. Ee tso jon: “Tacotsiquitsu
min'ncüii joo nn'an na tyincya' nt'ö.”
\v 10 Juu xjen na nnda' t'a Jesús, juu Simón Pedro, tji'
jon xjo na y'oon jon. Ndo' juu tsan na jndyu Malco, tyjee jon tsö'nqui
tsan'ñeen ntyjaya. Juu Malco'ñeen ityentjon
juu nnon nquii tyee na conintque ndëë nn'an judíos.
\v 11 Ndo' na nnda' s'aa Pedro, tso Jesús nnon jon:
\p —Quityion' ntcüe' juu xjo' quii' tjanvaa'han'. ¿Aa matsitiu'
na tyi'quichuhan' na ngenön navi' t'man na sijnda' Tyëhö' na
quitjön?
\s Tyey'onhan Jesús na m'aan tyee na conintque
\r (Mt 26:57-58; Mr 14:53-54; Lc 22:54)
\p
\v 12 Ndo' nque sondaro'ñeen yo capitán na conintque ndëëhan
yo nin'nannt'ei 'naan ntyee na conintque ndëë nn'an judíos,
t'uehan Jesús, jnan'tyenhan jon.
\v 13 Ndo' tyey'on jndyeehan
jon na m'aan nquii Anás, xeen' juu tyee na jndyu Caifás na juu
chu'ñeen conintquehin ndëë tsoñ'en ntyee.
\v 14 Manquiintyi
Caifás'ñeen siqui'maan' jon nn'an judíos na yantyichen na cue'
ncüii ts'an cüenta tsoñ'en ntyjehan.
\s Icüji Pedro ntyja 'naan' Jesús
\r (Mt 26:69-70; Mr 14:66-68; Lc 22:55-57)
\p
\v 15 Ve já, nquii Simón Pedro yo ja Juan, santyjá na tonquen'
nan'ñeen. Juu tyee na conintque vajnaan' jon ja. Mang'e jo'
tyjëc'ë toch'en vaa' jon xjen na tyey'onhan Jesús jo'.
\v 16 Majo' juu Pedro tacüentyjee' jon 'ndyo teon. Ndo' ng'e juu tyee
na conintque, vajnaan' ya jon ja, jo' jnt'ui ch'en, sinën yo
tsanscu na iquen cüenta 'ndyo teon'ñeen. Ndo' tyincyaa juu
jñ'oon na taquee' Pedro ch'een' juu v'aa'ñeen.
\v 17 Yajo' juu
tsanscu na iquen cüenta 'ndyo teon'ñeen, itso juu nnon Pedro:
\p —¿Aa chito 'u' ncüii joo nn'an na tqueen' tsanva' na
quitsay'on jñ'oon yohin? 
\p T'a Pedro, itso jon nnon juu:
\p —Min'chjo chito aa ja.
\p
\v 18 Ndo' joo nn'an na cotyentjon jo', yo vendye nannt'ei 'naan
nn'an judíos na cotye'ntjonhan vats'on t'man, jndë
jnan'cü'ahan ñon. Minntyjee' nan'ñeen na cot'onhan chon ee
tein jndyi. Ndo' mantyi nquii Pedro, majo' minntyjee' jon quii'
nt'anhan na toon' jon chon.
\s Vajndo tyee na conintque Jesús
\r (Mt 26:59-66; Mr 14:55-64; Lc 22:66-71)
\p
\v 19 Juu tyee'ñeen na conintque ndëë ntyee, ta' jon na taxee'
jon nnon Jesús nin já nn'an na tqueen' jon na quitsay'ö́n
jñ'oon yohin, ndo' mantyi ntyja 'naan' juu jñ'oon na toninncyaa
jon.
\v 20 Ndo' t'a Jesús 'ndyo jon:
\p —Tacotsinën ndëë nn'an na ve' vanty'iuu'. Totsi'man ndëë
ntyjëëhë nn'an judíos quii' nt'aan'on 'naanhan yo vats'on
t'man naijon na covatjonhan. Tyí'cotsinën jñ'oon na ve'
cüanntyi ts'an na ndyii.
\v 21 Ng'e na nnda', ¿ndu na mavaxee' nnön?
Nque nn'an na jndë jndye jñ'oon na toninncya, ndëë joohan
cuaxe' nchu vaa jñ'oon na totsjö. Nan'ñeen ngio jnda'han 
jñ'oon na totsi'man.
\p
\v 22 Ndo' vi na jndë tso Jesús jñ'oonva', ncüii tsanjnt'ei na
conintque na ityentjon juu ndëë ntyee na m'an vats'on t'man, 
tyincyaa juu ncüii nda'chcya 'ndyo jon. Tso juu nnon jon:
\p —¿Aa nnda' vaa ncü'a' 'ndyo nquii jon na conintque ndëë
ntyee cüenta jaa?
\p
\v 23 T'a Jesús, itso jon:
\p —Juu jñ'oon na tsjö, xe na aa tyiahan', cüji' jndyoyu' ntyja
'naan'han'. Majo' xe matsinën cha'xjen na chuhan', yajo' ¿Ndu
macüja' ja?
\p
\v 24 Ndë jo' ninvaa tyen Jesús, scüanon Anás'ñeenhin nt'ö
Caifás, tyee na conintque ndëë nn'an judíos.
\s Icüji nnda' Pedro ntyja 'naan' Jesús
\r (Mt 26:71-75; Mr 14:69-72; Lc 22:58-62)
\p
\v 25 Ndo' viochen xjen na minntyjee' Pedro na itoon' jon chon,
nn'an na m'an jo', taxee'han nnon jon:
\p —¿Aa chito ma'u' ncüii nque nn'an na cotsay'on jñ'oon yo
Jesús?
\p Majo' tjihin, itso jon:
\p —Min'chjo chito aa ja.
\p
\v 26 Ndo' jo' m'aan ncüii ts'an na ityentjon juu nnon nquii
tyee na conintque. Mann'an chuu'hin yo juu tsan na tyjee
Pedro tsö'nqui. Itso tsan'ñeen nnon Pedro:
\p —¿Aa chi ma'u' na jnty'ia na m'an' yo Jesús quityquii' juu
ntjon'ñeen?
\p
\v 27 Majo' tji nnda' Pedro, ndo' ninñoon' sixuaa quil'ö.
\s Tyincya nn'an judíos Jesús nt'ö Pilato
\r (Mt 27:1-2, 11-14; Mr 15:1-5; Lc 23:1-5)
\p
\v 28 Yajo' nn'an judíos'ñeen jndui'han vaa' Caifás,
tyey'onhan Jesús, squehan vats'ian naijon m'aan gobernado yo
sondaro 'naan' jon. Xjen'ñeen ninvaa vitsjoonhan'. Majo' ta'nan
tyeque'han jo', ee xe na aa ntsaque'han, juu na
tyi'ji'ua na nan'xuan nan'ñeen, ncü'ahan' joohan ndo' tsojnaan'
jo', taje'ncyaahan' na nnan'jonhan na ntcüa'han quitsman chjo yo
ntyjehan nn'an judíos.
\v 29 Ng'e na nnda', nquii Pilato jndui'
jon quii' v'aa'ñeen, tatsinin jon ndëëhan. Taxee' jon:
\p —¿Nin jnaan' tsanva' na ndyoquitquenho' nnön?
\p
\v 30 T'ahan, jnduehan nnon jon:
\p —Xe'quindyoy'önhin na m'an' xe na aa ts'an ya ts'anhin.
\p
\v 31 Yajo' tso Pilato ndëë joo judíos'ñeen:
\p —Quitsay'on nqueho' juu. Quitoxenho' jnaan' juu yo 
ntyja 'naan' juu ntji na conan'y'onho' na ico'xenhan'.
\p Majo' t'a nan'ñeen 'ndyo jon:
\p —Ta'nan najndei nan'xuán na nnan'cuë́' ts'an.
\p
\v 32 Nnda' tui cha' quitsiquindëhan' juu jñ'oon na sinin
Jesús na si'man jon nin ncüii nnon na ngue' jon.
\v 33 Ndo' ya na jndyii Pilato na nnda', tëquee' nnda' jon quii
vats'ian 'naan' jon. Ndo' taxee' jon nnon Jesús:
\p —'U' je', ¿Aa 'u' nquii tsan na taquintyja t'man
conduihin na ntco'xen' nty'iu' nn'an judíos?
\p
\v 34 T'a Jesús:
\p —Juu jñ'oon na mavaxe', ¿Aa matsu'han' ng'e na mavaa'
nquii tson'? Ndo' ¿Aa m'aan nin juu na tso nnon' na jo' condui
ja? 
\p
\v 35 T'a Pilato 'ndyo Jesús:
\p —Ja aa ve' ts'an judío condui ja ntyji'. Nque nn'an ndyuaa na
m'anho' yo joo nn'an na conintque ndëë ntyee cüentaho', joohan
tyincyahan cüenta 'u' nt'ö. ¿Nin nquii 'nan sa'?
\p
\v 36 T'a Jesús:
\p —Juu na condui ja na maco'xën, tyi'c'oonhan' ntyja 'naan'
tsonnangue. Xe na aa ntyja 'naan' tsonnangueva maco'xën, 
yajo' joo nn'an na cotsay'on jñ'oon yo ja, nt'ahan tyia' cha' na
tyi'ninncyaa ts'an cüenta ja nduee ntyjë́ nn'an judíos, majo'
juu na condui ja na maco'xën, tyi'tsixuanhan' ntyja 'naan'
tsonnangue.
\p
\v 37 Ndo' tso Pilato nnon Jesús:
\p —¿Aa ncu' condui ts'an na taquintyja t'man na
maco'xen' nn'an?
\p T'a Jesús 'ndyo jon:
\p —Mancüiixjen majo' condui ja. Ng'e jo' tui ja na jndyö
tsonnangue cha' ncüji' jndyoyu ntyja 'naan' juu jñ'oon na
conduihan' mayuu'. Ncüii cüii ts'an na itsijonhin yo 
jñ'oon'ñeen, indyii tsan'ñeen jñ'oon na mancya.
\p
\v 38 Ndo' t'a Pilato, tso jon nnon Jesús:
\p —Juu na matsu' na conduihan' jñ'oon na mayuu', je'cüaa' ts'on
ts'an nin 'nan nin'quitsiquindyihan'.
\p Ndo' vi na jndë tso Pilato na nnda', jndui' nnda' jon tondëë
nn'an judíos'ñeen. Itso jon ndëëhan:
\p —Ta'nan jnaan' tsanva'.
\s Tijnda'tyen na cue' Jesús
\r (Mt 27:15-31; Mr 15:6-20; Lc 23:13-25)
\p
\v 39 Majo' 'o' nn'an judíos, nguee na
cotquiiho' quitsman chjo, vaa costumbre quii' nt'anho' na
quitsiquindya ja ncüii ts'an na m'aan navi' na ninncyahin
ndueeho'. Yajo' juu tsan na taquintyja t'man conduihin na co'xen
juuho', ¿Aa nt'ue n'onho' na quitsiquindyahin?
\p
\v 40 Ndo' joo nan'ñeen, jnan'xuaahan, jnduehan:
\p —Chito tsanva' ntsiquindya'. Quitsiquindya' Barrabás.
\p Nnda' vaa jñ'oon na tan nan'ñeen. Ndo' juu Barrabás'ñeen,
tsanch'ueehin.
\c 19
\p
\v 1 Yajo' t'ua Pilato ts'ian na quitja' sondaro Jesús.
\v 2 Ndo' nque sondaro'ñeen je', jnan'yahan tseineon, jndë jo'
tyionhinhan' xquen Jesús, ndo' jnan'cüehan ncüii ndiaatcohin
colo venton, cha' vaa ndiaa cocüe nn'an na tëquintyja na
coto'xen.
\v 3 Ndë jo' jnan'ndyoo'han nnon jon. Ve' toncohan,
jnduehan:
\p —'U' na co'xen' joo nn'an judíos, vaa t'man condui 'u'.
\p Ndo' totuein'han nda' 'ndyo jon.
\p
\v 4 Yajo' jndui' nnda' Pilato tondëë nn'an judíos'ñeen.
Itso jon:
\p —Quijnty'iaho', macüji'hin ch'en tondëëho' cha' cüaa' ya
n'onho' na min'ncüii jnan na tatijnda' ntyja 'naan' juu.
\p
\v 5 Xjen'ñeen jndui' Jesús tondëëhan na ñjon juu
tseineon'ñeen xquen jon, ndo' cüe jon ndiaatco colo venton.
Tso Pilato ndëëhan:
\p —Quijnty'iaho', ndö juu.
\p
\v 6 Ndo' joo ntyee na conintque yo nannt'ei 'naanhan, xjen na
jnty'iahin Jesús, tye' jnan'xuaahan:
\p —Quit'ion'hin tsonjn'aan, quit'ion'hin tsonjn'aan.
\p T'a Pilato jndyuehan:
\p —Nqueho' cy'onho' cüentahin ndo' quit'ionho'hin tsonjn'aan ee
ja chen chen jndë tajndöhin ndo' min'ncüii jnan tyi'tsixuan
juu.
\p
\v 7 Majo' joo nn'an judíos'ñeen, t'a nnda'han, jnduehan:
\p —Min ntji na conan'y'ö́n na ico'xenhan', ndo' ntyja 'naan'han'
tsixuan juu na cue' juu ee its'aa nquii juu na conduihin jnda
Tyo'ts'on.
\p
\v 8 Ndo' juu Pilato, vi na jndë jndyii jon jñ'oonva',
sity'uehan'hin.
\v 9 Taquee' nnda' jon vats'ian 'naan' jon. Jo'
taxee' nnda' jon nnon Jesús:
\p —'U' ¿Yuu jon jnan'?
\p Majo' min'ncüii jñ'oon tyí'cü'a Jesús.
\p
\v 10 Ndo' tso Pilato nnon jon:
\p —¿Ndu na tyi'cü'a' 'ndyö? Ja vaa najndö na
ntsiquindya 'u', ndo' na aa nt'iön 'u' tsonjn'aan.
\p
\v 11 Ndo' jo' t'a Jesús:
\p —Xe chito nquii Tyo'ts'on tyincyaa na vaa najndu', min'ncüii
nnon 'nan je'quindëë ntsa' yo ja. Ng'e jo' juu tsan na tyincyaa
ja nt'ö', t'manntyichen jnan tsixuan juu, chichen jnan na tsixuan'
ncu'.
\p
\v 12 Ndo' vi na jndë jndyii Pilato jñ'oonva', sichon jon na
nin'quitsiquindyaa jon Jesús. Majo' nque nn'an na conintque
ndëë nn'an judíos jnan'xuaahan, jnduehan:
\p —Xe na aa ntsiquindya' tsanva', tyi'ya jñ'oon 'u' yo 
César, nquii tsanm'aants'ian t'man. Ee min'cya ro ts'an na
nin'c'oon juu ts'ian na taquintyja t'man, vja tsan'ñeen nacjoo'
nquii César.
\p
\v 13 Ndo' juu Pilato je', vi na jndë jndyii jon jñ'oonmin',
tji' jon Jesús tondëëhan. Jo' tëcjo jon silla na manin'
ts'iaan' 'naan' jon ncüii joo na jndyu Nata Ntjö' yuu naijon na
ico'xen jon jñ'oon. Majo' yo jñ'oon na conan'nein nn'an judíos
jndyu nata'ñeen Gabata.
\v 14 Juu xuee na tui nan'va', majuu
xuee na jaa nn'an judíos conan'jnt'a na ntquë quitsman chjo.
'Nan' vaa tuihan' cha' na yajmin'. Yajo' tso Pilato ndëë nn'an
judíos'ñeen:
\p —Quijnty'iaho', ndö juu ts'an na taquintyja t'man conduihin na
co'xen juuho'.
\p
\v 15 Majo' nan'ñeen jnan'xuaahan:
\p —Quitscue'hin. Quitscue'hin. Quit'ion'hin tsonjn'aan.
\p Tso Pilato ndëëhan:
\p —Nquii ts'an na taquintyja t'man conduihin na ico'xen juuho',
tyi'quichuhan' na quit'iönhin tsonjn'aan.
\p Joo ntyee na conintque'ñeen, t'ahan, jnduehan:
\p —Aa já ta'nan ncüiichen ts'an na conint'man tondë́ na co'xen jon já,
xia'ntyi nquii César.
\p
\v 16 Ndo' vi mats'iañ'en tyincyaa Pilato Jesús nduee nan'ñeen
na nt'ionhan jon tsonjn'aan. Ndo' ty'on nan'ñeen cüentahin,
tyey'onhan jon.
\s T'ion sondaro Jesús tsonjn'aan
\r (Mt 27:32-44; Mr 15:21-32; Lc 23:26-43)
\p
\v 17 Ndo' juu tsonjn'aan na jñon sondaro Jesús, tay'oon
jonhan' ncüii tyo' na jndyu Tsi' Xquents'oo. Majo' yo jñ'oon
na conan'nein nn'an judíos jndyuhan' Gólgota.
\v 18 Jo' t'ion
sondaro'ñeen jon tsonjn'aan. Ndo' mantyi jo' ncüiichen ve
nn'an, t'ionhan nan'ñeen nonjn'aan, ncüii cüii tsan'ñeen na
vi ntyjaa' jon, ndo' jon xoncüe ya.
\v 19 Ndo' juu Pilato t'ua jon ts'ian na jndui jñ'oon na t'ionhan
xquen juu tsonjn'aan'ñeen. Itso jñ'oon'ñeen: “Ndö
Jesús tsan na jnan Nazaret. Juu jon ts'an na taquintyja
t'man conduihin na ico'xen jon nn'an judíos.”
\v 20 Ndo' jndye nn'an judíos jnan'jn'aanhan juu jñ'oon'ñeen ee
yuu naijon t'ion sondaro'ñeen Jesús tsonjn'aan, ndyo 'ndyo
tsjoonhan'. Juu jñ'oon'ñeen jnduihan' yo jñ'oon hebreo na
conan'nein nn'an judíos, mantyi yo jñ'oon latyen na conan'nein
nn'an romanos ndo' yo nin'jñ'oon griego na conan'nein nn'an
griegos.
\v 21 Majo' ntyee na conintque cüenta nn'an judíos,
tanhan vi naya'ñeen nnon Pilato. Jnduehan:
\p —Nnda' ta, juu tsanva', tyi'ncüji' na condui t'manhin na
ico'xen juu já nn'an judíos. Xia'ntyi cüji': Itso tsanva':
“Ja condui t'man na macoxën nn'an judíos.”
\p
\v 22 Majo' t'a Pilato jndyuehan, itso jon:
\p —Jñ'oon na jndë jndui, taje'quitscüejndyöhan'.
\p
\v 23 Ndo' vi na jndë t'ion sondaro'ñeen Jesús tsonjn'aan, yajo'
ninnquehan ty'onhan cüenta ncüii cüii ndiaa' jon. Mantyi
ty'onhan cüenta juu ndiaatco 'naan' jon na tayuu ñjon'han'.
\v 24 Ndo' jnduehan ndëë ntyjehan:
\p —Tyi'nan'tiuutöhan', cüa, nc'ö x'iaa' cha' njnty'ia nin
ncüii jaa na ndijnoon'han'. 
\p Nnda' vaa jnt'ahan cha' quitsiquindëhan' juu jñ'oon' Tyo'ts'on
na jndui tivio nnon tson Salmos na itsohan': “T'onhan ncüii
cüii ndiaa ndëë ntyjehan, ndo' ty'ehan x'iaa' na tantjonhan
juu ndiaatco njan.” Ndo' jnt'a sondaro'ñeen cha'xjen itsiquindyi
jñ'oonva'.
\p
\v 25 Ndo' ngiaa' juu tsonjn'aan na ñoon Jesús, jo' minntyjee'
ndyee jon yo tyje ndyee jon, juu María scuu' Cleofas, yo
nin'ncüiichen María na jnan tsjoon Magadán.
\v 26 Ndo' mantyi
ja na jen venchjii Jesús na tqueen' jon na quitsijön yo jñ'oon
na toninncyaa jon, ventyjë' ja jo'. Vi na jndë jndyiaa' jon 
na ventyjee' ndyee jon nc'ia, tso jon nnon juu:
\p —'U' 'ndyo', tsanvahin conduihin jnda'.
\p
\v 27 Jndë jo' tso Jesús nnön:
\p —Juu ndyöhö' na m'aan ndö, cyon' cüentahin cha'vijon na
conduihin 'ndyo' ncu'.
\p Ndo' majuu xjen'ñeen ty'ön cüenta ndyee jon, tyjëy'önhin
v'a. Totixë'hin cha'vijon na conduihin ndyö ncö.
\s Ntyja na tue' Jesús
\r (Mt 27:45-56; Mr 15:33-41; Lc 23:44-49)
\p
\v 28 Ndo' vi na jndë tui na nnda', ntyjii Jesús na tsoñ'en
jñ'oon' Tyo'ts'on na jndë tondui ntyja 'naan' jon, jndë
siquindëhan' joohan'. Yajo' itso jon:
\p —Nin'c'ua ndaa.
\p
\v 29 Ndo' jo' ijon vaa ncüii xuaa na ñjon vinon të. Yajo'
joo sondaro'ñeen tuehan ncüii 'nan na nchja' quii' vinon'ñeen.
Ndë jo' tyiohinhan' nnon ncüii ts'oon hisopo, ndë jo'
t'ionhinhan' 'ndyo Jesús.
\v 30 Ndo' vi na jndë tuee'han' 'ndyo
jon, tso jon:
\p —Tsoñ'en ntyja njan, jndë siquindëñ'enhan' joohan'.
\p Ndë jo' scongio jon xquen jon, tue' jon.
\s Ntyja na iscjo sondaro tsi'ntsquee' Jesús
\p
\v 31 Xee na ngita' nn'an judíos nguee pascua'ñeen xjen na
t'ion sondaro'ñeen Jesús tsonjn'aan. Majo' joo nn'an na condui
nantque ndëë nn'an judíos, tyi'quint'ue n'onhan na joo ndye
nan'ñeen nñoonhan nonjn'aan juu xee na cota'jndyeehan, ee juu
xuee'ñeen xee na conan'cuee'han quitsman chjo na
conan't'maan'han Tyo'ts'on. Ng'e jo', tyequitanhan nnon Pilato na
c'ua jon ts'ian na quiton ndi'ng'e nan'ñeen cha' cje
cüjehan, ndo' cha' cjechen na nnan'cyaahan nan'ñeen
nonjn'aan.
\v 32 Ndo' sondaro'ñeen tyequitonhan ndi'ng'ee
tsan navejndyee na ñoon juu tsonjn'aan na ventyjee' ngiaa'
Jesús, ndo' majo'ntyi jnt'ahan yo ncüiichen tsan'ñeen.
\v 33 Majo' xjen na squehan tsonjn'aan na ñoon nquii Jesús,
jnty'iahan na jndë tue' jon. Ta'nan tonhan ndi'ng'ee jon.
\p
\v 34 Majo' min na nnda', ncüii sondaro'ñeen tuii juu lantsa
tsi'ntsquee' Jesús, jo' ninñoon' jndui' neon' yo ndaa.
\v 35 Ja Juan jnty'ia nnön na tui na nnda, ndo' macüji' jndyoyu ntyja
'naan' jo'. Ndo' covaa' n'onho' na matsinën jñ'oon na mayuu'
cha' mantyi ndëë ngantyja n'onho' Tyo'ts'on.
\v 36 Ee tui nan'min' cha' quitsiquindëhan' juu jñ'oon' jon na
jndui tivio nnon tson Salmos na itsohan': “Min'ncüii
tsii' jon tyi'xe'quiton nn'anhan'.”
\v 37 Ndo' mantyi vaa ncüiichen
jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui na itsohan': “Ve'to njnty'ia
jndyi nn'an nquii jon na jnan'cjohan tsi'ntsquee'.”
\s Tanty'iu Jesús
\r (Mt 27:57-61; Mr 15:42-47; Lc 23:50-56)
\p
\v 38 Jndë na tui nanmin', juu José, tsan tsjoon Arimatea,
tëcan jon vi naya'ñeen nnon Pilato na ninncyaa tsan'ñeen
si'ts'o 'naan' Jesús nt'ö jon. Juu José'ñeen itsijonhin yo
jñ'oon na toninncyaa Jesús, majo' ve' nty'iu ng'e ncyaa' jon
nque ntyje jon nn'an judíos. Ndo' vi na jndë tyincyaa Pilato
jñ'oon, jo' tja José, tëcy'oon jon si'ts'o 'naan' Jesús.
\v 39 Ndo' mantyi juu Nicodemo, tsan na tja na m'aan ta Jesús ncüii
tijaan'ñeen na nin'quitsinin juu yo jon, xjen na tacy'oon
José'ñeen si'ts'o 'naan' Jesús, tay'oon Nicodemo cha'na ntcyu
ncho'nqui kilos nchen' na tjon' mirra yo áloes na ntyeehinhan'
si'ts'o 'naan' Jesús.
\v 40 Yajo' ty'onhan cüenta tsoJesús,
tyeehan juu nchen' quichi'ñeen ndiaa na jndëhan' yo tsan lino.
Ndë jo' jnan'cüetyjohan juu ndiaa'ñeen jon. Ee nnda' vaa
costumbre 'naan nn'an judíos na coty'iuhan nt'oo.
\v 41 Naijon
yuu na t'ion nn'an Jesús tsonjn'aan, vaa ncüii ntjon.
Quityquii'han' vaa ncüii tsi'ts'ua xco na tats'an covanty'iu.
\v 42 Ndo' ng'e na mavaa xjen na ngoque' nn'an judíos xuee saro',
ya na cota'jndyeehan, juu tsi'ts'ua'ñeen, jo' tyequityi'han
tsoJesús ee juuhan' ndyo vaahan' naijon na t'ion nn'an jon
tsonjn'aan.
\c 20
\s Tyincyaa Tyo'ts'on na
tando' xco Jesús
\r (Mt 28:1-10; Mr 16:1-8; Lc 24:1-12)
\p
\v 1 Vanco juu xuee nuinco' xee na vejndyee soanan,
juu María, tsan tsjoon Magadán,
tyjee'non juu na vaa tsi'ts'ua'ñeen. Ndo' jndyiaa' jon na jndë
tendyaa' juu tsjö' na të' 'ndyohan'.
\v 2 Yajo' jnannon tsan'ñeen, ja na jen ventyjii Jesús, tja
jon naijon na m'an yo juu Simón Pedro. Itso jon ndë́:
\p —Juu si'ts'o 'naan' ta Jesús, jndë tji' nn'anhan' quityquii'
tsi'ts'ua, min tyi'quindiö́ yuu jon tquenhan jon.
\p
\v 3 Xjen'ñeen jnt'uí, sá yo Pedro. Squë́ naijon vaa
tsi'ts'ua'ñeen.
\v 4 Ndo' ninncüii sá, jnan'nö́n, majo'
jndeintyi jnannön, chichen Pedro. Ng'e jo' ja tuë jndyëë
naijon vaa juu tsi'ts'ua'ñeen.
\v 5 Jndondyi, jnty'ia juu ndiaa
na jnan'cüetyjo nan'ñeen Jesús, minndyuaahan' quii' tsi'ts'ua'ñeen,
majo' tyí'cjöc'ë.
\v 6 Majo' nquii Simón Pedro, vi na jndë
tuee' jon na tantyja jon tox'ën, taquee'cya jon
quityquii'chenhan'. Ndo' jndyiaa' jon joo ndiaa'ñeen na
tovetyjohan' Jesús, minndyuaahan' jo'.
\v 7 Mantyi juu ndiaa na
të' xquen Jesús, ntjii jonhan' na tacüetyenhan' yo ndiaa na
tovetyjohin, vequityen ndya'han', totye yahan'.
\v 8 Yajo' ja Juan na tuë jndyëë, ncö na matsijön yo ts'ian 
na t'ion Jesús já, tyjëc'ë tyquii' juu tsi'ts'ua'ñeen. 
Jnty'ia nnön na nnda' vaa, ndo' juu xjen'ñeen tëntyja 
ts'ön na vando' xco Jesús.
\v 9 Ee juu xjen'ñeen ninvaa tataa' n'ö́n juu jñ'oon'
Tyo'ts'on na jndui na itsiquindyihan' na chuhan' na ninncyaa jon na
ngüando' xco Jesús. 
\v 10 Ndo' ve já
jnt'uí na vaa tsi'ts'ua. Santcü'ë́ v'aa.
\s Tityincyoo' Jesús nnon María tsan tsjoon
Magadán
\r (Mr 16:9-11)
\p
\v 11 Majo' juu María'ñeen, minntyjee'chen jon ngiaa'
tsi'ts'ua'ñeen, na it'ioo jon. Ndo' viochen xjen na it'ioo jon,
jndondyi jon na jndyiaa' jon tyquii'han'. 
\v 12 Jo'
jndyiaa' jon ve ángeles, quichi' jndyi ndiaa cüehan. Ncüii
tsan'ñeen vequityen jon tontyja na nint'oon xquen Jesús ndo'
cüiichenhin vequityen jon tontyja na nint'oon ng'ee Jesús.
\v 13 Ndo' ta'xee'han nnon María'ñeen:
\p —'U' tsanscu, ¿Ndu mat'io'?
\p Tso jon ndëëhan:
\p —Tyey'on nn'an nquii jon na conduihin na itye'ntjon jon
ja, ndo' min tyi'quintji yuu jon tquenhanhin.
\p
\v 14 Ndo' vi na jndë tso jon na nnda', yajo' tequen jon,
jndyiaa' jon na ventyjee' Jesús jo', majo' tyí'cüajnaan' jon
na aa nquii Jesús tsan'ñeen.
\v 15 Yajo' tso Jesús nnon jon:
\p —'U' tsanscu, ¿Ndu na jen mat'io'? ¿Nin ts'an mant'ue'?
\p Sijoon' jon Jesús na juu tsan na vantyjee' ntjon'ñeen. Jo' 
tso jon:
\p —Nnda' ta, xe na aa 'u' teyon'hin, quitsu' nnön yuu jon
tyi'hin, ndo' ncjöy'önhin.
\p
\v 16 Tso Jesús:
\p —María.
\p Ndo' vi na jndë jndyii jon na tji' Jesús xuee' jon, yajo'
tequen jon. T'a jon yo jñ'oon na conan'nein nn'an judíos, tso
jon:
\p —Rabóni. Juu jñ'oon'ñeen itsiquindyihan' ts'an na tsi'man
jñ'oon' Tyo'ts'on ndëë ntyje.
\p
\v 17 Tso Jesús nnon jon:
\p —Tyi'nt'ui'tyen' ja, ee vitjachen na ncjöva na m'aan Tyëhö'.
Majo' cja' ntcüe' na quitsiquindyi' joo nn'an na cotsay'on jñ'oon
yo ja. Quitsu' ndëëhan na jöva na m'aan Tyëhö' na mantyi
conduihin Tyeho'. Jö na m'aan Tyo'ts'on na matsit'man' ja ndo'
na conan't'maan'ho'.
\p
\v 18 Ndo' juu María'ñeen, tsan tsjoon Magadán, tja jon,
tatsiquindyi jon já nn'an na tqueen' ta Jesús na quitsay'ö́n
jñ'oon yohin yo ts'ian na tots'aa jon. Tso María ndë́ 
jñ'oon na jndë sinin Jesús yohin ndo' na jndë jndyiaa'
nnon juu nquii jon.
\s Tityincyoo' Jesús ndë́ já nn'an na totsay'ö́n
 jñ'oon yohin
\r (Mt 28:16-20; Mr 16:14-18; Lc 24:36-49)
\p
\v 19 Majuu tman xuee nuinco'ñeen, já nn'an na tqueen' Jesús,
tëncüi já. Tyen t'ë́ jndyuent'aa ve' ng'e na ncyá jndyí 
nn'an judíos na conintque. Yajo' tyjee'non jon na m'án, ninjonto
tacüentyjee' jon quii' nt'án, tyincyaa jon ts'on já, tso jon:
\p —Juu na condui Tyo'ts'on na tajñuaan' ts'onhin, ncyaa jon na
c'oonhan' yoho'.
\p
\v 20 Ndo' vi na jndë tso jon na nnda' ndë́, yajo' si'man jon
nt'ö jon yo tsi'ntsquee' jon. Ndo' tyincyaahan' na në́n
jndyí na jnty'iá nnt'áhin.
\v 21 Jo' tso nnda' jon ndë́:
\p —Juu na condui Tyo'ts'on na tajñuaan' ts'onhin, c'oonhan' yoho'.
Cha'xjen nquii jon na conduihin Tyëëhë jndë t'ua jon ts'ian 
nnön na quitsi'man juu jñ'oon naya 'naan' jon ndëëho', 
majo'ntyi ma'ua ja ts'ian ndëë 'o' na c'oncyaho'han' ndëë nn'an.
\p
\v 22 Ndo' vi na jndë tso jon na nnda', tju' jon jndye ndë́.
Tso jon:
\p —Cy'onho' cüenta nquii Espíritu Santo.
\v 23 Nque nn'an na
contcüe' n'onhan jnanhan, vanaan na quindueho' ndëëhan na
jndë sit'man ts'on Tyo'ts'onhan. Majo' joo nn'an na
tyi'contcüe' n'onhan yo jnanhan, mantyi vanaan na nndueho'
ndëëhan na tyi'cotsit'man ts'on jonhan.
\s Jndyiaa' Tomás na vando' xco Jesús
\p
\v 24 Já nn'an na tqueen' Jesús na quinanjö́n yo ts'ian na
tots'aa jon, ninnquii ntyjëëhë Tomás tyí'c'oonhin xjen na
jndyo jndyee Jesús ndë́. Juu Tomás'ñeen conduë́hin
Tsanñ'ein.
\v 25 Ndo' vendye já jnduë́ nnon jon:
\p —Jndë jnty'iá ndë́ nquii Jesús.
\p Majo' t'a jon, tso jon ndë́:
\p —Xe na aa nty'ia nnön jn'aan naijon na iscjo co' nt'ö jon,
ndo' na nndui nonnt'öhan', yo na nndui vintyjaa' nt'ö
tsi'ntsquee' jon, yajo' yuu' je', ngantyja ts'ön na vando' xco
jon.
\p
\v 26 Ndo' jndë nen xuee na tui na nnda', tom'án nnt'a
juu v'aa'ñeen. Xjen'ñeen m'aan Tomás. Ndo' jo' tyjee' nnda' Jesús
quii' nt'án na tyen të' jndyuent'aa. Tyincyaa jon ts'on já.
Itso jon:
\p —Juu na condui Tyo'ts'on na tajñuaan' ts'onhin, c'oonhan'
yoho'.
\p
\v 27 Ndo' ninñoon' itso jon nnon Tomás:
\p —Quitui' nnonnt'ö' nt'ö. Ndo' mantyi quitui' nda'nt'ö'
tsi'ntsc'ë. Majo' tyi'ntsa' na tyi'cantyja tson', cüa,
cantyja tson' na vant'ö xcö.
\p
\v 28 Yajo' t'a Tomás 'ndyo jon:
\p —'U' ta, condui 'u' Tyo'ts'on na matsit'man' ndo' condui 'u' na
quitye'ntjon' ja.
\p
\v 29 Ndo' tso Jesús nnon tsan'ñeen:
\p —'U' Tomás, xeng'e jndë jndyia' nnon' ja, jo' na mavantyja
tson'. Ityio Tyo'ts'on jn'aan joo nn'an na vantyja n'on ja
min na tacojnty'ia ndëëhan ja.
\s Ts'iaan' na jndui tsonvahin
\p
\v 30 Já nn'an na tqueen' Jesús na quitsay'ö́n yo ts'ian na
tots'aa jon na tojnty'iá ndë́ na jndyechen nnon ts'ian na
tots'aa jon na tyi'je'quinduihan' ntyja 'naan' najndei nquii ts'an,
joohan' tajnduihan' nnon tsonvahin na macüji ja.
\v 31 Majo'
macüji jñ'oonmin' cha' cantyja n'onho' na nquii Jesús conduihin
Cristo, ndo' jnda nquii Tyo'ts'on, ndo' cha' ntyja 'naan' jo'
ncy'onho' cüenta na tyi'quintycüii na cota'ndo' ñuan 'naanho'.
\c 21
\s Tityincyoo' Jesús ndëë ntyque' já
\p
\v 1 Jndë na tui nan'min, tityincyoo' nnda' Jesús ndë́ já
nn'an na tqueen' jon na quitsay'ö́n yo jñ'oon na toninncyaa
jon. S'aa jon na nnda' viochen xjen na m'án ndaandue Tiberias.
Ndö vaa na tui xjen na tityincyoo' jon ndë́.
\v 2 Ninncüii tojnaan' m'aan Simón Pedro, Tomás, tsan na
conduë́ Tsanñ'ein, Natanael, tsan na jnan Caná ndyuaa
Galilea, yo ve já ntsinda Zebedeo yo vechen ntyjëëhë na
tqueen' Jesús na quitsay'ö́n jñ'oon yohin.
\p
\v 3 Tso Simón Pedro ndë́:
\p —Jöcüji' quintcaa.
\p Jnduë́ nnon jon:
\p —Ngitsá yo 'u'.
\p Yajo' sá, tuá v'aandaa. Majo' juu tijaan'ñeen, min'ncüii
quitscaa tatjí'.
\v 4 Vi na jndë vavixuee, yajo' nquii Jesús
tyjee'non jon ndë́. Ventyjee' jon 'ndyo juu ndaandue'ñeen,
majo' tajnan'jö́n' na aa juu jon.
\v 5 Ndo' taxee' jon ndë́:
\p —'O' ntyjë, ¿Aa jndë tji'ho' chjo quintcaa ntquë?
\p T'á 'ndyo jon:
\p —Min'ncüii o' tacotjí'.
\p
\v 6 Ndo' t'a jon, tso jon ndë́:
\p —Quitjue' nnda'ho' tsqui' 'naanho' ngiaa' v'aandaa tontyja ya,
yajo' ngua quintcaa tyquii'han'.
\p Ndo' tjuë́' nnt'áhan'. Ndo' jndë jo' ndiquindëë na ntjí'han'
ng'e na jndye jndyi quintcaa ñjonhan'.
\v 7 Ndo' tsjö nnon
Pedro:
\p —Manquii ta Jesús tsanva'.
\p Xjen na jndyii jon na nnda', tcüe jon ndiaa camiseta, ng'e jndë
tji' jonhan' na its'aa jon ts'ian. Ndë jo' tju'hin quii'
ndaandue, tuee'cya jon tyuaa tcüi.
\v 8 Ndo' vendyechen
já na conan'jö́n yo Jesús, jndyontyjá yo v'aandaa chjo cha'
na venn'an ncho'nqui nc'a, na tontyjá juu tsqui'ñeen na
too'chenhan' na ñjon quintcaa, ndo' squë́ tyuaa tcüi.
\v 9 Ndo' vi na jndë squë́ jo', jnty'iá ñon cov'a, ndo' ntyjo
quintcaa yo tyoo' cjo ñon'ñeen na coneinhan'.
\v 10 Ndo' tso
Jesús ndë́:
\p —Quindyoy'onho' cüantyi quintcaa na jndë tji'ho' quichen.
\p
\v 11 Yajo' tua nnda' Simón Pedro quii' v'aandaa chjo.
Jndyoy'oon jon juu tsqui'ñeen 'ndyo ndaandue na too'chenhan' na
ñjon quintcaa t'man. Ndo' tuee' ncüii ciento vantjo' venn'an
ncho'nqui vantjo' ndye cho'ñeen. Majo' min na jndye jndyi
quintcaa'ñeen, tyí'quit'ioo' tsqui'ñeen.
\v 12 Ndo' tso Jesús
ndë́:
\p —Ncyoho' na ntcüa'ho'.
\p Ndo' já na tqueen' jon na quitsay'ö́n yo jñ'oon na toninncyaa
jon, min'ncüii já tat'ö́n na t'man n'ö́n na ntax'ë́ 
nnon jon nin ts'anhin, ee mangiö́ yá na manquii ta Jesús jon.
\v 13 Yajo' sindyoo' jon nc'iá. Ty'oon jon tyoo' yo quintcaa, tyincyaa
jonhan' ndë́.
\p
\v 14 Nquë́ na tqueen' jon na quitsay'ö́n
jñ'oon yohin, ndö' vaa na jndë ndye jnda na
tityincyoo'hin ndë́ vi na jndë na vando' xco jon. 
\s Jñ'oon na sinin Jesús nnon Simón Pedro
\p
\v 15 Ndo' vi na jndë tcü'á, yajo' nquii Jesús, taxee' jon
nnon Simón Pedro. Tso jon:
\p —Nnda' Simón, jnda Juan, ¿Aa ventyji'ntyichen' ja, chichen
nanmin'?
\p T'a jon, itso jon:
\p —Mayuu' ta, ntyji' na nën jndyi 'u'.
\p Juu jñ'oon na sintcüe' Jesús nnon tsan'ñeen, tyi'quitsinin
nquii' jonhan'. Tso jon:
\p —Cüantyje' quinman quijndë ntsjuën'.
\p
\v 16 Jndë jo' taxee' nnda' jon nnon Pedro:
\p —'U' Simón, jnda Juan, ¿Aa mayuu' na ventyji' ja?
\p Jo' t'a nnda' Pedro:
\p —Mayuu' ta, ntyji' na njon jndyi 'u' ntyji.
\p Ncüiichen jon tso nnda' Jesús juu jñ'oon'ñeen:
\p —Cüantyje' joo quinman ntsjuën'.
\p
\v 17 Jndë ndye taxee' nnda' jon nnon Pedro, itso jon:
\p —'U' Simón, ¿Aa venchji' ja?
\p Jo' si'ndaa'han' ntyjii Pedro na jndë ndye jnda na vaxee'
Jesús nnon jon:
\p —¿Aa venchji' ja?
\p Yajo' t'a jon, tso jon:
\p —Ta, tsoñ'en mavaa' tson'. Mantyji' na njon jndyi 'u' ntyji.
\p Itso Jesús nnon jon:
\p —Cüantyje' joo quinman ntsjuën'.
\v 18 Jñ'oon na mayuu' na
matsiquindyi ja 'u', xjen na tom'an' na xoncüe ts'an 'u',
sijnda' na ntsa' minninchen na nt'ue tson', ndo' ta'nan ts'an 
ntsitsan' 'u' yuu jon na nin'cja'. Majo' ya na ve' yo nc'ua na
manoon', ntsindiu' nt'ö' ndo' ncüiichen ts'an ntsityen juu 'u'
na ngay'oon juu 'u' yuu jon na tyi'nin'cja'.
\p
\v 19 Ndö' vaa jñ'oon na tso Jesús na si'man jon nin ncüii
nnon na ngue' Pedro na ndit'maan' Tyo'ts'on ntyja 'naan' juu.
Jndë na sinin jon jñ'oonmin', itso jon:
\p —'U' quitsijon 'u' yo ja.
\s Jñ'oon na sinin Jesús ntyja 'naan' juu Juan.
\p
\v 20 Ndo' tequen Pedro, jndyiaa' jon na jöntyja
tonquen'han. Tañjoon' ts'on jon na ventyjii Jesús ja ndo' na
maja nintaquityën ngiaa' Jesús xjen na tcü'á juu tijaan'ñeen
yohin, ndo' xjen'ñeen tax'ë nnon jon: “Ta, ¿Nin ts'an na
ninncyaa cüenta 'u'?” 
\v 21 Ndo' vi na jndë jndyiaa' Pedro na
jöntyja, taxee' jon nnon Jesús. Tso jon:
\p —Ta, ndo' tsanva' je', ¿Nin ncüii nnon 'nan na ngenon juu?
\p
\v 22 Ndo' t'a Jesús 'ndyo jon:
\p —Xe na aa nt'ue ts'ön na ninc'oon juu ata xjen na nndyö nnt'a,
¿Nin its'aahan' 'u'? 'U' quitsijon 'u' yo ja.
\p
\v 23 Ng'e na nnda', quii' nt'an ntyjë na vantyja n'onhan
Jesús, tycya jñ'oon na itso jon na xe'cü'iö. Majo' ve' xia'ntyi
tso jon: “Xe na aa nt'ue ts'ön na ninc'oon juu ata xjen na
nndyö nnt'a, ¿Nin its'aahan' 'u', Pedro?”
\p
\v 24 Maja condui juu tsan'ñeen na nnda' jñ'oon tso Jesús ntyja
'naan'. Maja na macüji jñ'oonminhin, ndo' jñ'oon na mayuu' na
matsinën, chito ve' matsivi'nn'an.
\p
\v 25 Ndo' jndyechen mañoon ts'ian min na tots'aa Jesús. M'aan'
ts'ön xe na aa ncüji ts'an ncüii cüiihan', its'aahan' ntyji
tyi'je'cüijndei' tsonnangue yo joo tson na ncüji ts'anhan'.