\id ROM
\h Romanos
\mt1 Tson Na Scüenon Pablo Ndëë Nn'an Tsjoon Roma
\c 1
\s Incyaa Pablo ts'on ndëë nn'an na 
vantyja n'on Jesucristo
\p
\v 1 Ja Pablo macüji tsonvahin. Condui ja ts'an na
ityentjon nnon Jesucristo. Nquii Tyo'ts'on tqueen' jon
ja, ndo' i'ua jon ts'ian nnön na condui ja ts'an na ijñon
jon tondëë nn'an na mancya jñ'oon naya 'naan' jon
ndëëhan. 
\p
\v 2 Ndyu na toxen'chen, tom'an nn'an na toninncyahin jñ'oon' 
jon ntyja 'naan' 'nan na nguaa. Quii' jñ'oon' jon na tji
nan'ñeen na ji'ua conduihan', vaa jñ'oon na siquindyi
jonhan ntyja 'naan' juu jñ'oon nayavahin. 
\v 3 Majuuntyi
jñ'oon ntyja 'naan' jnda jon Jesucristo. Juu jon na
tuihin na ts'anhin, tuihin tsjan 'naan' David na jndyocahan', nquii
David na taquintyja tonduihin toco'xen jon nn'an Israel. 
\v 4 Ntyja
'naan' Jesús tji' jndyoyuhan' na conduihin jnda Tyo'ts'on
ng'e na tando' xco jon vi na jndë na jnan'cuee' nn'anhin.
Juu nan'ñeen, tuihan' ntyja 'naan najndei 
na condui nquii Espíritu Santo. 
\p
\v 5 Ntyja 'naan' nquii Jesucristo jndë ty'ön naya na
condui jon, jo' na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na condui ja
ts'an na ijñon jon ja tondëë nn'an yo jñ'oon naya 'naan'
jon. Its'aa jon na nnda' cha' nque nn'an na mañoon tsjan
conduihan yo nn'an judíos, ngantyja n'on Jesucristo, ndo'
na nnan'vehan jñ'oon na iquen jon ndëëhan. Ndo' na nnda',
ndit'maan' xuee' jon. 
\v 6 Ndo' mantyi nqueho' na m'anho'
tsjoon Roma, ñ'enho' na icüji' Tyo'ts'onho' quii' nt'an
nan'ñeen na mantyi its'aa jon na conduiho' nn'an cüentaa' nquii Cristo.
\v 7 Ndo' ng'e na nnda', mantyi tëcüja'han' 'o' na
itsivi'ntyjii Tyo'ts'on 'o'. Nquii jon na conduihin
tyëëhë yo nin'nquii Jesucristo na conduihin na
itye'ntjon jon jaa, mac'an ndëëhan na juu naya na 
conduihan, ncyahinhan' quii' n'onho' yo nin'juu na c'onho' na
tajñuaan' ts'onho' tondëëhan. 
\s Nin'cjaquindyiaa' Pablo nn'an tsjoon Roma
\p
\v 8 Jñ'oon najndyee na matsjö ndëëho', nquii Tyo'ts'on
na matsit'man' ja, mancya nayahin ntyja 'naan tsoñ'enho'
na vantyja n'onho' Jesucristo. Nque nn'an na mañoon ndyuaa,
conan'neinhan ntyja 'naan' na vantyja n'onho' jon. 
\v 9 Yo
mancha'chen ts'ön matye'ntjön nnon Tyo'ts'on na mancya
jñ'oon naya ntyja 'naan' jnda jon. Ntyjii jon na
mancha'chen xjen na matsinën nnon jon na vañjoon' ts'ön
'o'. 
\v 10 Mac'an nnon jon xe na aa nt'ue ts'on jon,
ngüentyja xjen na nninncyaa jon na nguë na m'anho'. 
\v 11 Ee nt'ue jndyi ts'ön na nty'ia 'o' cha' nndëë ntsi'man
ndëëho' jñ'oon na jndë si'man jon nnön, cha' ntyja
'naan' jo' ngaquentyichen 'o' tyquii' na vantyja n'onho' jon.
\v 12 Matsjö na nnda', cha' juu na vantyja n'onho'
Jesucristo ntejndeihan' ja, ndo' mantyi juu na vantyja
ts'önhin, ntejndeihan' 'o'. 
\p
\v 13 'O' ntyjë na vantyja n'onho' Jesús, nt'ue ts'ön na
cüaa' ya n'onho' na jndye jnda jndë sitiu na
ncjöquijnty'iaho', majo' ata xjen neinhin ninnquii'chen
itscu'han' na nts'ahan'. Nin'cjö jo', ee cha'xjen matejndei
ja nn'an mañoon njoon na covaquehan ntyja 'naan' Cristo, 
majo'ntyi nin'quitejndei 'o'. 
\v 14 M'an nn'an na conan'nein
jñ'oon griego, ndo' mantyi m'an nn'an na conan'nein mañoon
nnon jñ'oon. M'an nn'an na jnda' nquenhan, ndo' mantyi m'an
nn'an na tyi'quita'jn'aanhan ntji. Tsoñ'enhan chöjnan na
ninncya jñ'oon naya 'naan' Jesucristo ndëëhan. 
\v 15 Mang'e na nnda', ntyja jndyi ts'ön na ncjö na m'anho'
tsjoon Roma na nninncya juu jñ'oon naya'ñeen ndëëho'.
\s Juu jñ'oon naya 'naan' Tyo'ts'on, vaa
najndei na tsixuanhan'
\p
\v 16 Ee ja tyi'jn'an yo ntyja 'naan' juu jñ'oon naya 'naan'
Cristo, ng'e ntyja 'naan'han' itsi'man nquii Tyo'ts'on na
conduihan' najndei na itsin'man jon
ñuaan tsoñ'en nn'an na vantyja n'on Cristo. Sijnda' jndyee
jon na its'aa jon na nnda' yo nque nn'an judíos, ndo'
majo'ntyi its'aa jon yo nn'an na mañoon tsjan conduihan.
\v 17 Ng'e ntyja 'naan' juu jñ'oon nayava, itsi'manhan'
ndëë nchu vaa na iquen Tyo'ts'on jaa na min'ncüii jnan
tyi'quinan'xuan. Covityincyoo' jndyoyu na nan'xuan na nnda'
ng'e xia'ntyi ng'e na vantyja nn'önhin, ta'nan ncüiichen
nnon 'nan na ntquenhan' jaa na tajnan
nan'xuan. Ng'e jñ'oon' jon na jndui itsohan': “Juu tsan na
jndë sinduu' Tyo'ts'on jnaan', xia'ntyi ng'e na vantyja
ts'on juu, jo' incyaa jon na ngüando' ñuaan' juu.” 
\s Majnda' na tsoñ'en nn'an conan'tjahan
\p
\v 18 Ng'e ata xjen quiñoon'nduechen itsi'man jon na
quindya' jndyi ntyjii jon yo tsoñ'en nn'an na cont'ahan na
tyi'cuee' n'onhan jon, tsojnaan' 'nan tyia na cont'ahan yo
ntyjehan. Ng'e na cont'a nan'min, manque rohin cotë'hin
juu jñ'oon na mayuu' na nts'aahan' ts'ian 'naan'han' quii' 
n'onhan. 
\v 19 Itsiv'ii jonhin ee juu na ndëë ncüaa'
ts'on ts'an ntyja 'naan' na conduihin, covityincyoo' jndyoyuuhan'
ndëëhan, ee nquiintyi jon itsi'man jndyoyu jon ndëëhan
ntyja 'naan'han'. 
\v 20 Ee ntyjantyi xjen na tquen jon
tsonnangue, covityincyoo' jndyoyu na tsoñ'en 'nan na s'aa
jon, conan'manhan' na tëquintyja najndei conduihin, ndo'
na jnda' itsijnda' jon tsoñ'en. Ng'e 'nan na cojnty'ia
nn'an na s'aa jon, ntyja 'naan'han' covaa' n'onhan nchu vaa
condui jon. Mang'e jo', je'quindëë nnduehan na ndicüaa'
n'onhin nin 'nan nt'ue ts'on jon na quint'ahin. 
\v 21 Ee
covaa' n'onhan na m'aan Tyo'ts'on, majo' min na nnda'
tyi'quinan't'maan'han jon cha'xjen na chuhan', min na
tyi'nin'ncyahin na ya jon na itixee' jon joohan. Ndo' ng'e
na nnda', juu jñ'oon na ndyii' n'onhan ntyja nchu vaa na
conduihin, ve' jn'aanhan'. Ndo' ve' ng'e na tyi'nin'cüaa'
n'onhan ntyja 'naan' jon, jo' itscu'han' na ndëë ntji'hin
cüenta ntyja 'naan' juu jñ'oon na mayuu'. 
\v 22 Ee min na
tji' nquehan cüenta na conduihin nn'an na jnda' jndyi nquen,
majo' juu nan'ñeen scüaquenhan' juuhan' na conduihin
nn'an nan' nquen. 
\v 23 Ndo' jnty'ehan na conan't'maan'han 
juu Tyo'ts'on na tyi'quintycüii na vando' jon, ndo'
totoquityehan ndëë 'nan na tonan'ya nquehan. Ñ'enhan'
totsijonhan' joohan' cha'vijon nn'an na covje, ndo' mantyi
yo quioo' na jndui na min ntsquii yo quioo' na ninnque ng'e
ndo' yo nin'quioo' na vavaa tsiaa'.
\p
\v 24 Tsojnaan' tsoñ'en nan'min', jo' jnty'ii Tyo'ts'on
na cotsantyjatohan natyia na nt'ue n'on nquehan. Cuaa nquii
na nt'ahan min'cya ro nnon natyia na conan'tiuhan na
nin'quint'ahan. Mang'e jo' nquehan yo si'ts'o 'naanhan
tont'ahan 'nan yo ntyjehan na jnaan' jndyi vaahan'. 
\v 25 Jo' jnty'ii jon na quint'ahan 'nanmin' ng'e jndë jnty'ehan
juu jñ'oon na mayuu' ntyja 'naan' nquii jon cha' na
ngantyja n'onhan jñ'oon na ve' quintu. Ee tonan't'maan'han
'nan na tquen jon ndo' totyentjonhan ndëëhan', majo' nquii 
jon na tquen jon tsoñ'en, ta'nan jnan't'maan'han jon. Nquii
jon na vacüja'han' na mancha'xjen cüit'maan'hin. Quindui
na nnda'.
\p
\v 26 Majnaan' jo', jnty'ii Tyo'ts'on na nc'oon' n'onhan
'nan na nin'quint'ahan na jnaan' jndyi vaahan'. Ata nque
nanntcu, juu na sijnda' Tyo'ts'on na nc'onhan yo nannon,
jnty'ehan na nt'ahinhan'. Jnan'cüejndyohan na nt'ahan na
nnda' cha' nc'onhin yo ntyje ntcuhan, ndo' juu ts'ian'ñeen
vandya'han', chito cha'xjen na sijnda' jon ntyja 'naanhan.
\v 27 Ndo' mantyi manin' cüajon tont'a nannon. Jnty'ehan na
ntjonhan yo nanntcu, tonan'jmiin'han na nin'c'onhan yo ntyje
nonhan. Nque nannon, totquen yantyihan na tont'ahinhan' yo
nan'ñeen, 'nan na jnaan' jndyi vaahan', ndo' ng'e jo',
sits'o 'naan nquehan cotantjonhan' 'nan na chuhan' na
ngenonhan ng'e natyiamin' na cont'ahan.
\p
\v 28 Ndo' ng'e na tji' nn'an cüenta na tyi'icanhan' na
c'oon' n'onhan na m'aan Tyo'ts'on, ng'e jo' jnty'ii jonhan na
na quinan'tiuhan 'nan tyia, min ta'nan tji'han cüenta
na aa tyiahan'. Ve' cont'atohan 'nan na tyi'quichuhan' na nt'ahan. 
\v 29 Ninnquii'chen na cont'ahan
ncüii cüii nnon na tyi'quichuhan', cha'nan natyia na
conan'tiuhan yo ntyjehan, yo na nin'cüi'naanhan 'naan
ntyjehan, yo na conan'tiuhan nin ncüii nnon natyia na
nt'avi'han. Ninvaa quii' n'onhan m'an na vjehan
ntyjehan na min 'naan, mantyi yo na conan'cüjehan nn'an, yo
na conan'ntja'han, yo na conan'vi'nn'anhan,
yo ncüii cüii nnon navi' na cont'ahan
nn'an. Min tyi'cotsacüentyjee'han na conan'neinhan quintu
cjo ntyjehan. 
\v 30 Conan'neinhan jñ'oon tsan' nacjo
nan'ñeen, mantyi yo na m'anhan na jndohan Tyo'ts'on, yo na
conan'cüejnaan'han ntyjehan, yo na conan'tiuhan na ve'
xia'ntyi nquehan na njonhan, ndo' mantyi conan'ntsahin ntyja
'naan nquehan, yo na cotquen yantyihan na nt'ahan natyia na 
min taconan'tiu nn'an na nt'ahinhan', min
tyi'quita'nguee'han jñ'oon na condue nn'an na ndahin, 
\v 31 min nquehan tyi'conan'tiuhan yu vaa 'nan na ya cha' nt'ahinhan', min
tyi'conan'quindëhan jñ'oon na jndë ta'hin jnduehan na nt'ahan,
min tyi'quinan'vengiohan nn'an v'aahan, joohan
tyi'xequinan't'man n'onhan ts'an na vaa na techuu' 'ndyo
juu yohan, min tyi'cy'onhan na vi'ngiohan nn'an na coquenon
navi'. 
\v 32 Ndo' mangio jnda'han na jndë sijnda' Tyo'ts'on
na joo nn'an na cont'ahan 'nan tyiamin', mancüiixjen
ngitsu ñuaanhan. Majo' min na nnda' covaa' n'onhan, chito
ve'chjo ro cont'ahin joo 'nanmin', ninvito cont'ahinhan',
mantyi coquioo jndyi n'onhan yo joo nn'an na cont'ahin
'nanmin'.
\c 2
\s Ntyja 'naan' jñ'oon na mayuu' na itsijnda'
Tyo'ts'on na vaa jnan nn'an
\p
\v 1 Ndo' 'u' na min'cya ro ts'an 'u', macüji' cüenta na nque
nn'an na cont'a 'nantyiamin', ji vaa nan'xuanhan, ndo'
majuuntyi xjen matsa' cha'xjen joohan. Ee ya na matsu' na itsitja
ts'an na its'aa juuhan', ncu' matsijnda' na vaa jnan', ng'e
nincüajon matsa' cha'xjen cont'a joo nan'ñeen.
\v 2 Majo' nquii Tyo'ts'on, xjen na icüji' jon cüenta na nque
nn'an na cont'a nan'min', vaa jnanhan, ndo' mangiö na
its'aa jon na nnda' cha'xjen na chuhan'.
\v 3 'U' na macüji' cüenta na conan'tja
nan'ñeen, majo' ncu' cüejon matsa' cha'xjen joohan. Manchji'
ya' na joo nn'an na cont'a 'nan tyia, icüji' Tyo'ts'on cüenta
na conan'tjahin nnon jon, ng'e na nnda', tyi'ntsitiu' na
tyi'je'quit'uii jon 'u' na mantyi matsa'han'.
\v 4 Nquii Tyo'ts'on t'man jndyi naya its'aa jon yo 'u'. Min na matsitja 'u' 
nnon jon, tyi'tsiv'ii' ts'on jon 'u' na ninñoon'. 'U' na tyi'quitsijñ'on'hin,
minndoo' jndyi jon 'u', ndo' na matsa' nan'min', tyi'cuee'
tson'hin, min tyi'covaa' tson' na ya jndyi its'aa jon yo 'u'
cha' ntyja 'naanhan' ngay'oonhan' 'u' na ntcüe' tson' yo jnan
'nan', 
\v 5 Majo' ng'e na que' tson',
tyi'nin'qui'ndyi' na matsitja 'u', ndo' ng'e na nnda',
mancu'to' matsa' na vaquinto'chen na quitsiv'ii jon 'u' juu
xuee na mats'ia ya na ntsiv'ii matyen jon nn'an tsojnaan' na
conan'tjahin. Juu xjen'ñeen nnintyincyoo' na cha'xjen na chuhan',
jo' icüji' jon cüenta na vaa jnaan' ts'an.
\v 6 Ndo' ya na
ngüentyja juu xjen'ñeen, ndyion jon xi' ncüii cüii ts'an
ntyjantyi 'nan na jndë tots'aa juu xjen na tovam'aan juu tsonnangue.
\v 7 Ndö vaa na ndyion jon nn'an, nque nn'an na cojoo' n'on na nt'a 
'nan na chuhan' cha' ntyii' jonhan naijon na m'aan jon
na taquintyja na nancoo'han', na ntyja n'onhan na ntsit'maan'
jonhan yo na nninncyaa jon na nnan'xuanhan na tavije'cüjehan,
ndëë nan'ñeen nninncyaa jon na ncy'onhan cüenta na
tyi'quintycüii na cota'ndo' ñuaanhan.
\v 8 Majo' nque nn'an na ninnquii'chen totsantyjahin 'nan na
nt'ue n'on nquehan, na min tyi'nin'quindyehan jñ'oon na
mayuu' na itsijnda' jon, na conan'jonhan yo 'nan tyia,
joohan' nin'contyjahan, ndyion jon nan'ñeen na itsiv'ii
jonhan na quit'uiivi'han'hin.
\v 9 Ee tyi'ncüii cüii ts'an na its'aa juu 'nan natyia,
nt'uiivi'han'hin, ndo' ntsi'ndaa'han' nchjii juu tsojnaan'
joo natyia na jndë tots'aa juu. Navejndyee nque nn'an
Israel ngenonhan na nnda', ndo' mantyi nque nn'an na mañoon
tsjan conduihan, manincüajon ngenonhan.
\v 10 Majo' nque nn'an na
conan'jonhan yo juu na chuhan', tsoñ'en nan'ñeen ntyii' jonhan
ntyja 'naan' na t'man condui nquii jon, ndo' ntsit'maan' jon joohin ndo'
nninncyaa jon na nan'xuanhan na tajñuaan' ts'onhan na 
tonnon jon. Nts'aa jndyee jon na nnda' yo nque nn'an Israel, 
ndo' majo'ntyi yo mañoon nn'an na chito tuihan tsjan nan'ñeen.
\p
\v 11 Nnda' vaa na nguaa ng'e nquii Tyo'ts'on icüji' jon cüenta
yo ncüii cüii ts'an 'nan na itsitjahin nnon jon.
\v 12 Mangiö
na tsoñ'en nn'an na tyi'c'onhan nacje 'naan' juu jñ'oon'
Tyo'ts'on na tquen Moisés na ico'xenhan', ngitsuhan na
conan'tjahan, min' xe'co'xen Tyo'ts'on jnanhan ntyja 'naan' juu
jñ'oon'ñeen. Majo' 'o' nn'an judíos na m'anho' nacje 'naan'
juu jñ'oonva', xia'ntyi ntyja 'naan'han' ncüji' jon cüenta
joo 'nan na conan'tjaho'.
\v 13 Ee juu jñ'oon'ñeen na ico'xenhan',
chito ng'e na indyii ts'anhan', jo' na iquen Tyo'ts'on tsan'ñeen
na tajnan tsixuan juu. Majo' nque nn'an na
conan'quindëhan juuhan', joo nan'ñeen iquen jonhan na tajnan
nan'xuanhan.
\v 14 Quitquenho' cüenta ntyja 'naan nn'an na chito
conduihan nn'an Israel. Juu jñ'oon na jndui na ico'xenhan',
ta'nan cuaahan' ndueehan. Majo' xjen na cont'ahan cha'xjen na
ico'xen juu jñ'oon'ñeen ng'e na quityquii' n'on 'naanhin
itsiquindyihan' nchu vaa na chuhan' na quint'ahan, nin'quitsohan'
na juu na m'aan' n'onhan na nin 'nan icanhan' na quint'ahan, juu
nan'ñeen conduihan' ntji na ico'xenhan'hin.
\v 15 Ee ya na
cont'ahan na nnda', itsi'manhan' na conan'quindëhan juu ntji na
ico'xenhan' na jndë m'aanhan' quityquii' n'onhan. Ndo' ngiohan
na ico'xenhan'hin ng'e ya na jndë jnt'ahan ncüii nnon natyia,
covicjehin quii' ñuaanhin na jndë jnan'tjahan nnon Tyo'ts'on.
Ndo' ya na cont'ahan cha'xjen na chuhan', juu na covicjehan quii'
ñuaanhan ivañoon'han'hin.
\v 16 Nguaa na nnda' juu xuee na mats'ia, ya na njñon ntcüe'
Tyo'ts'on Jesucristo na ntco'xen jon nn'an na jndë
tont'ahan 'nan natyia na ve' nty'iu. Joo nn'an na mancya
jñ'oon naya 'naan' Tyo'ts'on ndëëhan, ndö' vaa jñ'oon
na matsiquindyihan.
\s Nn'an Israel ndo' ntji na ico'xenhan' na
tquen Moisés
\p
\v 17 Majo' 'u' matsu' na condui 'u' ts'an Israel. Matsiquii tson'
juu ntji na tquen Moisés na ico'xenhan'. Maco' s'a nquii 'u' na
condui 'u' cüentaa' Tyo'ts'on.
\v 18 Ndo' mavaa' tson' nchu vaa
na nt'ue ts'on jon na quitsa'. Ndo' ng'e juu jñ'oon'ñeen jndë
si'manhan' nnon' nin 'nan na quitsa', jo' ndëë ncüji' cüenta
nin 'nan na icüji' yahan' na quitsa'.
\v 19 Ndo' joo nn'an na
tyi'quindiohan nchu vaa na ican Tyo'ts'on na quint'ahan, ntyjii
ya tson' na ncu' condui 'u' ts'an na ya ntsi'man jñ'oon ntyja 'naan'
jon ndëëhin. Macüji' cüenta na joo nn'an na tyi'covaa'
n'onhin ntyja 'naan' jon, ya jndyi mancya' jñ'oon ndëëhan,
cha'vijon na matsixue' chon nato jaan na co'o nn'an.
\v 20 Nque
nn'an na tyi'condyehan ntyja 'naan' Tyo'ts'on, matsitiu' na ncu'
condui 'u' ts'an na ya ntsi'manhan' ndëë nan'ñeen. Ndo' nque
nn'an na itsijonhan'hin cha'vijon yotsca ntyja 'naan' Tyo'ts'on,
macüji' cüenta ntyja 'nan' na ya ntsi'man' ndëëhan. Nnda' vaa
na m'aan' tson' na ndëë ntsa' ng'e jñ'oon na tji Moisés na
ico'xenhan', itsi'manhan' nnon' tsoñ'en na icanhan' na ncüaa'
n'on nn'an, ndo' ntyja 'naan' juuhan' mavajnan' nchu vaa na
chuhan' na quits'aa ts'an yo nin'juu na conduihan' na mayuu'.
\v 21 Ndo' na nnda', 'u' na matsi'man' ndëë nn'an ntyja 'naan'
jñ'oon na ico'xenhan', ¿Ndu na tyi'quitsa' cha'xjen juu 'nan na
itsiquindyihan'? Mancya' jñ'oon na tyi'nch'uee ts'an, majo' 'u'
mach'ue'.
\v 22 Matsu' na tyi'quichuhan' na nc'oon ya ts'an
yo ncüiichen tsanscu na ve' ndö' ro, majo' ñ'enho' na m'anho'
yo ntcu ntyjeho'. Joo 'nan na conan'ya nn'an na
conan't'maan'hinhan' na cha'vijon conduihan' Tyo'ts'on, matsu' 
na tayuu jnt'uehan', majo' joo 'nan na concya nn'an ndëëhan' 
quii' nt'aan'on naijon cotoo'han', ñ'enho' na conty'ueeho' 'nan 
na concya nan'ñeen ndëëhan'.
\v 23 Macüji' s'a 'u' na nqueho'
conan'y'onho' jñ'oon' Tyo'ts'on na ico'xenhan'. Majo' ya na
tyi'cüangue' nchu vaa na ico'xen juuhan', matscüejnan'hin na
mavenon' juu jñ'oon na ico'xenhan' 'nan na icanhan' na quitsa'.
\v 24 'U' na condui 'u' ts'an Israel, tsojnaan' na matsa' nan'min',
itsiquindëhan' juu jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui na itsohan':
“'O' nn'an Israel, ve' tsojnaan' nan'min' na conan'tjaho', jo' joo
nn'an na mañoon tsjan conduihan, cotjue'han jñ'oon cjoo'
nquii Tyo'ts'on na itscüejnaan'han' jon.”
\p
\v 25 Juu ts'ian na 'o' nn'an tsjan Israel cont'aho' yo yonnon ndaho', 
njon jndyi ntyjii Tyo'ts'on na jndë tui ts'ian'ñeen yo 'u' xe 
na aa mavanguee' juu jñ'oon na tquen Moisés na
ico'xenhan'. Majo' xe na aa matsitja 'u' ntyja 'naan' juu
ntji'ñeen, jndë tquenhan' 'u' cha'vijon ts'an
na tyí'condui ts'ian'ñeen yohin.
\v 26 Majo' ntyja 'naan' ncüii ts'an na chito conduihin ts'an
Israel, xe na aa itsue juu jñ'oon' Tyo'ts'on na
ico'xenhan', iy'oon jon cüenta tsan'ñeen na cha'vijon na
jndë tui ts'ian'ñeen yohin cha'xjen na cont'a nque nannon
Israel.
\v 27 Majo' juu ts'an na tyi'condui ts'ian'ñeen
yo juu, ya na itsiquindë juu cha'xjen na ican
jñ'oon na tquen Moisés, na its'aa juu na nnda', icüji' juu
cüenta na 'u' ts'an Israel matsitja 'u' na tyi'quitsiquindë'
cha'xjen na co'xenhan'. Ndo' na nnda', its'aahan' na ve' jn'aan na
mana yon' juu jñ'oon'ñeen, ndo' mantyi ve' jn'aan na tui yo 'u' 
juu ts'ian na cont'a nn'an Israel yo yonnon ndahan. 
\v 28 Ee chito ng'e na aa matsue' nchu vaa na
ico'xen jñ'oon na tquen Moisés, jo' tsi'manhan' na ityii'
Tyo'ts'on 'u' cüentaa' nquii jon min na jndë tui
ts'ian'ñeen yo 'u'.
\v 29 Xia'ntyi iquenhan' 'u' na condui 'u'
ts'an judío ya na mancya' na nquii Tyo'ts'on ico'xen jon 'u'
juu na vja na vam'an', na mancya' na condui na nnda', itsijonhan'
ntyja 'nan' cha'vijon juu ts'ian'ñeen na cont'a nn'an judíos
yo yonon'ndaa ndahin. Juu na iquenhan' 'u' na condui 'u' ts'an 
judío chito conduihan' cha'xjen joo jñ'oon na co'xenhan' na 
cotquenhan' xjen, majo' conduihan' ncüii nnon na its'aa nquii 
Espíritu Santo. Joo nn'an na condui na nnda' ntyja 'naanhan, 
nquii Tyo'ts'on ya jñ'oon icüji' jon ntyja 'naanhan min na 
tyi'condue nn'an jñ'oon ya ntyja 'naanhan.
\c 3
\s Ts'an Israel, ¿Aa vaa naya na tsixuan juu?
\p
\v 1 Ng'e na nnda' vaa, juu na condui 'u' ts'an Israel, ¿Aa vaa na 
njon ntyja 'naan'han', ndo' aa vaa naya 'nan' na yo juu si' ts'o 
'nan' jndë tui cha'xjen na cont'a nn'an judíos yo yonnon ndahan cha' 
quitsi'manhan' na condui 'u' ntyja 'naan' Tyo'ts'on?
\v 2 Mayuu', t'man naya 'nan' vaa, ee joo ndochiho' na
tom'an ndyu na toxen'chen, ndëë nan'ñeen tyincyaa jndyee
Tyo'ts'on juu jñ'oon' jon.
\v 3 Majo' ñ'en ntyjeho' nn'an Israel na tyí'covantyja n'onhan
na ntsiquindë jon jñ'oon na totso jon. Ndo' ng'e na
tyí'covantyja n'onhan jon, ¿Aa jnaan' jo' nts'aahan' na
tyi'xe'quitsiquindë jon jñ'oon na jndë tso jon?
\v 4 Tyi'xe'cuaa na nnda', ng'e nquii Tyo'ts'on
ninnquii'chen conduihin jñ'oon na mayuu', min na tsoñ'en nn'an
conan'neinhan quintu. Ee vaa jñ'oon' jon na jndui na itsohan':
\q 'U' Tyo'ts'on, nintyincyoo' ndëë nn'an na
joo jñ'oon na matsinin', jñ'oon na mayuu'han',
\q ndo' juu xjen na cotji' nn'an cüenta na tyi'ya
matsa', mancüiixjen ngüantjon'han.
\p Juu jñ'oon'ñeen, nnda' vaa na itsiquindyihan'.
\p
\v 5 Majo' ndëë nts'aahan' na ngitso ts'an na joo 'nan tyia na
cont'a jaa conan'nchu'han' na ninnquii'chen its'aa jon cha'xjen na
chuhan'. Xe na aa mayuu' juu jñ'oon'ñeen, itscu'han' na nnduë
na min'chjo tyi'quichuhan' na its'aa jon na quityiön tsojnaan' na
conan'tja jaa nnon jon. (Matsjö na nnda' ng'e m'an nn'an na
nnda' vaa jñ'oon na conan'ntcüe'han.)
\v 6 Tyi'jon quits'aa jon na nnda' ng'e xe na aa tyi'quichuhan'
na ntco'xen jon nn'an, yajo' tyi'tsixuan jon na ntsijnda'
jon jñ'oon na quit'uiihan' tsoñ'enhan.
\p
\v 7 Ndo' mantyi vaa ncüiichen jñ'oon na tyi'quichuhan' na
conan'nein nan'ñeen. Conduehan na nndëë ncüaa' nn'ön na
njon jndyi joo jñ'oon na mayuu' na itsiquindyi Tyo'ts'on
jaa. Ng'e vaa t'man jndyi tejndyo jñ'oon na incyaa jon
ndëë yo joo jñ'oon quintu na conan'nën. Nnda' vaa na
conduehan. Mang'e jo' conduehan cuaa nquii xe na aa
conan'nën quintu, min tyi'quichuhan' na ncüji' jon cüenta
na conan'tja jaa nnon jon.
\v 8 Ee conduehan: Tanin min na conan'tja jaa ng'e
ntyja 'naan'han' itsi'manhan' na nquii Tyo'ts'on conduihin na
mayuu'. Ata conduehan na ncö nnda' vaa jñ'oon na mancya.
Jñoon'vahin na conan'neinhan, min'chjo tyi'yuu'han', ndo'
nan'xuanhin na quit'uii jonhan na quityionhan na nnda' vaa
conduehan.
\s Majnda' na tsoñ'en jaa na conan'tja jaa
\p
\v 9 Ng'e na nnda', ¿Nin jñ'oon na nnan'ntcüë ntyja 'naan'
jñ'oon'ñeen? ¿Aa mayuu' já nn'an judíos njonntyichen
condui já na tonnon Tyo'ts'on? Min'chjo tojo', ng'e jndë jnduë́ na
cüajon vaa jnán já cha'xjen nque nn'an na mañoon tsjan
conduihan. Mancha'ñ'en jaa nan'xuan jnan na tonnon jon.
\v 10 Ng'e joo jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui, itsinin jndyoyuhan' ntyja
'naan' jo'. Itsohan':
\q Ta'nan ts'an na ndëë ngitso
Tyo'ts'on na its'aa juu cha'xjen na chuhan'.
Min'ncüii min'ncüii.
\q
\v 11 Min'ncüii ts'an ta'nan ivaa' ts'on juu
nchu vaa na ican jon na quits'aa juu.
\q Tanin juu na ijoo' ts'on na nt'ue juu
'nan na nt'ue ts'on jon.
\q
\v 12 Tsoñ'enhan jndë jnty'ehan natoo' Tyo'ts'on.
Min tyi'quinjonhan na tonnon jon.
\q Min'ncüii min'ncüiihan tyi'c'onhan na ya nn'anhan
yo ntyjehan cha'xjen na chuhan'.
\q
\v 13 Jñ'oon na conan'neinhan tsijonhan' joohan'
cha'vijon jndye c'ee na quindui' quii'
tsi'ts'ua na too' 'nan tö'.
\q Conan'neinhan jñ'oon quintu.
\q Joo jñ'oon na conan'nein nan'ñeen conan'ndaa'han'
nn'an cha'xjen juu ndaa jndyue quindu vje
itscuee'han' ts'an.
\q
\v 14 Co'manjndohan ntyjehan. Ninnquii'chen
jñ'oon vi' na cotjue'han cjo nn'an.
\q
\v 15 Ve' chjovi' jndyi jñ'oon ndo'
cje ro nnan'cuee'han ts'an.
\q
\v 16 Minyuuchen na co'ohan, it'uiivi'han'
nn'an ntyja 'naanhan, tsojnan joohan
vi' vaa na inchjehan' nn'an.
\q
\v 17 Min tyi'quita'jn'aanhan nchu vaa na
ngita'yahan nn'an na too' tyia'
yo ntyjehan.
\q
\v 18 Min'chjo tyi'c'oon' n'onhan na iquenhan' xjen
na c'onhan na cüincyaahan Tyo'ts'on.
\p Jñ'oonmin' jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui tivio.
\p
\v 19 Majo' jaa nn'an judíos mangiö na tyincyaa Tyo'ts'on
jñ'oon' jon ndëë ntyjëëhë nn'an Israel cha' quitsi'manhan'
ndëëhan nchu vaa na icanhan' na c'onhan tsonnanguevahin. Tyincyaa
jonhan' ndëë cha' juu ts'an na nin'quitso juu na tacotsitjahin
nnon jon, ntscu'han' na nnda' vaa m'aan' ts'on juu, ndo' cha'
tsoñ'en nn'an ncüaa' n'onhan na nts'aa jon na quityionhan
tsojnaan' na jndë tonan'tjahan nnon jon.
\v 20 Ng'e na nnda' vaa, ta'nan ts'an na ndëë na ngitso juu na
tajnan tsixuan juu ng'e itsiquindë juu cha'xjen na
itsiquindyi jñ'oon' Tyo'ts'on na tquen Moisés na
ico'xenhan'. Ee ntyja 'naan' juu jñ'oon'ñeen, itsi'man
nquii'han' ndëëhë na tsoñ'en jaa condui jaa nn'an na
jndë conan'tja tonnon Tyo'ts'on.
\s Na vantyja ts'on ts'an Tyo'ts'on, jo' na iquen
jonhin na tajnan tsixuan juu
\p
\v 21 Majo' nanein jndë tityincyoo' jndyoyu nchu vaa na iquen
Tyo'ts'on ts'an na tajnan tsixuan juu na tonnon jon min na aa
tacotsiquindë juu jñ'oon na tquen Moisés. Juu jñ'oon'ñeen
na ico'xenhan', yo nin'jñ'oon na toninncya nn'an na tonan'neinhan
ntyja nchu vaa 'nan na nngua, cotji' jndyoyuhan' na its'aa jon na
nnda'.
\v 22 Naneinhin xia'ntyi nque nn'an na vantyja n'on
Jesucristo, joo nan'ñeen iquen Tyo'ts'onhan na tajnan nan'xuanhan
na tonnon jon. Nincüajon its'aa jon yo tsoñ'en nn'an, min na aa
ts'an judío ndo' min na aa ts'an na chito tuihin tsjan nn'an
judíos.
\v 23 Tsoñ'en nn'an nan'xuanhan jnan. Ta'nan ncüii nnon na tsixuan 
ts'an na ntyja 'naan'han' nninncyaahan' na ntsijonhin yo juu
na taquintyja na t'man na condui nquii Tyo'ts'on.
\v 24 Majo' nanein ntyja 'naan' juu
naya na condui nquii jon, ve' yu jndë siquindyaa jon jaa jnan
na nan'xuan. Condëë its'aa jon na nnda' xeng'e ntyja 'naan'
nquii Cristo Jesús.
\v 25 Nquii Tyo'ts'on, ntyja 'naan' na
tue' Cristo, sijnda' jon na condëë ntsit'man ts'on jon nn'an yo
jnan na nan'xuanhan. Juu nan'ñeen conduihan' ya na vantyja ts'on
ts'an juu Cristo. Ndo' na its'aa Tyo'ts'on na nnda', itsi'manhan'
na conduihin cha'xjen na chuhan'. Ng'e na nnda' conduihin, jo'
nque nn'an na tovantyja n'onhan jon ndyu na toxen'chen, ta'nan
t'uii jon nan'ñeen ntyja 'naan' jnanhan.
\v 26 Tots'aa jon na
nnda' cha' naneinhin, quitquën cüenta na its'aa jon cha'xjen na
chuhan', ndo' ng'e jo', joo nn'an na vantyja n'onhan Cristo,
iquen jonhan na jndë jndyaahan yo jnan.
\p
\v 27 Mang'e na nnda', taje'quindëë nnan'saa' nn'ön na nnduë na
itsit'man ts'on Tyo'ts'on jaa ntyja 'naan' ncüii nnon na cont'a
nquë, ng'e chito aa ng'e na conan'quindëë jñ'oon na tquen
Moisés, jo' na iquen jon jaa na tajnan nan'xuan. Ee xia'ntyi
ng'e na vantyja nn'ön Jesús, jo' na iy'oon Tyo'ts'on cüenta
ts'an na itsintju' jon ñuaan' juu.
\v 28 Mannda' vaa ng'e jndë
tsjö ndëëho' min na aa tacotsiquindë ts'an juu jñ'oon'ñeen
na ico'xenhan', majo' ng'e na vantyja ts'on juu Jesucristo, jo'
na iy'oon Tyo'ts'on cüentahin na iquen jonhin na tajnan tsixuan
juu.
\p
\v 29 Ee nquii Tyo'ts'on, chito xia'ntyi conduihin Tyo'ts'on
cüenta nn'an Israel, mantyi conduihin Tyo'ts'on cüenta nn'an na
mañoon tsjan. 
\v 30 Nquii jon ninncüiihin na conduihin
cüenta tsoñ'en nn'an. Ndo' iquen jon na tajnan tsixuan ts'an na
tonnon jon ng'e na vantyja ts'on juu Jesucristo, tanin min na aa
jndë tui yo juu juu ts'ian na cont'a ntyjehin nn'an nn'an Israel 
yo yonnon ndahin cha' quitsi'manhan na conduihin cüentaa' 
Tyo'ts'on. Ndo' min aa na tuihin tsjan mañoon nn'an.
\v 31 Ndo' na nnda', yajo' ¿Aa ng'e
na vantyja nn'ön Cristo, aa jo' cont'a na tyi'quinjon condui juu
jñ'oon' Tyo'ts'on na ico'xenhan' na tquen Moisés? Tyi'jon jnda.
Nanein ng'e na vantyja nn'ön Cristo, njonntyichenhan' cont'a.
\c 4
\s Jñ'oon na itsinchu'han' ntyja 'naan' Abraham
\p
\v 1 Cha' ntyja 'naan' tsochiihi Abraham, tsan na tom'aan ndyu na toxen'chen, ¿Aa vaa naya 'naan' jon na tonnon Tyo'ts'on ng'e na siquindë juu jñ'oon na tso jon nnon juu?
\v 2 Ee xe na aa ve' ng'e cüii nnon na siquindë tsan'ñeen, jo' na tquen Tyo'ts'onhin na tajnan tsixuan jon, yajo' nndëë ntsintsahin na taquinjon' s'aa jon. Majo' tyi'xe'ncyaahan' na ngitso jon na nnda' ng'e tyí'incyaa Tyo'ts'on na vanaan na nts'aa ts'an na nnda'.
\v 3 Ng'e jñ'oon' jon na jndui, nnda' vaa na itsiquindyihan': “Nquii Abraham tovantyja ts'on jon Tyo'ts'on, ndo' ng'e ntyja 'naan' juuhan', jo' na tquen jonhin na conduihin ts'an na tajnan tsixuan juu.”
\p Nnda' vaa na tso jñ'oon'ñeen.
\v 4 Ndo' ncüii ts'an na ityentjon nnon ncüiichen ts'an, xoquitu' na ivantjon juu, tyi'cjaquee'han' na ve' yu. Chito nnda', ncy'oon juu cüenta xoquitu'ñeen ng'e na s'aa juu ts'ian 'naan' tsan'ñeen.
\v 5 Majo' juu ts'an na min'ncüii nnon tyi'quits'aa juu cha' quen Tyo'ts'onhin na tajnan tsixuan juu, xia'ntyi na ivantyja ts'on tsan'ñeen jon, jo' na iy'oon jon cüentahin min na conduihin ts'an na itsitjahin nnon jon.
\v 6 Cha'na juu tsochiihi David, tsan na tom'aan ndyu na toxen'chen, ndö' vaa na si'man jon. 'O' covañjoon' n'onho' na sinin jon ntyja 'naan' na neiin' ts'on ts'an na tajnan tsixuan juu min na min'ncüii nnon 'nan tacots'aa juu cha' ntquen Tyo'ts'onhin na tajnaan' juu.
\v 7 Ndö jñ'oon na itso David'ñeen:
\q Nn'an na nan'xuan jnan ndo' jndë sit'man ts'on Tyo'ts'onhin, nein jndyihan ng'e jndë të' na tonan'tjahin tonnon jon.
\q
\v 8 Juu ts'an na vantyja ts'on Tyo'ts'on ndo' ng'e jo' taxe'cy'oon jon cüenta na ninchujnan juu nnon jon, neiin' jndyi tsan'ñeen.
\p Nnda' itsiquindyi jñ'oon na tyincyaa David'ñeen.
\p
\v 9 Juu na nnda' vaa na incyaahan' na neiin' ts'an, ¿Aa xia'ntyi nque nn'an judíos na jndë tui ts'ian si'ts'o 'naanhan nan'xuanhinhan'? Mantyi vacüja'han' juuhan' nque nn'an na tacondui ts'ian'ñeen yohan. Ee jndë jnduë́ xeng'e na tovantyja ts'on Abraham Tyo'ts'on, jo' na tquen jonhin na tajnan tsixuan juu.
\v 10 Ee juu Abraham, vitjachen na s'aa nquii jon juu ts'ian na cont'a ntyjëhin yo yonnon ndahin, juu xjen'ñeen mancüiixjen jndë tquen Tyo'ts'onhin na tajnan tsixuan juu, chito na tso jon na nnda' vi na jndë tui ts'ian'ñeen yohin.
\v 11 Ee vi jndëcya sijnda' Tyo'ts'on na quits'aa nquii juu ts'ian'ñeen. Ndo' na s'aa jon na nnda', itsi'manhan' na condui Abraham'ñeen ts'an na tajnan tsixuan ng'e na tovantyja ts'on juu jon vitjachen na nts'aa nquii juu ts'ian'ñeen yohin. Ndo' ng'e jo', conduihin tye tsoñ'en nn'an na vantyja n'onhin min na tacondui ts'ian'ñeen yohin. Its'aa Tyo'ts'on na nnda' cha' nndëë ntquen jon nan'ñeen na tajnan nan'xuanhin.
\v 12 Mantyi juu Abraham conduihin tye cüenta nque nn'an na jndë tuihan' yohin, chito xia'ntyi ng'e na jndë tuihan' yohan, majo' ng'e mantyi vantyja n'onhan Tyo'ts'on cha'xjen na tots'aa nquii Abraham vitjachen na s'aa nquii jon juu ts'ian'ñeen cha' quitsi'manhan' na conduihin cüentaa' Tyo'ts'on.
\s Jñ'oon na tco' Tyo'ts'on 'ndyo jon nnon Abraham, siquindë jonhan'
\p
\v 13 Nquii Tyo'ts'on tco' jon 'ndyo jon nnon Abraham yo jnda tsan'ñeen, yo ntsinda jnda jon na nquehan nndahin tsonnangue. Min chito na tso jon na nnda' ng'e na siquindë Abraham juu jñ'oon na tquen jon na ico'xenhan'. Nnda' vaa na tso jon ng'e na tovantyja ts'on juu jñ'oon na tso jon, jo' na tquen jonhin na tajnan tsixuan juu.
\v 14 Ng'e xe na aa mayuu' na ve' xia'ntyi tco' Tyo'ts'on 'ndyo jon ndëë nn'an na cotsantyja ntyja 'naan' juu jñ'oon na tquen jon na ico'xenhan', yajo' juu na vantyja ts'on ts'anhin, nts'aahan' ve' jn'aanhan. Ndo' mantyi ntsi'manhan' na juu jñ'oon na tco' jon 'ndyo jon, min tyi'quinjonhan'.
\v 15 Ng'e juu ntji na cotquen nn'an na ico'xenhan', ncüii cüii ts'an na itsitjahin nnonhan', nt'uiihan'hin na quityion juu ntyja 'naanhan'. Majo' xia'ntyi ya na m'aan ntji na ico'xenhan', jo' juuhan' na itsijnda'han' na jndë sitja ts'an.
\p
\v 16 Ng'e nquii Tyo'ts'on t'man naya na itsixuan jon, jo' na tso jon na ve' yu nts'aa jon naya juu Abraham'ñeen, ng'e tëntyja ts'on juuhin. Ndo' tsoñ'en nn'an na mantyi vantyja n'onhan jon cha'xjen na tots'aa nquii Abraham, juu jñ'oon na tco' jon 'ndyo jon nnon tsan'ñeen, mantyi itsiquindaa' Tyo'ts'onhan juu naya'ñeen. Ng'e itso jon na nts'aa jon naya tsoñ'en nn'an na vantyja n'onhan jon, chito xia'ntyi ndëë nn'an na conan'quindë juu na ico'xen ntji na tquen Moisés. Ndo' na nnda' vaa, iv'aahan' ntyja 'naan' Abraham na conduihin tyëëhë na nin'tsoñ'en jaa na vantyja nn'ön Tyo'ts'on, min na aa condui jaa nn'an judíos, ndo' min na aa mañoon tsjan nn'an condui jaa.
\v 17 Cha'xjen juu jñ'oon na tco' Tyo'ts'on 'ndyo jon nnon Abraham na itsohan': “Joo nn'an na m'anhin jndye ndyuaa na ninvaa tsonnangue, ja nts'a na nnduehan na condui 'u' tyehan.” Ng'e na nnda' tso jon, tsoñ'en jaa na vantyja nn'ön Jesús, juu Abraham conduihin x'ee jñ'oon ntyja njanhan na tonnon Tyo'ts'on. Nnda' vaa ng'e tovantyja ts'on jon na ndëë ninncyaa Tyo'ts'on na juu ts'an na tsixuan cha'vijon ts'oo, na ngüando' nnda' juu. Ndo' Tyo'ts'on, juu 'nan na ya ngüentyja na nnduihan', itsinin jon ntyja 'naan'han' na cha'vijon na jndë tuihan'.
\p
\v 18 Abraham ninvito tovantyja ts'on jon Tyo'ts'on, min na s'aahan' nchjii jon na taje'c'oon jnda jon cha'xjen juu jñ'oon na jndë tco' Tyo'ts'on 'ndyo jon nnon juu. Tovantyja ts'on Abraham na nduihin x'ee jñ'oon ndëë jndye jndyi nn'an na ninvaa tsonnangue cha'xjen jndye jndyi ncjuu m'an tsjö'ndue, ng'e nquii Tyo'ts'on, nnda' vaa jñ'oon na tso jon nnon juu.
\v 19 Min tatyii' tsan'ñeen xquen jon na jndë tenon xjen na nc'oon jnda jon ng'e mandyo ndë ncüii ciento chuu' jon, ndo' mantyi scuu' jon Sara, jndë tenon chu na nc'oon jnda jon. Majo' min na nnda' vaa, ninvito tovantyja ts'on Abraham na mancüiixjen ntsiquindë Tyo'ts'on juu jñ'oon'ñeen na tco' jon 'ndyo jon nnon juu.
\v 20 Tat'oon jon na ve vaa na totsitiu jon na aa mayuu' jñ'oon na jndë tso Tyo'ts'on nnon jon na nc'oon jnda jon. T'oon jon na ninncüii ntyjii jon na mancüixjen ntsiquindë Tyo'ts'on juu jñ'oon'ñeen. Ndo' nquii Tyo'ts'on na t'man conduihin, totsit'maan' tsan'ñeen jon.
\v 21 Ndo' ng'e na taa' ya ts'on juu na ntsiquindë jon jñ'oon na jndë tso jon nnon juu, jo' tovantyja ts'on jon na vaa najndei na condui Tyo'ts'on na nndëë ntsiquindë jon juu jñ'oon'ñeen.
\v 22 Ndo' ng'e na tovantyja ts'on Abraham na ntsiquindë Tyo'ts'on jñ'oon' jon, jo' juu jñ'oon' jon na jndui itsohan' na nquii Abraham, tquen jonhin na tajnan tsixuan juu.
\p
\v 23 Ndo' chito xia'ntyi ntyja 'naan' Abraham na jndui jñ'oon na conduihin ts'an na tajnan tsixuan jon ng'e na tovantyja ts'on jon Tyo'ts'on.
\v 24 Mantyi juu jñ'oon'ñeen jnduihan' ntyja njan jaa ng'e mantyi ityii' jon jaa na tajnan nan'xuan xe na aa covantyja nn'ön na tyincyaa jon na juu Jesús na itye'ntjon jon jaa, tando' xco jon quii' nt'an nt'oo.
\v 25 Tyincyaa Tyo'ts'on na jnan'cuee' nn'an Jesús tsojnaan' na nquëhë nan'xuan jnan. Ndo' jndë jo', tyincyaa jon na tando' xco Jesús cha' ntyja 'naan' jo', condëë iquen Tyo'ts'on jaa na tajnan nan'xuan na tonnon jon.
\c 5
\s Nn'an na vantyja n'on Jesús, jndë jndyaahan
jnan na nt'uiihan'hin
\p
\v 1 Ng'e na vantyja nn'ön Jesucristo, jo' iquen Tyo'ts'on jaa na tajnan 
nan'xuan, ndo' na m'an na tajñuaan' ts'on jaa na
tonnon jon. Nnda' vaa xeng'e nquii Jesucristo na conduihin na
ityentjon jon jaa.
\v 2 Na ntyja 'naan' nquii jon, naneinhin
nan'xuan jaa nayavahin na condui jaa nn'an na tajnan nan'xuan
ng'e na vantyja nn'ön jon. Ndo' ng'e na contyja nn'ön na
nnan'jön yo juu na taquintyja na t'man condui nquii Tyo'ts'on,
jo' na m'an na nën jndyihi.
\v 3 Ndo' chito xia'ntyi jo' na incyaahan' na nënhën. Com'an na
nën min na cont'a vi' nn'an jaa ng'e na nan'xuan cüentaa'
Cristo. Ng'e mangiö na joo navi' na coquenön,
conan'jnda'han' na nndëë nnan'quii nn'ön ncüii cüii
nnon 'nan na cotjön.
\v 4 Ndo' juu na condëë na conan'quii
n'ön, juuhan' itsi'manhan' na tyi'vacüaa' jaa na tonnon
Tyo'ts'on, ndo' juuhan' incyaahan' na contyja nn'ön na ntsquë
naijon na m'aan jon.
\v 5 Ndo' juu na contyja nn'ön jon, tyi'xe'quintjo jnaan' jaa ng'e 
quityquii' nn'ön jndë tquen jon juu na venchjii jon jaa xeng'e 
nquii Espíritu Santo na jndë tyincyaa jon na nan'xuanhin quii' nn'ön.
\p
\v 6 Quitquenho' cüenta na majuuto xjen na min'ncüii min'ncüii
nnon ta'nan nndëë nt'a cha' ntyja 'naan'han' ntsin'man
Tyo'ts'on ñuan njanhan, majuu xjen'ñeen tue' Cristo ntyja njan
na condui jaa nn'an jnan.
\v 7 Ncüii ts'an je' na vam'aan ntyja
'naan' na chuhan', jndyaa' jndyi na ninjnda' ncüii ts'an na
ninncyaahin na cue' juu ntyja 'naan' tsan'ñeen. Majo' tyi'nan ro
na nninjnda' ncüii ts'an na nninncyaa nquiihin na cue' juu
ntyja 'naan' ncüiichen tyje juu na ya ts'an tsan'ñeen.
\v 8 Majo' nquii Tyo'ts'on, si'man jndyoyu jon na t'man vaa na 
venchjii jon jaa. Ee juu xjen na tonan'xuan jnan, xjen'ñeen
tyincyaa Cristo na tue' jon ntyja njanhan.
\v 9 Nanein ng'e nquii
Cristo jndë tue' jon ntyja njanhan, jndë tquen Tyo'ts'on jaa na
taviquichöjnan nnon jon. Ng'e jo' covaa' nn'ön xeng'e
nquii Cristo, jo' taje'quit'uii Tyo'ts'on jaa juu xjen na
nt'uiivi' jon nn'an na nan'xuan jnan.
\v 10 Na toxen'chen
tondui jaa nn'an na v'ii' nn'ön Tyo'ts'on. Majuuto xjen'ñeen ng'e
tue' Cristo ntyja njanhan, jo' sitjon' ntcüe' Tyo'ts'on jñ'oon
jaa yohin. Ndo' ng'e na jndë s'aa jon na nnda', majnda
na ntsin'man jon ñuan njanhan ng'e na vando' xco Cristo.
\v 11 Ndo' chito xia'ntyi na nnda' vaa, mantyi m'an na nën quityquii'
navi' na coquenön ng'e nquii Jesucristo na itye'ntjon jon jaa.
Ntyja 'naan' nquii jon contjo ya nchjii Tyo'ts'on yo jaa.
\s Ntyja 'naan' Adán covje nn'an, majo' ntyja
'naan' Cristo cota'ndo' ñuaanhan
\p
\v 12 Juu Adán, tsan navejndyee, sitjahin nnon Tyo'ts'on. Ndo'
tsojnaan' jo', tquenhan'hin na tsixuan juu jnan, tue' juu, ndo'
mang'e na nnda', mantyi tijnda' na tsoñ'en jaa nan'xuan jnan na
tonnon Tyo'ts'on, jo' mantyi ncüjë cha'xjen na tue' tsan'ñeen.
\v 13 Na toxen'chen vitjachen na tquen Moisés jñ'oon na
ico'xenhan', ninvaa na conan'tja nn'an nnon Tyo'ts'on. Majo'
tyi'xe'quityii' jon cüenta na vaa jnaan' ts'an xe na aa ta'nan
jñ'oon na ico'xenhan'.
\v 14 Majo' juu na tonan'tja nn'an nnon
Tyo'ts'on, min na tyi'quitsijonhan' juuhan' cha'xjen juu na sitja
Adán xjen na tyí'cüanguee' jon jñ'oon na tquen Tyo'ts'on
nnon jon, majo' juu na its'aa na covje nn'an, toquenhan' xjen
'naan'han' nan'ñeen. Tye' na condui na nnda' xjen na tue' Adán,
ndo' ata xjen na jndui ntji na tquen Moisés na co'xenhan',
ninvito jndyocahan' na tovje nn'an. Ee cha'xjen juu Adán conduihin tsan
na tom'aan jndyee na totsitjahin, mannda' vaa na itsijonhan'
ntyja 'naan' Cristo, juu jon tsan navejndyee na totsiquindë.
Manquii jon na sijnda' Tyo'ts'on na quindyo jon tsonnangue.
\p
\v 15 Majo' ntyja 'naan' juu 'nan na sitja Adán,
tyi'quitsijonhan' juuhan' yo juu naya na incyaa Tyo'ts'on na
tajnan nan'xuan jaa. Ng'e tsojnaan' na sitja tsan'ñeen, jo'
covje nn'an na ninvaa tsonnangue. Majo' juu naya na tsixuan
Tyo'ts'on na ve' yu na incyaa jon na tajnan nan'xuan,
t'manntyichen conduihan'. Juuhan' ntyja 'naan' Jesucristo
ivee'han' ndëë jndye nn'an.
\v 16 Ndo' juu naya na iquen 
Tyo'ts'onhan na tajnan nan'xuanhan, t'manntyichen na condëë
its'aahan', chintyi ntyja 'naan juu na sitja Adán. Ee ng'e ntyja
'naan' ncüii nnon na sitjahin, jo' nn'an na ninvaa tsonnangue,
t'aa jnanhin na ngitsu ñuaanhan. Majo' nein ng'e juu naya na
condui Cristo, t'manntyichen na itejndei Tyo'ts'on jaa, ee
tsoñ'en na t'aahan' jaa ng'e na sitja Adán, itsinduu' jonhan'
ntyja 'naan' Cristo.
\v 17 Ng'e nquii Adán sitjahin, jo' juu na
its'aa na covje nn'an, tye' na coxenhan' na cüjehan. Majo'
naneinhin ng'e juu naya na condui Tyo'ts'on na ve' yuhan',
t'manntyichenhan', jo' ndëë ntquen jon jaa na tajnan
nan'xuan na tonnon jon. Ndo' xeng'e juu naya'ñeen, nninncyaa
jon na ntant'ö xcö yo Jesucristo naijon na ico'xen jon.
\p
\v 18 Mang'e na nnda', cha'xjen juu na sitja Adán sijnda'han'
na tsoñ'en nn'an it'uii Tyo'ts'onhan tsojnaan' jnan, mannda'
vaa na itsijonhan' ntyja 'naan' nquii Cristo. Totsiquindë jon
cha'xjen na nt'ue ts'on Tyo'ts'on, ndo' ntyja 'naan'han', tsoñ'en
nn'an na vantyja n'onhan jon, iquen Tyo'ts'onhan na tajnan
nan'xuanhan yo na tyi'quintycüii na cota'ndo'han ntyja 'naan'
Cristo.
\v 19 Juu Adán ta'nan tanguee' jon Tyo'ts'on,
ndo' ntyja 'naan'han', tsoñ'en nn'an tijnda' na nan'xuanhan
jnan. Mannda' vaa na itsijonhan' ntyja 'naan' Jesús.
Tovanguee' jon, ndo' ng'e jo' tsoñ'en nn'an na vantyja n'onhan
jon, iquen Tyo'ts'onhan na tajnan nan'xuanhan tonnon jon.
\p
\v 20 Jndëcya t'ua Tyo'ts'on ts'ian nnon Moisés na tyincyaa jon
jñ'oon na ico'xenhan' nt'ö juu. S'aa jon na nnda' cha'
quitsi'manhan' ndëëhë na jndye jndyi nnon jnan nan'xuan
jaa na tonnon jon. Majo' min na tëvijndyechen na conan'tja
jaa tonnon jon, juu naya na tsixuan jon, vantjochen na
condëë its'aahan'.
\v 21 Ee juu jnan iquenhan' xjen na nque nn'an na conan'tjahan
nnon Tyo'ts'on cüjehan. Macha'xjen juuhan' nnda' its'aahan',
mantyi juu naya na tsixuan jon iquenhan' xjen na joo nn'an na
vantyja n'on nquii Jesucristo na ityentjon jon jaa, condui
nan'ñeen nn'an na tajnan nan'xuan. Ndo' ng'e jo', condahan na
tyi'xe'quintycüii na cotando' ñuaanhan na tonnon jon.
\c 6
\s Tsojnaan' jnan, jo' condui jaa cha'vijon nt'oo
majo' cotant'ö ntyja 'naan' Cristo
\p
\v 1 Ndo' ng'e na nnda' vaa, ¿Nchu vaa na m'aan' n'onho'? Juu
naya na condui Tyo'ts'on, ng'e vantjo'chen na condëë
its'aahan', ¿Aa ng'e jo' na nnan'tjantyichen jaa nnon jon ata
xjen na ngacjöhö?
\v 2 Min'chjo tojo'. Ee jaa na condui nt'oo
ntyja 'naan' jnan, taviquichuhan' na ntco'xenntyichenhan' jaa.
\v 3 'O' je', ¿Aa tyi'covaa' n'onho' na tsoñ'en jaa 
na jnt'ë ntyja 'naan' Jesucristo, juu nan'ñeen tquenhan' jaa
na mantyi condui jaa nt'oo cha'xjen nquii jon iscuee'han'hin?
\v 4 Xjen na jnt'ëhë, itsi'manhan' na tjë ndo' tanty'iu ja
yohin. Ndo' nquii Tyo'ts'on na conduihin Tyëëhë ntyja
'naan' na t'man najndei na tsixuan jon, cha'xjen na tyincyaa jon na
vando' xco Cristo, majo'ntyi its'aa jon yo jaa cha' tsoñ'en
nchu vaa na cotsam'an, covixcohan'.
\p
\v 5 Ndo' ntyja 'naan' na tue' jon, cha'xjen na sijonhan' jaa
cha'vijon nt'oo yo Cristo, mannda' vaa na conan'jön yo juu 
na tando' xco jon.
\v 6 Ng'e mangiö na tsoñ'en 'nan ndyo na
tonan'xuan na toxen'chen, tojnaan' jndë t'ionhan' joohan'
tsonjn'aan yo nquii Cristo. Tui na nnda' cha' quitscuee'han' juu
najndei na nan'xuan si'ts'o njanhan na nt'ue jndyi n'onhan' na
quinan'tja jaa. Nnda' tui cha' ntsacüentyjëë' na cotye'ntjön
nnon jnan.
\v 7 Ng'e ts'an na jndë tue', taje'co'xenntyichen
jnanhin, jndë jndyaahin ntyja na ico'xen jnan'ñeenhin.
\v 8 Ndo' na t'ionhan' jaa tsonjn'aan yo Cristo na jñon nn'anhin jo',
mantyi covantyja nn'ön na nnan'jön yohin ntyja 'naan' juu na
vando' xco jon xjen na sue ntcüe' Tyo'ts'onhin.
\v 9 Ng'e mangiö na nquii Cristo tando'xco jon, jo' tyi'je'cue' nnda' 
jon ng'e juu na its'aa na covje nn'an taxe'co'xenntyichenhan'hin.
\v 10 Nquii Cristo, ninjon jnda tue' jon ntyja 'naan' jnan
tsoñ'en jaa. Ndo' naneinhin ntyja na vando' jon, vando' jon
cha' cüit'maan' Tyo'ts'on ntyja 'naan' jon.
\v 11 Mang'e na nnda' vaa, mantyi chuhan' na quitji'
nqueho' cüenta na conan'xuanho' cha'vijon nt'oo ntyja 'naan'
jnan. Ndo' na nnda', na tonnon Tyo'ts'on conduiho' nn'an na
cota'ndo' xco ng'e na conan'jonho' yo nquii Cristo Jesús.
\p
\v 12 Mang'e jo', joo si'ts'o 'naanho' na covjehan', taninncyaho'
na juu jnan ngaca na ntco'xenntyichenhan' joohan' na
nnan'tjantyichen jaa tonnon Tyo'ts'on. Tyi'nts'aahan' na
nta'nguee'ho' joo natyia na nt'ue jndyi ts'onhan' yoho'.
\v 13 Joo na quiñjon' si'ts'o 'naanho', min'ncüiihan' tavininncyaho'
na ntco'xenntyichenhan' 'o' na nt'aho' ncüii nnon na tsixuanhan'
jnan. Ndo' ng'e na conduiho' nn'an na cota'ndo' xcoho' na
nintonan'xuanho' cha'vijon nt'oo, juu si'ts'o 'naanho'
ninvaañ'enhan' ncyaho'han' nt'ö Tyo'ts'on, cha' ntyja 'naan'
jo' nnts'aahan' ncüii cüii nnon na chuhan'.
\v 14 Ng'e nanein tyi'quichuhan' na juu jnanho' ntquenntyichenhan'
xjen 'naanhan' 'o', ee chito cotsam'anho' nacje 'naan'
jñ'oon na tquen Moisés, 'o' cotsam'anho' nacje 'naan' juu
naya na condui Tyo'ts'on.
\s Ncüii jñ'oon na tyi'quitsiquindyi nquii'han'
ntyja 'naan' ts'an na tye'ntjontyen
\p
\v 15 Yajo' ¿Nchu vaa nduë? ¿Aa ng'e na tyi'c'ön nacje
'naan' juu jñ'oon na tquen Moisés na ico'xenhan', majo' m'an
nacje 'naan' juu naya na condui Tyo'ts'on, jo' tanin min na nt'a
ya na nnan'tjantyichen jaa? Tyi'jon quint'a na nnda'.
\v 16 Ng'e
covaa' jnda' n'onho' na juu ts'an na cota'nguee'ho' jñ'oon na
iquen jon ndëëho', conduiho' nn'an na cotye'ntjontyen nnon juu
tsan'ñeen. Ee min'cya ro ts'an na itsiquindë juu na
ico'xen ncüiichen ts'anhin, conduihin ts'an na itye'ntjontyen
juu nnon tsan'ñeen. Mang'e jo', xe na aa matsijon 'u' yo 
'nan natyia, condui 'u' ts'an na itye'ntjontyen nnonhan',
ndo' mats'iañ'en ngay'oonhan' 'u' na ngitsu ñuan
'nan'. Majo' xe na aa mavangue' jñ'oon na iquen Tyo'ts'on,
condui 'u' ts'an na itye'ntjontyen nnon nquii jon, ndo' ng'e na
matsa' na nnda', ntquen jon 'u' na tajnan tsixuan' na tonnon jon.
\v 17 Na toxen'chen tondui 'o' nn'an na totyentjontyenho' nnon
jnan, majo' nanein, ncya ya Tyo'ts'on ng'e juu xjen na toninncyaa
ts'an jñ'oon naya ntyja 'naan' Jesucristo ndëëho', xoncüee'
n'onho' na tota'nguee' 'o' juu jñ'oon'ñeen.
\v 18 Ndo' na
nnda', jndë siquindyaa Tyo'ts'on 'o' na totye'ntjontyenho' nnon
jnan na tonan'xuanho'. Majo' nanein cojoo' n'onho' na
ntyentjontyenho' nnon nquii jon cha'xjen na chuhan'.
\v 19 Juu
jñ'oonva' matsinch'u jahan' cha'xjen jñ'oon na conan'nein nn'an
tsonnangue ng'e tyi'ndiquitji' yaho' cüenta. Juu si'ts'o
'naan'ho' na toxen'chen toninncyaho' na tont'atoho' min'cya ro
nnon natyia na tovay'oonhan' 'o' na jndyentyi natyia na
totsantyjaho'. Macha'xjen na tont'aho' na nnda', nanein yo na
ninvaa najndëho', cjoo' n'onho' na quint'aho' 'nan na nt'ue
ts'on Tyo'ts'on cha' quitsi'manhan' na cotsam'anho' na ñuan
nquii'ho' na tonnon jon.
\p
\v 20 Majo' majuu xjen'ñeen na tom'antyenho' nacje 'naan' jnan,
iscu'han' na nt'aho' cha'xjen na chuhan' na tonnon Tyo'ts'on.
\v 21 Ndo' joo natyia'ñeen na tonan'jonho' yo joohan' juu
xjen'ñeen, nanein jn'an jndyiho' ngioho' ntyja 'naanhan'. Min
min'ncüii naya tatantjonho' yohan'. Ee joo nan'ñeen vay'oonhan'
ts'an na ngitsu ñuaan' juu.
\v 22 Majo' naneinhin jndë siquindyaa Tyo'ts'on 'o' yo juu jnan
na tovay'oontyenhan' 'o', nein conduiho'
nn'an na cotyentjontyen nnon nquii jon. Ndo' juu nayava na
cotantjonho' ntyja 'naan'han', nan'xuanho' ñuan nquii',
ndo' na mats'ia nninncyaa jon na tyi'xe'quintycüii na
nta'ndo'ho' yo jon quiñoon'ndue.
\v 23 Juu tsan na tsixuan jnan
tonnon Tyo'ts'on, ngüantjon juu na ncja juu naijon na
tyi'quintycüii na m'aan ts'an v'io. Majo' joo nn'an, ng'e na
vantyja nn'onhin Jesucristo, nquii jon na conduihin na itye'ntjon
jon jaa, ve' yu itsiquindaa' Tyo'ts'on joohan na
tyi'quintycüii na cota'ndo'han ntyja 'naan' juu Jesucristo.
\c 7
\s Itsijonhan' ntyja njanhan cha'vijon ts'an
na jndë toco
\p
\v 1 'O' ntyjë na vantyja n'onho' Jesucristo na tuiho' tsjan
nn'an judíos, covaa' n'onho' ntyja 'naan' jñ'oon na ico'xenhan'
na tquen Moisés. Mangioho' na xia'ntyi viochen xjen na vando'
ts'an, jo' na m'aan juu tocje 'naan' jñ'oon'ñeen, majo' vi na
jndë tue' juu, je'quindëë ntco'xenntyichenhan'hin.
\v 2 Mannda' vaa na itsijonhan' ntyja 'naan' ncüii tsanscu na jndë
toco. Juu jñ'oon na ico'xenhan', chuhan' na m'aan juu nacje
'naan' saa' juu viochen xjen na vando' tsan'ñeen. Majo' xe na aa
ngue' jon, juu jñ'oon'ñeen na toco'xenhan'hin na quintjotyenhin
yo saa' juu, jndë jndyaahin ntyja 'naan'han', ndëë ngoco nnda'
juu.
\v 3 Ng'e jo' xe na aa ncü'a juu 'ndyo ncüiichen tsans'a
viochen xjen na vando' saa' juu, juu jñ'oon na ico'xenhan'
itsijnda'han' na jndë vaa jnaan' juu na ve' ndö' ro
itsitjon'hin yo ncüiichen tsans'a. Majo' xe na aa ngue' saa'
juu, jndë jndyaahin ntyja 'naan' juu jñ'oon na toco'xenhan'hin
na tom'aan juu nacje 'naan' tsan'ñeen, tanin min na aa ngoco
nnda' juu, taxe'quitsohan' na vaa jnaan' juu.
\p
\v 4 'O' ntyjë, mannda' vaa na itsijonhan' ntyja 'naanho'.
Nanein ng'e na vantyja n'onho' Cristo na tue' jon nnon
tsonjn'aan, jo' conduiho' nt'oo ntyja 'naan' juu ntji na tquen
Moisés na ico'xenhan'. Ndo' na nnda' vaa, naneinhin vanaan na
nt'aho' 'ndyo ncüiichen na juu jon co'xen jon 'o', manquii jon
na tyincyaa Tyo'ts'on na tando' xco jon vi jndë na tue' jon, jo'
nquii Cristo. Quint'aho' na nnda' cha' ntyja 'naan' jon
ndit'maan' Tyo'ts'on ntyja 'naanho'.
\v 5 Viochen xjen na totsantyja jaa yo 'nan na tont'ue nn'ön
nquë, joo jñ'oon na tquen Moisés na ico'xenhan',
majndeichen totsijmiin'han' na nin'quint'achën 'nan tyia,
ndo' joo 'nan tyia'ñeen, tonan'jnda'han' na ngitsu jaa.
\v 6 Majo' ntyja 'naan' juu jñ'oon'ñeen, nanein
condui jaa cha'vijon nt'oo ntyja 'naan'han'. Ndo' na nnda', juu
najndei na tsixuanhan', jndë jndyaa jaa na tonachutyenhan' jaa.
Mang'e jo', condëë na ntyë'ntjön xcö nnon nquii Tyo'ts'on
ntyja 'naan' nquii Espíritu Santo, chito na tye'ntjöntyën nnon
jon cha'xjen na ico'xen juu jñ'oon'ñeen.
\s Itsichon jnan na cju'cje ts'an nnonhan'
\p
\v 7 Ng'e na nnda', ¿Nchu vaa na nduë ntyja 'naan' juu jñ'oonva'? Juu
jñ'oon na tquen Moisés na ico'xenhan', ¿Aa juuhan'
itsi'manhan' na quitsitja ts'an? Min'chjo tojo'. Majo' ntyja
'naan'han' tëvaa' ts'ön na tsixuan jnan. Ee juuhan' vaa jñ'oon
na chuhan' na co'xenhan': “Tyi'ntscjaa' tson' 'naan' ncüiichen
ts'an.” Xe chito nnda' vaa na ico'xen juu jñ'oon'ñeen, min
tyi'xe'quën cüenta na matscjaa' ts'ön 'naan' ncüiichen ts'an.
\v 8 Majo' juu jnan, vi na jndë tquenhan' cüenta na nnda'
vaa na itsiquindyi juu ntji'ñeen, tijnt'ue jnan'ñeenhan' na jndye
nnon 'nan tyia na tots'a. Ee juu ts'an na tyi'quintjii juu na aa
vaa jñ'oon na ico'xenhan', tyi'xe'cüaa' ts'on tsan'ñeen na
ncüii cüii nnon na itsitjahin, tsixuanhan' jnan.
\v 9 Toxen'
xjen na tyí'covajn'an ja jñ'oon' Tyo'ts'on na ico'xenhan', tom'an
na nën, ng'e sitiu vaquinjon' jöm'an na tonnon jon. Majo' xjen
na taa' ya cüii ts'ön nchu vaa, na juu jñ'oon'ñeen
ico'xenhan' na tyi'ntscjaa' ts'ön 'naan' ts'an, s'aahan' na
vichen ts'ön na nin'quitsitja ja. Ndo' ng'e na nnda', taa'
ts'ön na juu jnan isquioocjehan' ja, ndo' tëvaa' ts'ön ng'e na
tsixuan jnan, jo' ngitsu ñuan njan.
\v 10 Ndo' ng'e na nnda' vaa, totsi'manhan' nnön na joo jñ'oon
na tquen Tyo'ts'on na co'xenhan' na itsi'manhan' na ntyja
'naan'han' na ya nc'ön na tonnon jon, iscüequenhan' juuhan'
na sijnda'han' na ngitsu ñuan njan.
\v 11 Juu jnan tijnt'uehan' juu jñ'oon'ñeen na ico'xenhan',
ndo' juu jnan'ñeen sivi'nn'anhan' ja, ee ntyja 'naan' juu
jñ'oon'ñeen, tijnda' na quit'uiihan' ja na ngitsu ñuan
njan.
\p
\v 12 Ndo' juu jñ'oon' Tyo'ts'on na ico'xenhan', ninvaañ'enhan'
conduihan' na ji'uahan'. Ncüii cüii jñ'oon'ñeen na iquenhan'
xjen ts'an, ji'ua nan'xuanhan' ndo' coxenhan' cha'xjen na chuhan'
ndo' mantyi ya jndyihan'.
\v 13 Ndo' na nnda' vaa, ¿Aa
nin'quitsi'manhan' na juu jñ'oon'ñeen na ya jndyihan',
sijnda'han' na ngitsu ñuan njan? Min'chjo chito jo'. Juu
jñ'oon'ñeen tijnt'ue jnanhan' ndo' tovay'oonhan' ja na itsijnda'han'
na ngitsu ja. Nnda' vaa na tui cha' quitsi'man nquii'han' na ji vaa 
tsixuan jnan. Ndo' xeng'e juu jñ'oon na ico'xen, itsi'man jndyoyuhan' 
ndëëhë na juu jnan tenonntyja xjen na ji vaa jndyi tsixuanhan'.
\s Ve nnon na tsixuan ts'an quii' ts'on juu
\p
\v 14 Covaa' nn'ön na nquii Espíritu Santo tyincyaa jon juu
jñ'oon' Tyo'ts'on na ico'xenhan'. Majo' condui ja ts'an na
tsixuan si' yo neon', ndo' ng'e na ico'xen jnan ja na matsitja
ja, itsijonhan' ja cha'vijon ts'an na jndë sijnda ncüiichen
ts'anhin na itye'ntjontyen juu nnon tsan'ñeen.
\v 15 Ntyja njan je', ndicüaa' ts'ön ntyja 'naan' 'nan na maquenön, ng'e
'nan na nin'quits'a, min tyi'mats'ahan'. Majo' 'nan na jndö
jndyi ntyji, majuutohan' mats'a.
\v 16 Ndo' juu xjen na mats'a ncüii nnon
'nan natyia na tyi'nin'quits'a, ntyjii' ya jndyi ts'ön na juu
jñ'oon na ico'xenhan', icüji' jndyoyuhan' ntyja njan na juu
jñ'oon'ñeen ya jndyihan'. 
\v 17 Ndo' ng'e na nnda',
itsi'manhan' na chito mancöntyë na mats'ahan', majo' tsoñ'en
na m'aan quii' ts'ön na cont'ahan' na matsique' ts'ön tonnon
Tyo'ts'on, joohan' cont'ahan' na nnda' vaa mats'a.
\v 18 Ng'e
mantyi condui ja ts'an tsonnangue, manchji na min'ncüii nnon 
'nan ya tyi'c'oon quityquii' ts'ön, ndo' na nnda', min na
nin'quits'a cha'xjen na chuhan', majo' min'ncüii najndei
tyi'quitsixuan na ntsiquindëëhan'.
\v 19 Ndo' jo', juu 'nan ya
na nin'quits'a, ndiquindëë nts'ahan'. Ninnqui' 'nan tyia na
tyi'nin'quits'a, joohan' vacachen mats'a.
\v 20 Ndo' ng'e na
mats'a 'nan na tyi'nin'quits'a, jo' covityincyoo' jndyoyu na chito
mancöntyë na mats'ahan'. Ve' jnaan' juu jnan na m'aan quii'
ts'ön, juuhan' iquenhan' xjen 'naan'han' ja na quits'a na nnda'.
\p
\v 21 Mang'e jo', ndö vaa na maquën cüenta na ico'xenhan' ja.
Xjen na nin'quits'a cha'xjen na chuhan', juu jnan na m'aan quii'
ts'ön, cje m'aanhan' na itscu'han' na nts'a na nnda'.
\v 22 Joo 'nan na matsitiu ja quityquii' ts'ön, tsoñ'en jñ'oon'
Tyo'ts'on na ico'xenhan' na ityentjonhan' ja, nënhan'.
\v 23 Majo' quityquii' si'ts'o njan maquën cüenta na vaa
ncüiichen nnon na nin'co'xenhan' ja na vay'oonhan' ja na
nin'quits'a 'nan na nt'ue ts'onhan'. Juuhan' its'aahan' na vaa
xjen na matye'ntjön nnon jnan yo si'ts'o njan. 
Ndo' min na maquenön nan'min', yo na ntyjii' ya ts'ön
na matye'ntjön nnon Tyo'ts'on cha'xjen na chuhan', majo' yo
si'ts'o njan, condui ja cha'vijon ts'an na m'aan navi'.
\p
\v 24 Nty'ia rö. Its'aahan' na tanin ts'an na
ngüañoon' juu ja cha' juu si'ts'o njan tyi'ngay'oonhan' ja na
matsitja ja, na ntyja 'naan'han' itsijnda'han' na cü'iö.
\v 25 Majo' ncya ya jndyi Tyo'ts'on na ntyja 'naan' nquii Jesucristo na
conduihin na itye'ntjon jon jaa, jo' itsiquindyaa jon jaa. Mang'e
na tue' jon ntyja njanhan, jo' mancöntyë yo na macüji' ya
cüenta matye'ntjön nnon Tyo'ts'on cha'xjen na nt'ue ts'on jon,
majo' ng'e na condui ja ts'an, juu jnan ninvaa nay'oonhan' ja
cha'vijon ts'an na itye'ntjontyen juu nnon ncüiichen ts'an.
\c 8
\s Itsi'man Espíritu Santo nchu vaa na
ngotsam'an na tonnon Tyo'ts'on
\p
\v 1 Ndö vaa na tsi'man jñ'oonva', joo nn'an na m'anhan ntyja
'naan' Jesucristo, tyi'xe'quits'aa Tyo'ts'on na quit'uiivi'han'hin
yo jnanhan. Nn'an na nan'xuan na
nnda', tyi'cotsam'anhan cha'xjen na nt'ue ts'on si'ts'o 'naanhan,
majo' cotsanan'jonhan ntyja 'naan' na nt'ue ts'on nquii Espíritu Santo.
\v 2 Ee ntyja 'naan' juu jñ'oon xco na iquenhan' xjen, nquii
Espíritu Santo itsijnda' jon na condui jaa nn'an na cotando' xco
xeng'e nquii Jesucristo, juu jñ'oon'ñeen jndë siquindyaahan'
jaa ntyja 'naan' ncüiichen jñ'oon'ñeen na ico'xenhan' na
tovay'oonhan' jaa na ngitsu jaa xeng'e jnan.
\v 3 Juu ntji na
ico'xenhan', tsojnaan' na condui jaa nn'an ntyja 'naan' tsonnangue,
tyi'jon quindëë na ntco'yahan' jaa na tonnon Tyo'ts'on. Majo'
nquii Tyo'ts'on, jndë s'aa jonhan'. Tui na nnda' xjen na jñon
jon jnda jon na ninncüii ts'onhin. Cüejon tom'aan jon na ts'anhin
cha'xjen nquëhë nn'an jnan. T'ua Tyo'ts'on ts'ian nnon jon na
quitsityuii' jon juu najndei na tsixuan jnan. Ndo' na s'aa jon na
nnda', juu najndei na tsixuan jnan na ico'xenhan' jaa, contycüihan'.
\v 4 Sijnda'
Tyo'ts'on na nguaa na nnda' cha' ntyja 'naan' jnda jon, quindë
ya nan'xuan jaa cha'xjen juu jñ'oon'ñeen ico'xenhan' na
quitsixuan ts'an na tonnon Tyo'ts'on. Manquëntyë na cotsantyja
ntyja 'naan' Espíritu, chito ntyja 'naan' joo 'nan na nt'ue n'on
si'ts'o njanhan.
\p
\v 5 Joo nn'an na cotsam'anhin yo 'nan na nt'ue ts'on si'ts'o
'naanhan, ninnquii'chen m'aan' n'onhan natyia na conan'jonhan.
Majo' joo nn'an na cotsam'anhan cha'xjen na nt'ue ts'on Espíritu
Santo, ninnquii'chen ñjontyen n'onhan na nt'ahan cha'xjen na
nt'ue ts'on nquii jon.
\v 6 Juu ts'an na ninnquii'chen m'aan'
ts'on juu 'nan na nancoo' ngio nn'an tsonnangue, condui
tsan'ñeen ts'an na jndë tsu ñuaan'. Majo' juu ts'an na
itsichon na nts'aa 'nan na nt'ue ts'on nquii Espíritu, macha'xjen
ntsixuan tsan'ñeen na tajñuaan' ts'onhin na tonnon jon ndo'
mantyi na tyi'je'quintycüii na vando' juu. 
\v 7 Ee juu ts'an na ninvito ndyii' ts'on juu yo 'nan na
nt'ue ts'on si'ts'o 'naan' juu, conduihin ts'an na v'ii'
ts'on juu Tyo'ts'on ng'e tyi'nin'cüanguee' juu jñ'oon na
ico'xenhan', min tyi'je'quindëë ncju'cjehin ntyja 'naan'han'.
\v 8 Ng'e na nnda', nque nn'an na ninnquii'chen conan'jonhan yo
'nan na nt'ue n'on si'ts'o 'naanhan, itscu'han' na cavee'
ntyjii Tyo'ts'on yohan.
\p
\v 9 Majo' xe na aa mayuu' nquii Espíritu Santo m'aan jon quii'
n'onho', tyi'xe'quitsam'anho' yo 'nan na nt'ue ts'on si'ts'o
'naanho'. Ntsam'anho' cha'xjen na itsi'man jon. Ee
minninchen ts'an na tyi'tsixuan juu Espíritu cüentaa' Cristo,
tyi'condui tsan'ñeen ntyja 'naan' jon.
\v 10 Ya na m'aan
Cristo quityquii' n'onho', joo si'ts'o 'naanho' nan'xuanhan'
nt'oo ntyja 'naan' jnan. Majo' ng'e na m'aan Espíritu Santo
quii' n'onho', nan'xuanho' na cota'ndo'ho' tonnon Tyo'ts'on ng'e
na iquen jon 'o' na jndë jndyaaho' ntyja 'naan' jnanho' xeng'e 
ntyja 'naan' nquii Cristo.
\v 11 Juu Espíritu na condui Tyo'ts'on
tyincyaa jon na vando' xco Jesús vi jndë na tue' jon. Xe na
aa m'aan Espíritu quii' n'onho', yajo' cha'xjen na tyincyaa Tyo'ts'on na
ta'ndo' xco Jesús, mantyi juu Espíritu Santo na m'aan quii'
n'onho', joo si'ts'o 'naanho' na covjehan', nninncyaa jon na
nta'ndo' xcohan'.
\p
\v 12 Mang'e jo', 'o' ntyjë, taviquichöjnan na nnan'jön yo
'nan tyia na nt'ue nn'ön nquë.
\v 13 Ng'e xe na aa cotsantyjaho'
yo joo 'nan na nt'ue n'on nqueho', jñ'oon na mayuu' ngitsu
ñuaanho' ng'e na conan'tjaho'. Majo' xe ntyja 'naan' nquii
Espíritu Santo cotji'ho' cüenta na joo 'nan na its'aa 
si'ts'o 'naanho', conduihan' nt'oo, yajo' conduiho' nn'an na
tyi'quintycüii na cotando' ñuaanho'.
\p
\v 14 Ndo' nque nn'an na cotsantyja cha'xjen nquii Espíritu
Santo itsi'man jon ndëëhan na quint'ahan, nan'ñeen conduihan
ntsinda Tyo'ts'on.
\v 15 Ng'e juu xjen na ty'onho' cüenta Cristo
quii' n'onho', tquenhan' 'o' na conduiho' ntsinda nquii
Tyo'ts'on, chito na tquenhan' 'o' na conduiho' nn'an na
cotye'ntjontyen nnon ncüiichen. Mangioho' na toxen'chen
tom'anho' na ncyaa jndyiho' na nt'uiivi' jon 'o' jnaan' na
conan'tjaho'. Majo' nanein jndë ty'onho' Espíritu Santo quii'
n'onho' na ntyja 'naan' jon conduiho' ntsinda Tyo'ts'on, jo' na
conduë nnon jon: 'U' Tye' Tyo'ts'on.
\v 16 Ndo' manquiintyi Espíritu Santo icüji' jndyoyu jon quii'
nn'ön na mayuu' condui jaa ntsinda Tyo'ts'on.
\v 17 Ndo' ng'e na condui jaa ntsinda jon, yajo'
ncüii cüii nnon na ntsiquindaa' jon ntsinda jon, tsoñ'en
nnonhan' ncy'ön cüentahan' yo nin'tsoñ'en na nts'aa jon naya
nquii Cristo. Majo' cha'xjen na toquenon Jesucristo navi', mantyi
icanhan' na quinan'jön yo juu navi'ñeen cha' mantyi nndëë
nnan'jön ntyja 'naan' juu na ndit'maan' jon na nts'aa Tyo'ts'on.
\s Minnt'ö jaa na njnty'ia ndëë Jesús
\p
\v 18 Ngueemin coquenön navi' nnon tsonnanguevahin. Majo'
macüji' ja cüenta na joo navi'min', min'chjo tyi'quitsijonhan'
joohan' yo juu na nnan'jön na ndit'maan' Jesús navijon na m'aan jon. 
\v 19 Ee tsoñ'en nnon na tquen Tyo'ts'on, covendoo' tcüiihan'
juu xjen ya na nnintyincyoo' jndyoyu nchu vaa na nan'xuan na
condui jaa ntsinda jon.
\v 20 Ee ng'e juu jnan, jo' tsoñ'en na tquen Tyo'ts'on,
tju'cjehan' joohan', tyi'cüijnt'uehan' cha'xjen na sijnda' jon
ntyja 'naanhan', majo' chito joohan' nt'ue n'onhan' na tui na
nnda'. Ng'e nquii jon sijnda' jon, jo' na nnda' vaa na tui. Majo'
tsoñ'en na tquen jon, minndoo'han' na ntsixco jon ninvaañ'en.
\v 21 Tsoñ'en na tquen Tyo'ts'on, juu na iquenonhan' itsijonhan'
juuhan' cha'vijon ts'an na tyen tyenhin na m'aan juu navi'. 
Cominndoo'han' na nndyaahan' navi' na coquenonhan' nanein. 
Juu xjen'ñeen, joohan' nnan'jonhan' juu naya na taquintyja na 
t'man na nninncyaa Tyo'ts'on ndëëhë na condui ja ntsinda jon.
\v 22 Ee mangiö na ata xjen neinhin, ncüii cüii nnon na tquen
Tyo'ts'on, vi' coquenonhan'. Juu 'nan na cotjonhan' itsijonhan'
joohan' cha'vijon navi' na iquenon tsanscu xjen na ntsingui jon.
\v 23 Ndo' chito ve' xia'ntyi tsoñ'en na tquen Tyo'ts'on na
coquenonhan' na nnda'. Mantyi mannda' vaa na itsijonhan' na
coquenön. Nquëhë na tyincyaa jon Espíritu Santo quityquii'
nn'ön, ncüii na itsi'manhan' na ntsiquindë jon tsoñ'en
jñ'oon na jndë tco' jon 'ndyo jon ndëë. Mantyi jaa cotcüihi
viochen xjen na cominnt'ö na ntsi'man jndyoyu Tyo'ts'on na
condui jaa ntsinda jon. Juu xjen'ñeen nts'aa jon na ndixco
si'ts'o njanhan na tavinin'quinan'tjantyihan'.
\v 24 Xjen na sin'uan Tyo'ts'on ñuan njanhan, tondyë na ntsixco
jon si'ts'o njanhan, ndo' mantyi contyja tcüii' nn'ön na
nndui na nnda'. Majo' xe na aa jndë ty'ön cüenta ncüii
nnon 'nan na jndë tso ts'an ndëë na ncy'ön cüentahan',
taxe'cüent'öntyëchënhan'. Ee ncüii 'nan na jndë ty'ön
cüenta, tyi'icanhan' na ngüent'ö tcüihan'.
\v 25 Majo' ve' ng'e na tacojnty'ia na ntsixco Tyo'ts'on si'ts'o
njanhan, jo' icanhan' na quintyja tcüii' nn'ön na
ngüentyja xjen na nnduihan'.
\p
\v 26 Ndo' juu Espíritu Santo chito xia'ntyi ncyaa jon na ntyja
tcüii' nn'ön na ngüentyja xjen na nndui na nnda', mantyi
itejndei jon jaa quityquii' 'nan na tyi'ngüiquindëë nt'a
cha'xjen na icanhan'. Ndo' min na ndicüaa' nn'ön nin cüii nnon
na ngitan nnon Tyo'ts'on cha'xjen na nt'ue ts'on jon, majo' juu
xjen na tyi'quindiö nchu vaa na nduë, ve' cotonto nn'ön, nquii
Espíritu Santo yo juu nan'ñeen ican jon nnon Tyo'ts'on ntyja
njanhan yo ncüii nnon na tyi'je'quindëë nnan'nch'u joohan' yo
jñ'oon na mancüiixjen conan'nën.
\v 27 Ndo' nquii Tyo'ts'on, nchjii jnda' jon nchu vaa na
conan'tiuhu, ndo' mantyi nchjii jon nchu vaa m'aan' ts'on
Espíritu Santo ntyja njanhan. Ee ican jon nnon Tyo'ts'on
ntyja 'naan tsoñ'en nn'an na conduihan cüentaa' Tyo'ts'on
na quindui yo joohan cha'xjen na nt'ue ts'on jon.
\s Tsoñ'en na coquenön, nndëë nta'ntjön
quityquii'han'
\p
\v 28 Ndo' covaa' nn'ön na ntyja 'naan joo nn'an na vengiohan
Tyo'ts'on, tsoñ'en 'nan na coquenonhan, itsinchu' jonhan' cha'
quitejndeihan'hin, manque nn'an na iqueen' jonhan cha'xjen na
itsijnda' nquii jon.
\v 29 Ndyu na toxen'chen, xjen na tquen
Tyo'ts'on tsonnangue, vitjachen na ndui jaa, juu xjen'ñeen
taa' ts'on jon na nnan'xuan cüentaa' jon. Ndo' xjen'ñeen sijnda'
jon na nnan'xuan cha'xjen nquii jnda jon Jesucristo. S'aa jon na
nnda' cha' nquii jnda jon conduihin tsan na conditque quii' nt'an
jndye nn'an na vantyja n'onhin jon, nquë na condui ntyje jon.
\v 30 Ndo' joo nn'an na tqueen' Tyo'ts'on na nnduihan nn'an cüentaa'
nquii jon, tqueen' jonhan na quinan'jonhan yo jon. Ndo' manque
nn'an na tqueen' jon, tquen jonhan na
tajnan nan'xuanhin. Ndo' nque nan'ñeen na tquen jonhan na tajnan
nan'xuanhan, mantyi sijnda' jon na joo nan'ñeen nnan'jonhan
ntyja na condit'maan' nquii jon.
\p
\v 31 Mang'e na nnda' vaa, ¿Nchu vaa na itsi'manhan' ndëëhë?
Xeng'e nquii Tyo'ts'on m'aan jon ntyja njanhan, tanin min xe na
jndye nnon min na nin'cju'cjehan' jaa.
\v 32 Nquii jnda jon, ta'nan sintycüii' jonhin, ata tyincyaa jon
na cue' tsan'ñeen cüenta tsoñ'en jaa. Ndo' ng'e na s'aa
jon na nnda', majnda' na nndëë ntyja nn'ön na mantyi
nninncyaa jon tsoñ'en nnon na icanhan' jaa ntyja 'naan' nquii
jnda jon.
\v 33 Ntyja 'naan nque nn'an na
jndë tji Tyo'ts'on na conduihin cüentaa' jon, tanin juu na
nndëë ntquen jñ'oon nacjohan. Ee nquii jon jndë tquen jon
jñ'oon ntyja 'naanhin na tavijnan nan'xuanhin.
\v 34 Min ta'nan
ts'an na vanaan na ngitso na nan'xuan jaa na quit'uiihan' jaa
ntyja 'naan' jnan cha' tyi'ntsquë naijon na m'aan Tyo'ts'on. Mangiö na
nquii Cristo Jesús tue' jon ntyja njanhan. Ndo' chito ve'
xia'ntyi na tue' jon, mantyi tyincyaa Tyo'ts'on na vando' xco jon
ndo' naneinhin m'aan jon ngiaa' Tyo'ts'on tontyjaya na
itsintyjaa' jon jñ'oon njanhan tonnon nquii Tyo'ts'on.
\v 35 M'aan navi' na coquenön ndo' min 'nan na itsi'ndaa'han'
ngiö. Vaa xjen na conty'e nn'an jaa tsojnaan' na vantyja nn'ön
Jesús. Vaa xjen na itsitjahan' 'nan na ntcü'a oo ndiaa na
ntcüë, ndo' m'aan na coquenön na toncuu'. Vaa xjen na coninc'uaa
jñ'oon na nnan'cüje nn'an jaa yo xjo. Majo' min'ncüii joo
nan'min' je'quindëë nt'ioo'han' na m'aan Cristo na venchjii jon
jaa.
\v 36 Ntyja 'naan' na coquenön nan'min', itsijonhan' cha'na
juu jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui nnon salmo na itsohan':
\q Ng'e na condui já ntsinda', jo' na 'io 'io
vaa na toncuu' na nin'quinan'cüje nn'an já.
\q Cotji'hin cüenta na condui já cha'vijon
quinuan na conan'cüjehan.
\p Nnda' vaa na itso juu jñ'oon'ñeen.
\p
\v 37 Majo' min na coquenön navi'min, quindë ya na cotantjön
quityquii'han' yo ntyja 'naan' juu najndei na tsixuan nquii
Cristo na venchjii jon jaa na tyincyaa nquiihin na tue' jon ntyja
njanhan.
\v 38-39 Mang'e jo' mantyji ya na juu na m'aan Tyo'ts'on na vi'ntyjii jon 
nn'an, min'ncüii nnon 'nan je'quindëë nts'aahan' na nt'ioo'han' 
yo ntyja njanhan. Xe'quits'aahan' min na conan'cüje nn'an jaa,
min tsoñ'en ntyja na cotsam'an, min ángeles na m'an
quiñoon'ndue tyi'je'quindëë nnt'ahan, min ángeles tyia na
conintque, tyi'je'quindëë nnt'ahinhan', min nn'an na conintque
tsonnangue, min joo 'nan na coquenön nanein, min joo 'nan na
ngenön yandë, min nque natyia na conintque na conan tondye,
min nque na conintque na m'aan tocjee' tsonnangue, min min'cya ro
na tsoñ'en na tquen Tyo'ts'on. Min'ncüii min'ncüiihan'
tyi'je'quindëë na nt'ioo'han' na m'aan Tyo'ts'on na vi'ntyjii
jon jaa xeng'e nquii Jesucristo na conduihin na itye'ntjon
jon jaa.
\c 9
\s Nn'an Israel, jndë tji Tyo'ts'onhan
cüentaa' jon
\p
\v 1 Ng'e vantyja ts'ön Cristo, jo' na matsinën jñ'oon na
mayuu', chito matsi'vi'nn'an. Nquii Espíritu Santo icüji'
jndyoyu jon na mavicjë quii' ñuan njan na tyi'matsivi'nn'an
'o'.
\v 2 Ja chjoo' jndyi ts'ön ndo' ninvito t'man vaa na
itsi'ndaa' jndyihan' ntyji ntyja 'naan nque ntyjë nn'an Israel.
\v 3 Ee xe na aa nndëë ncüji'han' ja ntyja 'naan' Cristo ndo'
min na aa ngitsu ñuan njan v'io, contjo ya nchji na quindui na
nnda' xe na aa ntyja 'naan'han' nndëë ntsin'man Tyo'ts'on ñuan
'naan nque nn'an Israel.
\v 4 C'oon' n'onho' ntyja 'naan' juu
naya na nan'xuanhan. Navejndyee tji Tyo'ts'onhan na conduihan
nn'an 'naan' jon. Ndo' tyincyaa jon na conan'jonhan yo juu na t'man
condui nquii jon. Ndëë joohan tyincyaa jon jñ'oon na
tyi'je'quitscüejndyohan' joohan' ndo' mantyi juu jñ'oon na
tquen Moisés na ico'xenhan'. Ndo' totsi'man Tyo'ts'on ndëëhan
nchu vaa nquii quint'ahin na quinan't'maan'han jon. Ndo'
mantyi ndëë joohan tyincyaa jon joo jñ'oon na tco' jon 'ndyo jon.
\v 5 Nquë́ na condui nn'an Israel, tui já tsjaan na jndyocahan'
ntyja 'naan' tsochí Abraham, Isaac, yo nin'Jacob. Ndo' ntyja
'naan tsjan nque nan'ñeen na jndyocahan', jo' nquii jon na
conduihin Cristo tuihin na ts'anhin. Nquii jon conduihin
Tyo'ts'on na taquintyja conintquehin. Tsoñ'en nn'an
ninnquii'chen quinan't'maan'han jon. Quindui na nnda'.
\p
\v 6 Chito na nin'quitsjö na tasiquindë Tyo'ts'on joo jñ'oon
na tco' jon 'ndyo jon ndëë nn'an Israel. Xia'ntyi nin'quitsohan'
na tonnon jon tyi'tsoñ'en nn'an na tuihan tsjan Israel na mayuu'
conduihan cüentaa' jon.
\v 7 Majo' min chito tsoñ'en nn'an na tuihan tsjan Abraham na iquen 
Tyo'ts'onhan na conduihan tsjan 'naan tsan'ñeen na jndyocahan', ee 
cjoo' jñ'oon' jon, ndö vaa jñ'oon na itso jon nnon juu: “Joo 
nn'an na nduihan tsjan cüentaa' jnda' Isaac, xia'ntyi joohan nty'i 
jahan na conduihan ntsinda'.”
\p Nnda' vaa jñ'oon tso Tyo'ts'on nnon Abraham'ñeen.
\v 8 Juu
jñ'oonva' itsi'manhan' na joo nn'an na tuihan ntyja 'naan' na
siquindë Tyo'ts'on jñ'oon na tco' jon 'ndyo jon nnon nquii
Abraham'ñeen, joo nan'ñeen ityii' jonhan na conduihan cüentaa'
nquii jon, chito its'aa jon na nnda' ng'e na aa tui ts'an tsjan
juu Abraham na jndyocahan'.
\v 9 Ng'e juu jñ'oon'ñeen na tco'
Tyo'ts'on 'ndyo jon nnon Abraham ndyu'ñeenchen, ndö vaa na
itsohan': “Ngueemin chu ncy'ön, xjen na nndyö nnt'a, ndo' juu
Sara jndë m'aan yujnt'a jnda jon ncüii yus'a.”
\p
\v 10 Ndo' mantyi vaa ncüiichen jñ'oon na itsi'manhan' na nnda'
vaa na its'aa Tyo'ts'on. Ee xjen na jndë tentyja ndyuu' tsochí
Isaac, toco jon yo Rebeca. Ndo' juu tsanscu'ñeen, xjen na xejnda 
ñjon yon'ein tsiaa' juu, sinin Tyo'ts'on nnon juu ntyja
'naan' na nnda' vaa na iquenon juu.
\v 11-12 Joo yo'ñeen, ninvaa vitjachen na
nnduihin, tyuaa'chen sijnda' Tyo'ts'on na ncüji jon nin juu
ncüii yo'ñeen na nt'ue ts'on jon. Ndo' chuhan' na nndui tsoñ'en
cha'xjen na jndë sijnda' jon, chito ntyja 'naan' ncüii nnon
naya oo natyia na its'aa yujnt'a na nndui, jo' na icüji jonhin.
Juu xjen'ñeen itso Tyo'ts'on nnon juu Rebeca: “Juu jnda' yu na
nndui jndyee, ntye'ntjon juu nnon tyje juu.”
\v 13 Ndo' siquindëhan' juu jñ'oon'ñeen cha'xjen ncüiichen
jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui ntyja 'naan ve jnda Rebeca na
itsohan': “Ventyji ja Jacob, majo' juu Esaú, tyi'cuee' ts'önhin.
\s Ndëë nts'aa Tyo'ts'on minninchen na
nt'ue ts'on jon
\p
\v 14 Ndo' na nnda' vaa na itso juu jñ'oon'ñeen, ¿Aa
nin'quitsiquindyihan' na its'aa Tyo'ts'on ncüii nnon na
tyi'quichuhan' xjen na icüji jon ncüii ts'an na ityii' jonhin
na conduihin cüentaa' nquii jon, majo' ncüiichen ts'an min
tyi'xe'cüji jonhin na ntyii' jonhin ntyja 'naan' nquii jon?
Tyi'tsi'manhan' na nnda'.
\v 15 Vanaan na nts'aa jon na nnda'
ng'e itso jon nnon Moisés: “Min'cya ro ts'an na nt'ue ts'ön, ja
ncy'ön na ndyia' ro tsan'ñeen ntyji.”
\v 16 Yajo' chito ve' ng'e
na aa nquii ts'an nt'ue ts'on juu, jo' na nc'oon Tyo'ts'on na
ndyia' ro juu ntyjii jon, min chito ve' ng'e aa ncüii nnon na
its'aa tsan'ñeen. Chito jo'. Ee xia'ntyi nc'oon Tyo'ts'on na 
ndyia' ro ts'an ntyjii jon, ya na nquii jon nt'ue ts'on jon.
\v 17 Ndo' mantyi nacjoo' jñ'oon' jon na jndui, vaa ncüii
jñ'oon na tso jon nnon tsanm'aants'ian Faraón: “Mancöntyë
t'ua ts'ian nnon' na condui 'u' ts'an na co'xen' nn'an Egipto,
cha' ntyja 'nan' ntsi'manhan' ndëë nn'an na ja vaa najndei na
condui ja, ndo' cha' nque nn'an na ninvaa tsonnangue nndyehan
ntyja 'naan' 'nan na mats'a.”
\v 18 Ndo' itsi'manhan' na
min'cya ro ts'an na icüji Tyo'ts'on na nc'oon jon na ndyia' ro
juu ntyjii jon, nts'aa jonhan'. Ndo' min'cya ro ts'an na
nt'ue ts'on jon na ntsique' ts'on juu nnon jon, incyaa jon
na quitsique' ts'on juu.
\s Xia'ntyi nquii Tyo'ts'on coxen
\p
\v 19 Nts'aahan' na m'aan ncüii 'o' na nndueho' nnön: “Xe na
aa nnda' vaa na its'aa Tyo'ts'on, yajo' tyi'quichuhan' na ninvaa
icüji' jon cüenta na taconan'quindëë na tonnon jon, ee ta'nan
ts'an na jndëë ntscüejndyo 'nan na itsijnda' jon.”
\v 20 'U' na
ve' ts'an 'u', tyi'tsixuan' na matsintcüe' jñ'oon nnon Tyo'ts'on.
Cüii 'nan na sia ts'an je', tyi'quichuhan' na juuhan' ntquenhan'
xjen nquii ts'an na siahan' na ngitsohan' nnon juu:
“Tatëquinjon' sia' ja.”
\v 21 Ee juu ts'an na its'aa ts'ian yo
ts'oquichu, vaa najndei na tsixuan juu na nts'aa juu ncüii cüii
nnon ts'ian cha'xjen na nt'ue ts'on juu. Vanaan na ntsia juu
ncüii xuaa na njon ts'ian covijnt'uehan', ndo' yo manin' juuntyi
ts'oquichu'ñeen, ntsia juu ncüiichen nnon 'nan na ve' ninntyi
ro ts'ian na nninjnt'uehan'.
\p
\v 22 Ve nnon 'nan min na itsi'man Tyo'ts'on. Covityincyo na itsiv'ii matyen 
jon nn'an na conan'tjahin nnon jon, ndo' mantyi t'man vaa na
vendoo' tcüii jon na quintcüe n'onhan yo natyia na cont'ahan,
manquehan na chuhan' na cju'vi jonhan na quitsu ñuaanhan.
\v 23 Ndo' s'aa jon na nnda' cha' cje ro quitsi'manhan' na iy'oon jon na 
nty'ia ro nn'an ntyjii jon, ee na its'aa jonhan', covitincyoo' juu 
na taquintyja na t'man conduihin.
\v 24 Manquëhë na
icüji jon na condui jaa cüentaa' nquii jon. Ñ'en jaa na condui
tsjan nn'an Israel, ndo' ñ'en jaa na condui tsjan mañoon nn'an.
\v 25 Cha'xjen juu jñ'oon tso jon na chuu' nnon tson na tji
Oseas. Itsohan':
\q Nque nn'an na tatonan't'maan'han ja na
toxen'chen, neinhin conan't'maan'han ja.
\q Ndo' joo nn'an na tyí'cy'ön jndyëë
na venchjihin, nanein matsjö ndëëhan:
Vi'nchji jndyi ja 'o'.
\q
\v 26 Ndo' naijon na tso Tyo'ts'on ndëë nn'an:
“'O' tyí'conduiho' nn'an njan,
manin' jo' vijon na itsohan' conduihan
ntsinda nquii Tyo'ts'on na vando'.”
\p Nnda' vaa jñ'oon na tji Oseas'ñeen.
\v 27 Ndyu na toxen'chen,
sinin Isaías jñ'oon ntyja 'naan nn'an Israel na jaa' chjohan'.
Itso jon: “Cha'xjen jndye jndyi tei' na min'ndyuaa 'ndyo
ndaandue, mannda' nndijndye nn'an Israel, majo' nincüantyi rohan
na ntsin'man Tyo'ts'onhan ntyja 'naan' jnanhan.
\v 28 Ng'e nquii
Tyo'ts'on nts'aa jon na nque nn'an na ninvaa tsonnangue,
ndyionhan ntyja 'naan' na conan'vehan cjoo' jon, ndo' macje ro ntsiquindë
jon juu ts'ian'ñeen. Tyi'xe'cüendoo'chen jon.”
\p Ndö' itsiquindyi jñ'oon sinin Isaías.
\v 29 Nguaa na nnda'
cha'xjen ncüiichen jñ'oon na tji jon na itsohan':
\q Nquii jon na ityentjon jon tsoñ'en
ángeles na m'an quiñoon'ndue
ndo' mantyi jaa nn'an tsonnangue,
t'ua jon ts'ian na tyi'ncüjëñ'ën.
\q Xe tyí'quits'aa jon na nnda', yajo' jndë
sijonhan' yo ntyja njan cha'xjen na tquenon
nque nn'an na tom'an tsjoon Sodoma yo Gomorra,
tjëñ'enhan juu xjen'ñeen.
\s Tyí'caquinjon' tont'a nn'an Israel
\p
\v 30 Yajo' ndö vaa na itsiquindyi jñ'oonmin'. Nque nn'an na
chito conduihan tsjan nn'an Israel, jndë ty'onhan cüenta
na tajnan nan'xuanhan tonnon Tyo'ts'on ng'e na vantyja
n'onhan Cristo.
\v 31 Majo' nque nn'an Israel na jnan'tiuhan na
nnan'quindëhan cha'xjen tsi'man juu jñ'oon na tquen Moisés na
ico'xenhan' cha' ncy'onhan cüenta na tajnan nan'xuanhan, ta'nan
tquenhan'hin na jo' conduihan.
\v 32 Ndo' ¿Ndu na ta'nan jndëë
conduihinhan'? Nnda' vaa ng'e na tacovantyja n'onhan Tyo'ts'on
cha' ntyja 'naan' jo' ntyii' jonhan na tajnan nan'xuanhan. Ee
siquijñ'eenhan' nan'ñeen na jnan'tiuhan na ve' ntyja 'naan' 'nan na cont'a
nquehan cha'xjen na tso juu jñ'oon na ico'xenhan' na tquen
Moisés, jo' na ntyii'han'hin na tajnan nnan'xuanhin. Ndo' na nnda' 
tont'ahan, ntyja 'naan' ta Jesús, itsijonhan' joohan cha'vijon ya na 
ncy'oon' tsjö' ng'ee ts'an ndo' na nninnquehin.
\v 33 Cha'xjen juu jñ'oon' Tyo'ts'on na
tji Isaías, itsiquindyihan' na nquii Cristo itsijonhan'hin
cha'vijon tsjö' na ncy'oon' ng'ee ts'an. Itsohan':
\q Quitquenho' cüenta, tsjoon Jerusalén naijon
vaa Tyo' Sión, jo' maquën ncüii ts'an na
itsijonhan'hin cha'vijon ncüii tsjö' t'man.
\q Nque nn'an judíos ngacüaa'han ntyja 'naan' jon
na conduihin tsjö'. Ntyja 'naan' jon
ncju'cjehan' nan'ñeen.
\q Majo' min'cya ro ts'an na vantyja ts'on juu
yo nquii jon na conduihin juu tsjö'ñeen,
tyi'xe'cüji' juu cüenta na ve' jn'aanhan'.
\p Ndö' vaa jñ'oon na tji Isaías'ñeen.
\c 10
\s Tojnt'ue nn'an Israel na quityii'han'hin
na tajnanhan
\p
\v 1 'O' ntyjë na mantyi covantyja n'onho' Cristo, yo na
mancha'chen ts'ön mac'an vi naya nnon Tyo'ts'on na ntsin'man jon
ñuaan 'naan nque nn'an Israel na maninncüii tsjan na tui ja yohan.
\v 2 Ee macüji' jndyoyu ntyja 'naanhan na cojoo' jndyi n'onhan na
nin'quint'ahan juu 'nan na cavee' ntyjii Tyo'ts'on yohan, majo'
juu 'nan na cont'ahan, tyi'xoncüehan' yo juu jñ'oon na itsijnda'
nquii jon.
\v 3 Ee tsojnaan' na tatonan'jñ'oon'han juu na
sijnda' Tyo'ts'on, na ntyja 'naan'han' iquen jon nn'an na tajnan
nan'xuanhan, joo nan'ñeen tonan'chonhan na nnan'jnda' nquehan
ncüii nnon na nt'ahan cha' ntyja 'naan'han' ntquenhan'hin na
tajnanhin. Ndo' na nnda' tont'ahin, tatjue'cjehan ntyja
'naan' juu jñ'oon na sijnda' nquii jon.
\v 4 Ncüii cüii ts'an
na vantyja ts'on Cristo, jndë tëcüentyjee' juu na itsichon juu
na itsiquindë juu jñ'oon na tquen Moisés na ico'xenhan' cha'
ntyja 'naan' jo' ntquen Tyo'ts'onhin na conduihin ts'an na
tajnaan' juu. Ee xia'ntyi ityii' jon ts'an na tajnan tsixuan
juu xe na aa vantyja ts'on juu Cristo.
\s Juu na itsin'man Tyo'ts'on ñuaan nn'an,
vacüja'han' juuhan' tsoñ'en nn'an
\p
\v 5 Tivio totyentjon Moisés nnon Tyo'ts'on. Sinin jon ntyja 'naan'
nchu vaa na icanhan' na quits'aa ts'an cha' ntquen Tyo'ts'onhin
na tajnan tsixuan juu. Icanhan' na quitsiquindë juu tsoñ'en na
ico'xen juu jñ'oon'ñeen. Itso Moisés: “Juu ts'an na
itsiquindëñ'en cha'xjen na ican jñ'oon'ñeen, nninncyaa Tyo'ts'on
na ngüando' ñuaan' juu.”
\v 6 Majo' nque nn'an na vantyja n'on
Cristo, ndö vaa na itsi'man jñ'oon' Tyo'ts'on ntyja 'naanhin,
ndo' ng'e ntyja 'naan'han', ityii' jonhan na tajnan conan'xuanhin
tonnon jon. Itso jñ'oon'ñeen: “Tyi'ntsitiu' quii' tson', nin
ts'an na ngava quiñoon'ndue cha' nndëë ndyoy'oon ntcüe' juu
Cristo nnon tsonnangue.
\v 7 Min tyi'ntsitiu' nin ts'an na ngacue
juu quii' nt'an nt'oo na ndyoy'oon ntcüe' juu Cristo.”
\v 8 Majo' juu jñ'oon ntyja 'naan' na ityii' Tyo'ts'on ts'an na tajnan
tsixuan juu tonnon jon, ndö vaa itsiquindyihan': “Tyi'tycya na
quijnt'ueho' jñ'oon'ñeen ng'e ndyo ndyo na m'anho' vaahan'.
Majuuhan' na conan'neinho' ndo' na vantyja n'onho'han'.” Majuuto
jñ'oon na coninncyá ndëëho' na icanhan' na cantyja n'onho'
Cristo.
\v 9 Cha' nndëë ntsin'man Tyo'ts'on ñuan 'nan', cüji'
jndyoyu' ndëë nn'an na nquii Jesús conduihin na itye'ntjon jon
'u' ndo' yo na xoncüee' tson' cantyja tson' na tyincyaa Tyo'ts'on
na tando' xco Jesucristo. 
\v 10 Ng'e ntyja
'naan' na vantyja ts'on ts'an Jesucristo, jo' nndëë ntyii'
Tyo'ts'onhin na tajnan tsixuan juu. Ndo' mantyi cüji' jndyoyu
juu ndëë nn'an na nquii Jesús conduihin na itsin'man jon
ñuaan' juu.
\p
\v 11 Juu jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui itsiquindyihan': “Min'cya ro ts'an
na vantyja ts'on nquii Cristo, tyi'je'quits'aahan' na ndëcya
ncüji' juu cüenta na ve' jn'aanhan'.”
\v 12 Ee chito ng'e na
condui 'u' ts'an judío, jo' ncy'oon jon cüenta 'u', majo' juu
ts'an na mañoon tsjan conduihin, tyi'xe'cy'oon jon cüentahin.
Juu jon cüejon conduihin na itye'ntjon jon tsoñ'en nn'an. Ndo'
tsoñ'en nn'an na conan't'maan'han xuee' jon, tyi'vacuaa xjen na
ityio jon jn'aanhan.
\v 13 Juu Joel sinin jon jñ'oon na jndui
na itsohan': “Nquii jon na conduihin na co'xen jon tsoñ'en,
ncüii cüii ts'an na i'man juuhin na quitsin'man jon ñuaan'
juu, ncy'oon jon cüentahin yo na xoncüee' ts'on jon.”
\v 14 Majo' tyi'xe'quindëë na ngitan nn'an nnon jon na quitsin'man
jon ñuaan 'naanhan xe na aa tyi'covantyja n'onhan jon. Ndo' min
tyi'xe'quindëë ngantyja n'onhan jon xe na aa tyi'condyehan
ntyja 'naan' jon. Ndo' min tyi'xe'quindëë nndyehan ntyja 'naan'
jon xe na aa ta'nan ts'an na nninncyaa jñ'oon' jon ndëëhan.
\v 15 Ndo' min tyi'xe'cja ncyaa ts'an jñ'oon' jon ndëë nn'an xe na aa
tanin juu na i'ua ts'ian'ñeen nnon juu. Cha'xjen itsiquindyi juu
jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui: “Nancoo' jndyi ngiö yo ts'an na
ijñon Tyo'ts'on ndëë na incyaa tsan'ñeen jñ'oon naya na
nndyëë.”
\p Nnda' tso jñ'oon'ñeen na tji Isaiás.
\p
\v 16 Majo' nque nn'an Israel, min na tondyehan juu jñ'oon
naya'ñeen, tyi'jndyehan jnan'jñ'oon'hinhan'. Itsijonhan' ntyja
'naanhan cha'na ncüiichen jñ'oon na sinin Isaías. Itso jon:
“'U' ta Tyo'ts'on, tyi'jndyechen nn'an covantyja n'onhan jñ'oon
na coninncyá ndëëhan.”
\p Ndö' vaa na tso jon.
\v 17 Ndo' na nnda' vaa, juu na vantyja ts'on ts'an, cotye'han' na
ndyii juu jñ'oon' Tyo'ts'on. Maninjuuntyi jñ'oon'ñeen na ndyii 
ts'an ntyja 'naan' Cristo.
\p
\v 18 Majo' matsjö ndëëho', nque nn'an Israel, ¿aa jndë
tondyehan jñ'oonvahin? Jñ'oon na mayuu' na jndë tondyehinhan',
ng'e cjoo' jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui nnon tson salmos, itsohan':
\q Juu jñ'oon' jon, ninvaañ'en xi'jndio
tsonnangue jndë tycyahan'.
\p Ndö' vaa na tso juu jñ'oon'ñeen.
\v 19 Ndo' matsjöntyëchën,
nque nn'an Israel min na nan'xuanhan na cüaa' n'onhan jñ'oon na
tso Tyo'ts'on na ncy'oon jon cüenta mañoon nn'an na chito
conduihin tsjan 'naanhan, majo' tataa' n'onhin juu
jñ'oon'ñeen. Majo' itsohan' na cüaa' n'onhan na nnda' ee
nquehin cjechen siquindyi jonhan yo juu jñ'oon na tso Moisés
ndyu na toxen'chen. Itso jon:
\q 'O' nn'an Israel, joo nn'an na cotji'ho'
cüenta na tyi'quinjon conduihan,
ja nninjnt'ue nan'ñeen, ndo' na ntyja
'naanhan nts'aa na xueeho' yohin 
\q Ndo' ng'e na nnda', 
\q nts'a na vjeho'hin
na conduihin nn'an na
tyi'ndicüaa' n'on 'nan na cont'a.
\p Ndö' vaa jñ'oon' Tyo'ts'on na tji Moisés.
\v 20 Jndëcya t'oon Isaías na sixuan jon ñuaan' jon na tyincyaa jon
jñ'oonvahin na sinin Tyo'ts'on:
\q Nque nn'an na tatojnt'uehan ja ndyu na
toxen'chen, naneinhin cota'jn'aanhan ja.
\q Ndo' joo nn'an na tata'xee'han
nchu vaa na nt'ue ts'ön, jndë
si'man ndëëhan ntyja njan.
\p Ndö' vaa jñ'oon' Tyo'ts'on na tji Isaías.
\v 21 Ndo'
nquii Isaías sinin nnda' jon ndëë nn'an yo jñ'oon na si'man
Tyo'ts'on nnon jon, itso jon: “'Io 'io mats'a ty'oo nanmin' na
quintcüe' n'onhan yo jnanhin. Majo' tyí'quitquenhan cüenta
ng'e ninnquii'chen conan'vehan nacjö.”
\c 11
\s Nn'an Israel cüantyi rohan na icüji
Tyo'ts'onhan na conduihan cüentaa' jon
\p
\v 1 Ndö vaa jñ'oon na matsjöntyëchën ndëëho'. Nque nn'an
Israel, ¿Aa jndë tso Tyo'ts'on na ndyiaa' ndya' jonhin?
Tyi'xe'quits'aahan' na nnda' ng'e mantyi ts'an Israel ja. Tui ja
tsjan 'naan' tsoAbraham na jndyocahan', tmaan' cüentaa' tsochí
Benjamín.
\v 2 Já nn'an Israel, vitjachen na nndui já ndo'
nquii Tyo'ts'on tji jon já na conan'xuán cüentaa' jon. Mang'e
jo', taxe'qui'ndyii jon já. Mangioho' juu jñ'oon' Tyo'ts'on na
jndui ntyja 'naan' Elías, tsan na toninncyaa jñ'oon' jon ntyja
nchu vaa 'nan na nguaa. Nnon Tyo'ts'on tquen tsan'ñeen jñ'oon nacjo
ntyje jon nn'an Israel. Itso jon:
\v 3 “'U' ta Tyo'ts'on, nque nn'an na maninncüii tsjanhan yo ja
na coninncyahan jñ'oon 'nan' ntyja 'naan nchu vaa 'nan na nguaa, 
jndë jnan'cüje nn'anhan. Ndo' mantyi
jndë jnan'tyuii' nn'an ndëndyiu 'nan' naijon na conan't'mán' 'U'.
Mantyi jndë jnty'ehan na conan't'maan'han 'U'. Ndo' ninncö
ts'on xquën jndë jnty'iihan' na matsit'man' 'U', ndo' mantyi
cojoo' n'onhan na nin'quinan'cuee'han ja.”
\v 4 Majo' sintcüe'
Tyo'ts'on jñ'oon nnon Elías'ñeen, itso jon: “Min na nnda'
vaa cont'ahan, jndë macüji' nty'a ntyque' min nn'an na
tacotonquityehan tonnon juu ty'öö Baal na jnan'ya nn'an.”
\p Ndö' vaa na t'a Tyo'ts'on 'ndyo Elías.
\v 5 Ndo' mannda' vaa
na itsijonhan' na vaa naneinhin, ng'e juu naya na condui 
Tyo'ts'on, jo' na cüanntyi ro nn'an Israel icüji jonhan na
conduihan cüentaa' nquii jon.
\v 6 Ndo' min chito yo 'nan na cont'ahin,
jo' na icüji jon joohan cha' ntyja 'naan' jo' ngavee' nchjii jon
yohan, ng'e xe na aa ve' jo' 'nan na tuaa, yajo' tyi'xe'quits'aahan'
na xia'ntyi ntyja 'naan' juu naya na condui jon, jo' na icüji
jonhan.
\p
\v 7 Ng'e na nnda', quitquen ya yaho' cüenta jñ'oon na matsjö.
Tyi'tsoñ'en nn'an Israel jnt'uehan nchu vaa nquii nt'ahin na
ntquenhan'hin na tajnan nan'xuanhin tonnon Tyo'ts'on. Xia'ntyi
joo nn'an na icüji jon na tyentjon jonhin, joohin ty'onhin
cüenta na tajnan nan'xuanhin. Ndo' ntyjehin na jnty'iihan', s'aa
jon na tonan'que' n'onhin tonnon jon, tom'an nan'ñeen cha'vijon
nn'an na quita.
\v 8 Ndo' ng'e na nnda' vaa ntyja 'naanhin,
siquindëhan' juu jñ'oon na jndui na itsohan': “Sijnda'
Tyo'ts'on na tyi'je'quindëë ntji'hin cüenta min na tojnty'ia
ndëëhin 'nan na tots'aa jon na tonan'manhan' juu najndei na
conduihin, tataa' n'onhinhan'. Ndo' min na tondyehin jñ'oon' jon
na itsohan' na c'onhin na quityuehin, majo' taty'onhan cüenta
juu jñ'oon'ñeen. Ndo' mannda' na coquenonhan ata xjen
neinhin.”
\p Nnda' tso jñ'oon'ñeen.
\p
\v 9 Ndo' na nnda' vaa. Itsijonhan' juuhan' cha'na juu jñ'oon na
sinin David nnon Tyo'ts'on. Itso jon:
\q Tsoñ'en nguee na cont'a nn'an Israel,
ve' jn'aanhan'.
\q Tsojnaan' jo' nt'uiivi'han'hin ndo'
min xe'quindyaahin yo navi'ñeen.
\q
\v 10 Quintjohin na të' ndëëhin
cha'vijon nn'an nchjan na ndiquijnty'ia,
\q quitsijonhan' joohan cha'vijon
ya na chu ts'an xu na ja jndyi,
itsiquix'enhan' naxen' juu.
\p Ndö' vaa itsiquindyi jñ'oon na sinin David.
\s Ndö vaa ntsin'man Tyo'ts'on ñuaan nn'an
na chito conduihan tsjan Israel
\p
\v 11 Min na nnda' vaa na itsiquindyihan', tyi'nc'oon' n'onho' na jndë
iscyaa Tyo'ts'on nn'an Israel na majo'ñ'en quintyja. Chito jo'.
Ng'e na tonan'tja nan'ñeen nnon jon, jo' joo nn'an na mañoon
tsjan na conduihan, ncyaahan' na vanaan na ntsin'man jon ñuaanhan.
Its'aa jon na nnda' cha' ya na ntquen nn'an Israel cüenta na
itsin'man jon ñuaan nan'ñeen, jo' nts'aahan' na
ntsixueehan'hin na quitye'ntjon nnda' jon joohan cha'xjen na ityentjon
jon joo nan'ñeen.
\v 12 Xeng'e na tyí'cantyja n'onhan Tyo'ts'on,
jo' tyincyaahan' na itsin'man jon ñuaan nn'an na mañoon tsjan
conduihan. Ndo' ng'e ntyja 'naan' na tju'cjehan' joo nn'an Israel, jo'
nque nn'an na mañoon tsjan, tyincyaahan'
na tyii'han' joohan na conduihin ntsinda jon. Ndo' ng'e nnda' vaa
na its'aa jon, c'oon' n'onho' na t'manntyichen naya nnan'xuan
nque nn'an judíos xjen na nninncya ntcüe'hin na nquii Tyo'ts'on
ntye'ntjon jonhin.
\p
\v 13 Ndo' ndëë 'o' na chito conduiho' nn'an judíos, mantyi
vaa jñ'oon na matsjö. Nt'ue ts'ön na cüaa' n'onho' na i'ua 
Jesucristo ts'ian nnön na mancya jñ'oon naya 'naan' jon ndëë 
ntyjeho'. Juu ts'ianvahin na mats'a, njon jndyihan'.
\v 14 Mats'a na nnda' cha' joo nn'an Israel na ninncüii tsjan na tui
ja yohin, juu xjen na ntquenhan cüenta na ñ'enho' na ityii'
Tyo'ts'onho' cüentaa' nquii jon, ntyja ts'ön na nts'aahan' na
nan'xueehin yo 'o' na i'ndyiihan' joohin na tonnon jon. Ndo' na
nnda', ngantyja n'onhan Cristo cha' ntyii' joohin na ndëë
ntsin'man jon ñuaanhan.
\v 15 Ndo' ng'e na jnty'ii Tyo'ts'onhan,
tyincyaahan' na joo nn'an na mañoon tsjan conduihin, ntjo ya
ntcüe'han yo nquii jon. Mang'e na nnda' s'aa jon, c'oon' n'onho'
nchu vaa na t'manntyichen na nts'aahan' ya na ncy'oon ntcüe' jon
cüenta nan'ñeen. Na nts'aa jon na nnda', ntsijonhan' ntyja
'naan nan'ñeen cha'vijon nn'an na jndë tjë ndo' na cota'ndo'
xco nnda'han.
\v 16 Nque nn'an Israel, xjen na cove' ntjon 'naanhan,
cotuahan ntquen trigo xco, ndo' conan'yahan tyoo' yo juu jndë
tyoo' xco'ñeen. Juu tyoo'ñeen cotquenhinhan' nnon Tyo'ts'on.
Ndo' ntyja 'naan' juu Abraham yo Isaac yo nin'Jacob, itsijonhan'
joohan juu tyoo'ñeen na ji'ua tsixuanhan'. Ndo' cha'xjen na
ji'ua nan'xuan joo nan'ñeen, mantyi nque nn'an na conduihan
tsjan 'naan nan'ñeen na jndyocahan', tsoñ'enhan ji'ua
nan'xuanhan. Nquii Abraham conduihin nch'ioo' ts'oon, na juuhan'
conduihan' na ji'uahan', ndo' ng'e na nnda', mantyi nt'ö juu
ts'oon'ñeen conduihan' na ji'uahan'. Nque nn'an tsjan 'naan' jon
na jndyocahan', itsijonhan' joo nan'ñeen yo joo nt'ö
ts'oon'ñeen.
\p
\v 17 Nque nn'an Israel itsijonhan'hin cha'vijon nt'ö ts'oon
olivo tsjan. Ndo' 'u' na chito ts'an Israel condui 'u', itsijonhan'
'u' cha'vijon ts'oon olivo jndëë. Ndëë ntyjee ts'an nt'ö
ts'oon olivo tsjan ndo' naijon na jnanhan', jo' ntsiquiñjon' juu
nt'ö ts'oon olivo jndëë cha' nc'uhan' ntsuee' ts'oon olivo
ya, ndo' ntyja 'naan' jo', nndei'han'. 'U' na vantyja tson' Cristo,
itsijonhan' ntyja 'nan' cha'vijon nt'ö ts'oon olivo jndëë na
siquiñjon' ts'anhan'. Majo' ntyja 'naan' nt'ö juu ts'oon olivo
tsjan'ñeen, ñ'en joohan' na cha'vijon na tcon Tyo'ts'onhan'.
Ndo' 'u' na condui 'u' ts'oon olivo jndëë, jndë tyii' jon 'u'
ntyja 'naan' Cristo.
\v 18 Mang'e na nnda', tyi'ntco' s'a 'u' na
t'manntyichen condui 'u', chichen nque nn'an na conduihan tsjan
'naan' Abraham, Isaac yo nin'Jacob. Ee xe na nin'co' s'a 'u' na
condui 'u' cüentaa' Tyo'ts'on, cüa, cüaa' tson' na chito nt'ö
ts'oon concyahan' na vando' nch'ioo' ts'oon. Nque nch'ioo' ts'oon
coninncyahan' na condei' nt'öhan'.
\p
\v 19-20 Xe cüii 'o' ngitso juu: “Majo' nquii Tyo'ts'on,
tyjee jon nt'ö ts'oon'ñeen cha' condëë ityii' jon ja ntyja
'naan'han”, mayuu' jñ'oon na matsinin'. Majo' tji' jonhan ng'e
na tyi'covantyja n'onhan Cristo, ndo' 'u' ng'e na vantyja tson'
jon, jo' ityii' Tyo'ts'on 'u' ntyja 'naan' jon. Mang'e jo' quen'
cüenta na tyi'ntco' s'a 'u' na vaquinjon' 'nan na matsa'. C'on'
na ncya' na tyi'ncüji' ntcüe'han' 'u' tonnon jon.
\v 21 Ee joo
nn'an judíos na conduihan nt'ö ts'oon olivo tsjan, jnaan' na
tyí'covantyja n'onhan jon, jo' na tyi'quitsit'man ts'on jonhin.
Ndo' mantyi ncu', xe na aa tyi'covantyja tson' jon, mantyi min
je'quitsit'man ts'on jon 'u'.
\v 22 Mang'e jo' quitquenho'
cüenta ntyja 'naan' juu jñ'oonva', t'man jndyi vaa na m'aan
Tyo'ts'on na vi'nchjii jon nn'an. Majo' yo nque nn'an na
conan'tjahan tonnon jon, jndei'han' its'aa jon na quityionhan.
Nque nn'an Israel tata'nguee'han cha'xjen na ico'xen jon, jo' na
s'aa vi' jonhan. Majo' 'u', xe na aa ninvito vantyja tson'
Cristo, ninnquii'chen ntsi'man jon na t'man vaa na vi'ntyjii jon
'u'. Majo' xe na aa tyi'quitsa' na nnda', mantyi ncüji' ntcüe'
jon 'u', cha'xjen ts'oon ntyjee ts'an nt'öhan'.
\v 23 Ndo'
mantyi nque nn'an Israel na tji' jonhan, xe na aa nntcüe'
n'onhan ndo' na ngantyja n'onhan Cristo, yajo' ntyii' nnda'
Tyo'ts'onhan ntyja 'naan' nquii jon, ng'e condui jon najndei na
nndëë nts'aa jonhan'.
\v 24 Ee 'u' na chito ts'an Israel condui
'u', itsijonhan' 'u' cha'vijon ts'oon olivo jndëë. Ndo'
'nan na its'aa Tyo'ts'on yo 'u', itsijonhan' ntyja 'nan' cha'vijon na
tyjee ts'an nt'ö juu ts'oon'ñeen, ndo' siquiñjon' jon 'u'
juu ts'oon olivo tsjan. Ee nquii Tyo'ts'on na tsixuan jon najndei na
s'aa jon na nnda', majndeichen nndëë nts'aa jon na nque nn'an
Israel ngoque' nnda'han ntyja 'naan' jon, joohin na conduihin
ts'oon olivo tsjan.
\s Nque nn'an Israel, mantyi ntsin'man Tyo'ts'on
ñuaanhan
\p
\v 25 'O' ntyjé, nt'ue ts'ön na cüaa' ya n'onho' ncüii
jñ'oon na tacotsi'man Tyo'ts'onhan' ndëë nn'an na toxen'chen.
Xe na ncüaa' n'onho' juuhan', yajo' taxe'c'oon' n'onho' na
vaquinjon' cont'aho' na covantyja n'onho' Cristo, majo' nque
nn'an Israel tyí'caquinjon' jnt'ahan na tyi'covantyja n'onhan
jon. Ndyii'han na jndë jnan'que' n'onhan tonnon Tyo'ts'on, jo'
na ndiquindëë na nnan'quindëhan tonnon jon. Mannda' vaa ntyja
'naanhan ata xjen jndë siquindë jon tsa'nnda' nchu xjen 
nn'an na chito conduihan nn'an Israel, icüji jonhan cüentaa'
nquii jon.
\v 26 Ndo' ya na nndë xjen nan'ñeen, yajo' tsoñ'en
nn'an Israel ntsin'man jon ñuaanhan, ng'e jñ'oon' jon na jndui,
nnda' vaa na itsohan':
\q Quii' nt'an nn'an tsjoon Sión nnan nquii jon
na ndyotsiquindyaa jon nque nn'an tsjoon'ñeen.
\q Nnts'aa jon na joo nn'an tsjan Jacob na
jndyocahan', nnan't'maan' nnda'han Tyo'ts'on.
\p Ndo' ndö vaa na itso ncüiichen jñ'oon' jon na jndui:
\q
\v 27 Nque nn'an Israel, xjen na ntsint'u
jnan na nan'xuanhan, 
\q juu xjen'ñeen ntsiquindëë
jñ'oon na sijnt'a yo nque ndochihin na
tom'an ndyu na toxen'chen.
\p Nnda' jñ'oon tso Tyo'ts'on. 
\p
\v 28 Ntyja 'naan' juu jñ'oon naya 'naan' Jesucristo, nque nn'an
Israel conduihan nn'an na v'ii' n'onhan Tyo'ts'on. Ndo' ng'e
na nnda' jndë jnt'ahan, 'o' na mañoon tsjan nn'an na conduiho',
condëë iquen jon 'o' ntyja 'naan' nquii jon. Majo' juu na
icüji jon nn'an na conduihan cüentaa' jon, vi'ntyjii jon
joo nan'ñeen ng'e nquii Abraham, Isaac, yo nin'Jacob, joohan tji jndyee
jonhan na conduihan cüentaa' jon.
\v 29 Ee nquii Tyo'ts'on,
ncüii nnon naya na itsiquindaa' jon ts'an, tyi'jon xuee na
ncüji' ntcüe' jonhan', min ya na iqueen' jon ts'an na quinduihin
cüentaa' nquii jon, tyi'xe'quitso jon qui'ndyi ntcüe'han'hin.
\v 30 'O' nn'an na mañoon tsjan conduiho', nguee na toxen'chen
tonan'veho' nacjoo' Tyo'ts'on, majo' ng'e nque nn'an Israel
tonan'tjahan nnon jon, jo' nanein itsijnda'han' na m'aan jon na
nty'ia roho' nchjii jon.
\v 31 Ndo' macha'xjen na toxen'chen
ta'nan tota'nguee'ho' 'nan na nt'ue ts'on jon cha' cüityincyoo'
na nty'ia roho' ntyjii jon, mantyi ntyja na nnda' ntyjii jon yoho',
ngüentyja xjen na ntji' nnda' nan'ñeen cüenta na mantyi nty'ia
rohan ntyjii jon.
\v 32 Ee nquii jon cüejon icüji' jon cüenta na
tsoñ'en nn'an na conan'tjahin nnon jon, cha' mantyi tsoñ'enhan
cüejon ndëë nc'oon jon na nty'ia rohan nchjii jon.
\s Ncya ya jndyi Tyo'ts'on yo juu na 
jnda' xquen jon
\p
\v 33 Nquii Tyo'ts'on, taquintyja njon jndyi condui tsoñ'en
nnon na its'aa jon yo nn'an, t'man jndyi vaa na jnda' xquen jon,
tsoñ'en ivaa' ts'on jon. Ntyja 'naan tsoñ'en na itsijnda' jon,
tamin'ncüii ts'an na nndëë ntsi'man ndëë ntyje juu 'nan
na itsinchu' jon, min je'quindëë ncüaa' ts'on ts'an yo
'nan na its'aa jon.
\v 34 Cha'xjen jñ'oon' jon na jndë jndui na
itsohan': “Ta'nan ts'an quintjii nchu vaa na itsitiu jon, min
tanin juu na nndëë ntsijnda' juu xquen jon.
\v 35 Min tanin ts'an na jndë s'aa juu nayahin cha' ntcanhan' na
quityion ntcüe' jonhan'.”
\v 36 Ng'e nquii jon tquen jon tsoñ'en, ndo'
macüentaa' jonhan', ndo' ivantyjee' jon joohan' ntyja 'naan' juu najndei na
condui nquii jon. Tyi'jon cacüentyjee' na cüit'maan' Tyo'ts'on.
Nnda' vaa na chuhan' na quint'a nn'an.
\c 12
\s Naya 'naan' ts'an na itye'ntjon Tyo'ts'on juu
\p
\v 1 'O' ntyjë, ng'e Tyo'ts'on m'aan jon na nty'ia rö nchjii
jon, jo' maquen ja na mac'an ndëëho' na ncyañ'enho' si'ts'o
'naanho' na nninjnt'ue jonho'. Na nnt'aho' na nnda', itsijonhan'
ntyja 'naanho' cha'vijon na jndë tjëho' cha'xjen quioo' na
conan'cüje nn'an judíos na conan't'maan'han Tyo'ts'on. Ji'ua
ntyjii jon na nnt'aho' na nnda', ndo' cavee' ts'on jon na
nnt'aho'han'. Mannda' vaa na chuhan' na quinan't'maan'ho'hin.
\v 2 Tavinan'jonntyichenho' cha'xjen nque nn'an tsonnangue cotsam'anhan.
Ncyaho' na nquii Tyo'ts'on ntscüejndyo jon 'o' tsoñ'en na
ndyii' n'onho' cha' nndëë ncüaa' n'onho' nchu vaa 'nan na
nt'ue ts'on jon na quint'aho'. Ee juuhan' ya jndyi tsixuanhan', 
ndo' cavee' ts'on jon na quint'ahan' ndo' juuhan' quindë jndyi conduihan'.
\p
\v 3 Ng'e juu naya na condui Cristo na incyaa jon na tsixuan
jahan', ntyja 'naan' juuhan' na matsjö ndëëho' min'ncüiiho'
tyi'nc'oon' ts'on juu na t'man conduihin. Ncüii cüiiho' c'oon'
n'onho' ntyja 'naan' ts'ian na i'ua jon ndëëho' yo na ntji'
yaho' cüenta nchu vaa na conan'quindëho'han'. Quindui na nnda'
xi' ncüii cha'xjen incyaa jon na vantyja n'onho' Cristo.
\v 4 Si'ts'o njanhan jndye nnon quiñjon'han', majo' ncüii cüii
na quiñjoon'han' covejndyo ts'ian na nan'xuanhan'.
\v 5 Jaa na
vantyja nn'ön Cristo, mannda' vaa na itsijonhan' ntyja njanhan.
Ee min na jndye jndyi jaa, majo' ninncüii si'ts'o 'naan' jon
condui jaa ndo' itsijnda' jon nin ts'ian nan'xuan cha'
quitejndeihan' ntyjëëhë, cha'xjen ncüii cüii nnon na
quiñjon' si'ts'o njanhan cotejndeihan' ntyjehan'.
\p
\v 6 Xi'ncüii nchu xjen na incyaa Tyo'ts'on juu naya na tsixuan
jon ndëë ncüii cüii jaa, jo' mantyi covejndyo joo ts'ian na
vacüja'han' na i'ua jon ndëë. Nquii ts'an na tëcüja'han'hin
na i'ua jon ts'ian nnon juu na incyaa juu jñ'oon na itsi'man jon
nnon juu, chuhan' na quitsiquindë tsan'ñeen ts'ian na tijnoon'
juu xi' ncüii nchu xjen na vantyja ts'on juu.
\v 7 Juu ts'an na
tëcüja'han'hin na quitye'ntjon juu ndëë ntyje juu na vantyja
n'onhan, quitsichon juu na quitsiquindë juu ts'ian'ñeen. Mantyi
juu ts'an na tijnoon' juu na quitsi'man juu jñ'oon' Tyo'ts'on
ndëë nn'an, quitsiquindë juu ts'ian'ñeen yo na xoncüee'
ts'on juu.
\v 8 Juu ts'an na tëcüja'han'hin na itsinin juu
jñ'oon na incyaahan' na xoncüii' n'on ntyje juu, icanhan' na
cjoo' ts'on juu na quitsiquindë juu ts'ian'ñeen. Ndo' juu ts'an
na tëcüja'han'hin na itejndei juu nn'an na vi' coquenon yo
xoquitu', quitsiquindë juu ts'ian'ñeen yo na neiin' juu. 
Ndo' juu ts'an na tëcüja'han'hin na conintquehin quii'
nt'anho', cjoo' ya ya ts'on juu quityquii' juu ts'ian'ñeen. Ndo'
mantyi juu ts'an na tëcüja'han'hin na itejndei juu nn'an na
vi' coquenonhan, quits'aa juu ts'ian'ñeen yo na neiin' juu.
\s Jaa nn'an na vantyja nn'ön Jesús, chuhan' na
quitquën ya cüenta jñ'oonmin
\p
\v 9 Tsoñ'enho' cüivengioho' nn'an yo na xoncüee' n'onho' min
tyi'nan'veho' na tyi'ya ngioho' yohin. C'onho' na cüijndo
jndyiho' 'nan tyia na cont'a nn'an. Cjoo' ya ya n'onho' na
quint'aho' tsoñ'en 'nan ya.
\v 10 Nque ntyjeho' na vantyja
n'onhan, quinan'vengio jndyiho'han. Quinachonho' na nque
ntyjeho' ndit'manchen conduihan, chichen nqueho'.
\p
\v 11 Tyi'nan'ntyquenho' na cota'nguee'ho' ts'ian na i'ua ta
Jesús ndëëho'. Ncüii cüii ts'ian na tëcüja'han'ho' na
cotyentjonho' nnon jon, yo na incyaa Espíritu Santo,
quita'nguee'ho'han' yo na njon jndyi Jesucristo ngioho'.
\p
\v 12 C'onho' na neinho' ng'e na ntyja n'onho' na ntsqueho'
quiñoon'ndue. Xjen na covenonho' navi', cüentyjee' tyenho'.
Ndo' ninnquii'chen quinan'neinho' nnon Tyo'ts'on.
\p
\v 13 Nque ntyjeho' na vantyja n'onhan jon, xjen na itsitjahan'
'nan na nninjnt'uehan, ncyaho' 'nan na icanhan'hin. Ndo' nn'an na
ve' cotsque ya na m'anho', quitixee' yaho'han.
\p
\v 14 Nque nn'an na conty'ehan 'o', quitanho' nnon Tyo'ts'on na
quityio jon jn'aan nan'ñeen. Tyi'ntjue'ho' jñ'oonvi' nacjohan.
\p
\v 15 Joo nn'an na m'anhan na neiin' n'onhan, c'onho' na neiin'
n'onho' yo nan'ñeen. Ndo' nque nn'an na m'anhan na chjoo'
n'onhan 'nan na coquenonhan, mantyi cüichjoo' n'onho' yohan.
\p
\v 16 Nque ntyjeho' na vantyja n'on, tsoñ'enho' c'onho' na
ninncüii nnon ngioho' yohan, min tyi'nan'chonho' na ndit'manho'
ndëëhan. 'O' quinan'jonho' yo nn'an na tyi't'man condui, min
tyi'ntji'ho' cüenta na xia'ntyi nqueho' na jnda' nquenho'.
\p
\v 17 Xe na aa its'aa vi' ts'an 'u',
tyi'ntsa' na njonhan'. 'O' na tondëë tsoñ'en nn'an, ninnquii'chen 
quinan'chonho' na quint'aho' cha'xjen na chuhan'.
\v 18 'O' tsoñ'en na icanhan' ntyja 'naanho', cjoo' n'onho' na
quint'aho' ncüii cüii nnon na itsohan' cha' nc'onho' na tatyia'
quichoho' yo tsoñ'en nn'an.
\v 19 'O' ntyjë na vi'nchji 'o',
juu natyia na conan'tja nn'an ndëëho', tyi'nt'aho' na
njonhan', qui'ndyeho'han'. Ee nquii Tyo'ts'on ntyjii jon nchu vaa
nts'aa jon na njon nan'ñeen na cont'avi'han 'o'. Ee nacjoo'
jñ'oon' jon na jndui vaa jñ'oon na itsohan': “Ja tsixuan na
nts'a v'i nn'an na conan'tja, ja ndyiönhan.”
\p Ndö' vaa na itso jon.
\v 20 'O' quint'aho' yo nan'ñeen
cha'xjen na itsi'man ncüiichen jñ'oon' jon na jndui na
itsohan': “Ts'an na v'ii' ts'on juu 'u', xjen na ninjndo' juu,
ncya' 'nan na ntcüa' juu, ndo' xjen na nin'c'u juu ndaa, ncya'
ndaa na nc'u juu. Ee xe na aa matsa' na nnda' yohin, ntsityiahan'
ntyjii juu na its'aa vi' juu 'u'.”
\p Juu jñ'oon'ñeen, nnda' vaa na itsiquindyihan'. 
\v 21 Natyia na cont'a
nn'anho', tyi'ninncyaho' na ncju'cjehan' 'o' na mantyi
nnan'ntcüe'ho' natyia. 'O' quint'aho' 'nan na ya yo nan'ñeen ee
na nt'aho' na nnda', ntantjonho' juu natyia'ñeen.
\c 13
\s Quinan'quindëë ndëë nanm'ann'ian
\p
\v 1 Ncüii cüiiho' icanhan' na quinan'quindëho' cha'xjen na
cotoxen nanm'ann'ian, ng'e nquii Tyo'ts'on sinchu' jon na
nan'xuanhan ts'ianmin', ndo' nquii jon i'ua jon ts'ian'ñeen
ndëëhan.
\v 2 Mang'e na nnda' vaa, nque nn'an na tyi'ta'nguee'han jñ'oon na 
itsijnda' tsanm'aants'ian na ico'xen jonhan,
conan'vehan nacjoo' juu jñ'oon na ico'xen Tyo'ts'onhan. Ndo'
nn'an na tyi'ta'nguee'han jñ'oon na tquen jon, nquehan nt'ahin
na quit'uiivi'han'hin.
\v 3 Majo' nque nn'an na cota'nguee'
juu jñ'oon na condue nanm'ann'ian, tyi'c'onhan na ncyaahan
tondëë nan'ñeen, xia'ntyi nn'an na conan'tjahin ndëë
nan'ñeen, joohan m'anhan na itsity'uehan'hin tondëë nan'ñeen.
Ndo' 'u' je', quitsa' cha'xjen na icanhan', min
xe'quitsity'uehan' 'u' tonnon nquii tsanm'aants'ian, ndo' ngitso
jon na ya matsa' na matsiquindë'.
\v 4 Ng'e nquii jon jndë
conduihin ts'an na ityentjon jon nnon Tyo'ts'on cha'
quitejndeihan' 'u'. Majo' xe na aa matsitja 'u' nnon tsan'ñeen,
c'on' na ncya', ng'e tyincyaa Tyo'ts'on na vaa najndei na condui
tsanm'aants'ian na quen jon navi' nn'an na cont'a 'nan tyia.
\v 5 Ng'e na nnda', ijndei'han' na quitsiquindë ts'an tondë
nanm'ann'ian, chito ve' xia'ntyi na tyi'nt'uiivi' Tyo'ts'on 'u',
majo' ng'e mavicje' quii' ñuan 'nan' na matsiquindë'
tondëëhan.
\v 6 Ndo' ng'e nquii Tyo'ts'on i'ua jon ts'ian
ndëëhan, jo' na cotyehan s'onndyuaa ndëëho' ng'e juu jon
itye'ntjonhan. Ndo' m'anhin na ts'iaan' n'onhan ntyja 'naan'
ts'ian'ñeen.
\p
\v 7 Ng'e na nnda', tsoñ'en nanm'ann'ian, 'nan na vacüja'han'
na ninncyaho' ndëëhan, ncyaho'han'. Ya na icanhan' na ndyionho'
s'onndyuaa ndëëhan, quityionho'han'. Mantyi ncyaho' ts'ian tjon
ya na cotanhinhan'. Ndo' tsoñ'en na chuhan' na quint'aho' na
njonhin, cüinjonhin ngioho'.
\s Nan'min chöjnan na quint'a yo ntyjëëhë
\p
\v 8 C'onho' na min'ncüii nnon tyi'ngichojnanho' yo nn'an. Majo'
ncüii nnon vaa na nan'xuanho' na chojnanho' na tyi'je'quit'io na
chojnanho'han', juu na quinan'vengioho' nn'an. Juu ts'an na
xoncüee' ts'on na venchjii juu nn'an, na its'aa juu na nnda',
itsiquindë juu jñ'oon' Tyo'ts'on na ico'xenhan'.
\v 9 Ndö vaa
na cotoxen jñ'oon'ñeen: “Tyi'nc'on' ya' yo ts'an na ve' ndö'
ro. Tyi'ntscue' ts'an. Tyi'nch'ue'. Tyi'ntsinin' quintu nacjoo'
ts'an. Tyi'ntscjaa' tson' 'naan' ncüiichen ts'an.” Ndo' mantyi
vaa ncüiichen jñ'oon na ico'xenhan' na itsohan': “Cuivi'nchji'
tsoñ'en nn'an cha'xjen na venchji nquii 'u'.” Ya na
mavangue' juu jñ'oonva', mantyi tsoñ'en jñ'oonmin na
ico'xenhan', mavangue'han'.
\v 10 Ng'e ts'an na venchjii juu nn'an,
tyi'xe'quits'aa vi' juuhan. Mang'e jo', xe na aa conan'vengiö
nn'an, yajo' cota'nc'uë joo jñ'oon' Tyo'ts'on na ico'xenhan'.
\p
\v 11 Majndeichen na matsjö na quinan'quindëho' jñ'oonva' ng'e
cotquenho' cüenta ntyja 'naan' juu xjen na cotsam'an. Ee xjen
na tëntyja nn'ön Jesucristo, taa' nn'ön na vitja jndye na
nndyoquichu jon jaa. Majo' nanein jndë tavijndye xjen vitja na
nndui na nnda'.
\v 12 Cha'vijon nduë nanein m'an natsjon ng'e na
tyi'c'oon ta Jesús, majo' ng'e tajndye vitja
na ncüjee' ntcüe' jon, itsijonhan' cha'vijon vavixuee. Mang'e jo', joo 
'nan na tont'a vitjachen na nnan'jon jaa ntyja 'naan' Jesucristo, chuhan' na
quitsacüentyjëë' na cont'ahan'. Tsoñ'en nnon na ncyaa Tyo'ts'on
na itejndeihan' 'o', cüijnt'ueho' joohan' na nc'oho' nacjoo'
'nan natyia, cha'xjen ncüii sondaro covijnt'uehin nt'ö ts'ian
tyia'.
\v 13 Mang'e jo', joo 'nan na chuhan' na quint'a nn'an na
vantyja n'on Cristo, ninnquii'chen joohan' quitsantyja. Cüa,
quint'a ncüii cüii nnon na tyi'je'ncyaahan' na jn'an na
cojnty'ia nn'an xjen naxuee. Min tyi'nan'jön yo nguee na cont'a
nn'an na c'uaa jndyuehan na quindyehan, min tant'a cha'xjen
cont'a nannon ndo' nanntcu na ve' cot'ue yahin ntyjehan, min
tyi'nc'ön na conan'ntja' jaa yo nn'an, min tyi'nan'tëë'
nn'önhan.
\v 14 'O' chito yo nan'min' nan'jonho'. 'O'
ncyañ'enho' na nquii Jesucristo na conduihin itye'ntjon jon jaa,
na ntco'xenñ'en jon juu na cotsam'anho'. Min tanc'oon'
n'onho' nchu vaa na nnan'quindëho' joo 'nan tyia na nt'ue jndyi
n'on si'ts'o 'naanho'.
\c 14
\s Ntyjeho' na tyi'jndëhan na vantyja n'onhan
quitejndeiho'hin
\p
\v 1 Ntyja 'naan' ts'an na tyi'jndei juu tyquii' na vantyja ts'on
juu Jesucristo, tyi'ngitë'ho' na vanaan na ntsijonhin juu tmaan'
na condui 'o'. Majo' chito aa ncy'onho' cüentahin cha' na
nnan'jndyeho' jñ'oon yohin ntyja 'naan' jñ'oon na ndicüaa'
ts'on juu nchu vaa na icanhan' na quen juu cüenta.
\v 2 Cha'na
ts'an na vantyja ts'on Jesucristo na icüji' juu cüenta na
tsoñ'en 'nan ntcüa' juu. Majo' ncüiichen ts'an na
tyi'jndyechen na ivaa' ts'on juu ntyja 'naan' jñ'oon' Tyo'ts'on,
itsitiu juu na xia'ntyi 'nan na cove' ntjon tsjan, vanaan na
ntcüa' juu.
\v 3 Ndo' na nnda', 'u' na macüa' tsoñ'en nnon
'nan na min, tyi'ntsitiu' na njonntyichen ntyjii Tyo'ts'on 'u',
chintyi juu ty'iu' na ve' jnda' ro 'nan na icüa' juu. Ndo'
mantyi 'u' na ve' jnda' 'nan na macüa', min tyi'ncüji' cüenta
na conan'tja joo nty'iu' na cocüa'han tsoñ'en nnon 'nan, ng'e
mantyi joohin jndë ty'oon Tyo'ts'on cüentahan.
\v 4 Ee
tyi'quichuhan' na ngüajñ'oon' cüii ty'iu' na ityentjon
Tyo'ts'onhin. Ee xia'ntyi nquii patrón ngitso jon na aa ya
its'aa ts'an na ityentjon juu nnon jon. Mannda' vaa na
itsijonhan' ntyja 'naan' Jesucristo. Nquii jon ngitso na aa
vaquinjon' nchjii jon na its'aa ncüii ts'an cüentaa' jon, ndo'
aa tyi'ya, ee vaa najndei na conduihin na ngüentyjee'tyen
tsan'ñeen ntyja 'naan' jon.
\p
\v 5 Ee m'aan ts'an na vantyja ts'on juu na icüji' juu cüenta
na tonnon Tyo'ts'on t'manntyichen tsixuan ncüii xuee, chichen
cüiichenhan', majo' m'an ntyjehin na conduehan na cüejon
nan'xuan tsoñ'en xuee. Ncüii cüii ts'an icanhan' na yo na
xoncüee' ts'on juu cantyja ts'on juu na its'aa juu cha'xjen na
chuhan'.
\v 6 Juu ts'an na icüji' cüenta na t'man condui ncüii
xuee, its'aa juu na nnda' ng'e na itsit'maan' juu Tyo'ts'on. Ndo'
mantyi juu ts'an na tyi'quitsitiu na t'man condui ncüii xuee,
its'aa juu na nnda' ng'e na itsit'maan' juu jon. Mantyi juu ts'an
na icüa' tsoñ'en nnon 'nan, icüa' juu ng'e itsit'maan' juu
Jesucristo, ndo' incyaa juu na ya Tyo'ts'on ntyja 'naan'han'.
Majo' ncüii ts'an na tyi'icüa' juu tsoñ'en nnon 'nan, its'aa
juu na nnda' ng'e mantyi itsit'maan' juu Jesucristo, ndo' incyaa
juu na ya jon ntyja 'naan' 'nan na icüa' juu.
\p
\v 7 Ng'e tanin ncüii jaa na ntquën nquë xjen nchu vaa na
cotsam'an, min chito xjen njan nquë na covjë.
\v 8 Jo'
viochen xjen na incyaa Tyo'ts'on na cotant'ö, its'aa jon na
nnda' cha' cüit'maan' jon ntyja njanhan. Ndo' xe na aa cje ro
ncüjë, nnda' vaa cha' nc'ö na m'aan jon. Jo' viochen xjen na
cotant'ö, ndo' mantyi vi na jndë tjë, ninnquii'chen nan'xuan
cüentaa' jon.
\v 9 Ng'e na nnda' vaa, juu ts'iaan' na tue'
Cristo ndo' na jnanquintyja jon na vando' xco jon cha'
quitsi'manhan' na conduihin na ityentjon jon nn'an na cotando' na
vantyja n'onhan jon ndo' mantyi nque nn'an na jndë tjë na
tovantyja n'onhan jon.
\p
\v 10 Ndo' ng'e na nnda', 'u' ts'an na ve' jnda' ro 'nan na
macüa', tyi'tsixuan' na mavajñ'oon' juu ntyjeho' na vantyja
ts'on juu Jesucristo. Ndo' mantyi 'u' ts'an na macüa' tsoñ'en,
tyi'ntsa' na tyi'cuee' tson' juu ntyjeho' na ve' jnda' ro 'nan
icüa' juu. Ndo' mantyi cañjoon' n'onho' na ncüii ro ncüii jaa
ngüentyjëë' tonnon Tyo'ts'on na ntco'xen jon jaa nchu vaa
na jndë tont'a.
\v 11 Ng'e jñ'oon' jon na jndë jndui,
ndö vaa itsiquindyihan':
\q Ja Tyo'ts'on, ndö jñ'oon na matsjö,
cha'xjen jñ'oon na mayuu' na vant'ö,
mantyi jñ'oon na mayuu' na tsoñ'en
nn'an tsonnangue ntonquityehan tonnön,
\q ndo' tsoñ'enhan nndue jndyoyuhan na xia'ntyi
ncö na tëquintyja t'man condui ja.
\p Nnda' vaa jñ'oon na tso jon.
\v 12 Mang'e na nnda' itsiquindyihan',
covaa' nn'ön na ncüii ro cüii jaa na ngüentyjëë' tonnon
Tyo'ts'on na nnduë nnon jon 'nan na jndë tont'a.
\s Tant'aha ncüii nnon na nts'aahan' na ngacüaa'
ncüii ntyjëëhë na vantyja ts'on
\p
\v 13 Mang'e jo', joo ntyjëëhë na vantyja n'onhan Cristo,
tavinta'jñ'öönntyë nchu vaa na cotsam'anhan. Majo' ncüii ro
ncüiiho' c'oon' ya ya n'onho' na quint'aho' 'nan na
ntejndeihan'hin, chito ve' nt'atoho' ncüii nnon na ngacüaa'han'
na nts'aahan' na ntyii'han' ng'eehan'hin cha' nnan'tjahin nnon
Tyo'ts'on.
\v 14 Ng'e na condui ja cüentaa' ta Jesús, jo' na
tonnon Tyo'ts'on manchji ya na tsoñ'en 'nan, ya ntcüa'
ts'anhan'. Majo' nquii ts'an na icüji' juu cüenta na tonnon jon
na tyi'ya na ntquii juu cüii nnon 'nan, ndo' xe na aa ntquii
juuhan', itsitjahin.
\v 15 Ee ncüii ts'an na vantyja ts'on juu
Cristo, xe ntyja 'naan' ncüii nnon na macüa' its'aahan' na
itsityiahan' ntyjii juu na nnda' vaa na matsa' ata 'ndyii juu
na ntsijonntyichenhin yo jon. Ndo' na nnda' matsa', matsitja 'u'
na tyi'venchji'hin. Ncüii ts'an na tue' Cristo cüentaa' juu,
tyi'ntsa' ncüii nnon na nts'aahan' na n'ndyii juu natoo'
Tyo'ts'on, tsojnaan' ncüii nnon 'nan na manchji' ncu'
na ya na macüa'han'.
\v 16 Ndo' ncüii nnon 'nan na
nqueho' cotji'ho' cüenta na yahan', tant'aho' na juuhan'
ntsixuanhan' ncüii nnon na ntyja 'naan'han' nnan'nein nn'an
jñ'oontyia nacjoho'.
\v 17 Ya na nninncyaa ts'an na itye'ntjon
Tyo'ts'onhin, chito itsiquindyihan' na itsiquindë juu jñ'oon na
coto'xenhan' ntyja 'nan na ntcüa' juu yo 'nan na tyi'cüanaan na
nc'u juu. Chito 'nanmin' itsiquindyihan' na itye'ntjon
Tyo'ts'onhin. Ya na itye'ntjon jon ts'an, itsi'manhan' na
jndyoyu vam'aan juu na tonnon jon yo na tajñuaan' ts'onhin, 
yo na incyaa jon na neiin' ts'on juu xeng'e nquii Espíritu
Santo.
\v 18 Ya
na nnda' vaa na cotyentjön nnon Cristo, cavee' nchjii Tyo'ts'on
ndo' mantyi nque nn'an nnan'neinhan jñ'oon ya ntyja njanhan.
\p
\v 19 Mang'e jo', cüa, quinan'chön na nt'a tsoñ'en na
itejndeihan' na ya ro nc'ön yo ntyjëëhë cha' nquë ndo'
nquehin cüajon ngaque jaa na vantyja nn'ön Cristo.
\v 20 Vanaan
na ntcüa' 'o' min'cya ro nnon 'nan na jndë tquen Tyo'ts'on na
ntju' tsixuanhan' na tonnon jon. Majo' min na nnda',
tyi'quichuhan' na nt'aho' 'nan na nt'ue n'on nqueho' xe na aa
ntyja 'naan'han' juu ntyjeho' na m'aan jon natoo'
Tyo'ts'on ngacüaa'han'hin.
\v 21 Mayantyichen na tyi'ntquii ts'an si', ndo' min
na tyi'nc'u juu vinon, min tyi'nts'aa juu min'ncüii nnon 'nan xe
na aa ntyja 'naan'han ngacüaa' ncüii ntyjëëhë na itsijonhin
yo Cristo.
\v 22 Ndo' juu na vantyja tson' ntyja 'naan'
jñ'oonva', cuaa nquii na xia'ntyi ncu' nchji'han' yo nquii
Tyo'ts'on. Ng'e minninchen ntyjëëhë na jndë sitiu ya juu
ntyja 'nan na its'aa juu, ityio jon jn'aan tsan'ñeen. Ndo' ng'e
na jndë tji' ya juu cüenta ntyja 'naan' jñ'oonva', ndëcya
tyi'xe'quits'aahan' na ve vaa na m'aan' ts'on juu ntyja 'naanhan',
ng'e quii' ñuaan' juu nincjee' juu na ya its'aa juu na tonnon
jon.
\v 23 Majo' nquii ts'an na ve vaa na m'aan' ts'on juu na aa
vanaan na ntcüa' juu ncüii nnon 'nan, ndo' xe na icüa' juuhan',
nincjee' juu quii' ñuaan' juu na itsitjahin nnon Tyo'ts'on.
Nnda' vaa ng'e chito icüa' juuhan' yo na vantyja ts'on juuhin.
Ndo' min'cya ro nnon 'nan its'aa ts'an na tyi'vantyja ts'on juu jon,
tsixuan juu jnan xe na aa its'aa juuhan'.
\c 15
\s Quitsantyjaho' cha'xjen na tots'aa Cristo
\p
\v 1 Jaa na vaque jaa na covantyja nn'ön Cristo ntyja 'naan'
jñ'oonva', chuhan' na quitejndei joo ntyjëëhë na
tyi'covaquehin na m'aan' n'onhan ntyja 'naan jñ'oonmin', chito
ve' nt'aha ntyja na cavee' ngiö nquë.
\v 2 Ee ncüii cüii jaa nan'xuan na ninnquii'chen quint'a 'nan
na ya ngio ntyjëëhë cha' quitejndeihan'hin na ngaquehan
tyquii' na vantyja n'onhan Cristo.
\v 3 Ng'e min nquii Cristo tatots'aa jon 'nan na tëvee'
ts'on nquii jon. Toquenon jon navi' cha'xjen itsiquindyi jñ'oon'
Tyo'ts'on na jndui na itsohan': “Joo nn'an na v'ii' n'onhan
'U', jñ'oon tsan' na conduehan cjo', mantyi
conan'cüejnaan'han' ja.”
\p Ndö' vaa na itsiquindyi jñ'oon'ñeen.
\v 4 Ndo' tsoñ'en
jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui, jnduihan' na nan'manhan' ndëëhë
nchu vaa na ngotsam'an. Jnduihan' na ntejndeihan' na ninncüii
c'oon' nn'ön ntyja 'naan' Cristo min na coquenön navi'. Jndui
joo jñ'oon'ñeen na nninncyaahan' na t'man nn'ön, cha' ntyja
'naan'han' na ngontyja tcüii' nn'ön na ntsiquindë jon tsoñ'en
na jndë tso jon na nts'aa jon yo jaa.
\v 5 Nquii Tyo'ts'on
conduihin x'ee jñ'oon na ndëë nc'ön na ninncüii m'aan'
nn'ön min na coquenön navi' yo na nninncyaa jon na t'man
nn'ön. Mac'an vi naya'ñeen nnon jon na quitejndei jon 'o' na
cüejon nc'onho' na vengioho' ntyjeho' cha'xjen nquii Jesucristo.
\v 6 Nnda' vaa jñ'oon na mac'an cha' yo na ninncüii jndyeeho'
nnan't'maan'ho' nquii Tyo'ts'on na conduihin tye nquii Jesucristo
na itye'ntjon jon jaa.
\s Nt'ue ts'on Tyo'ts'on na mantyi quindyëë
jñ'oon naya 'naan' jon
\p
\v 7 Mang'e jo', 'o' na cotji'ho' cüenta na covaqueho' ntyja
'naan' Cristo, joo ntyjeho' na ninvaa vitja na ngaquehin ntyja
'naan' jon, c'onho' na neinho'han. Ndo' mantyi 'o' na vitja na
ngaqueho' ntyja 'naan' jon, c'onho' na neinho' nque ntyjeho' na
covaquehan ntyja 'naan' jon. Chuhan' na tjon' na quint'aho' na
nnda' ng'e mantyi nquii Cristo ty'oon jon cüenta 'o'. Na nt'aho'
cha'xjen na matsjö, nnint'maan' Tyo'ts'on ntyja 'naanho'.
\v 8 Ndö vaa jñ'oon na nt'ue ts'ön na cüaa' n'onho': Jndyo
Jesucristo nnon tsonnanguevahin cha' ntye'ntjon jon ndëë nn'an
Israel. S'aa jon na nnda' cha' quitsi'manhan' na nquii Tyo'ts'on
conduihin na mayuu', ndo' mantyi cha' quitsi'manhan' na
itsiquindë jon juu jñ'oon na jndë tco' jon 'ndyo jon
ndëë ndochiihi na tom'an ndyu na toxen'chen.
\v 9 Ndo' mantyi
jndyo Cristo cha' nque nn'an na chito conduihan nn'an Israel,
mantyi nduehan na t'man condui Tyo'ts'on ng'e nty'ia rohan nchjii
jon. Ee mannda' vaa na itsiquindyi jñ'oon na tji nquii David
ntyja 'naan' Cristo xjen na vitjachen na nnduihin. Itsohan':
\q Mantsit'man' ja 'U' quii' nt'an nn'an na
tyi'conduihan nn'an tsjan Israel.
\q Ngita ja alabanzas na ntsit'man'
ja 'U' ntyja 'naanhan'.
\p
\v 10 Ndo' vaa ncüiichen jñ'oon' Tyo'ts'on na itsohan':
\q 'O' nn'an na chito conduiho' tsjan nn'an
Israel, cha'xjen nque nan'ñeen m'anhan na
neinhan na conduihan cüentaa' jon, mantyi
c'onho' na neinho' na conduiho' ntsinda jon.
\p Ndö' vaa na itso jñ'oon'ñeen.
\v 11 Ndo' vaa ncüiichen
jñ'oon' jon na itsohan':
\q Tsoñ'enho' na chito conduiho' nn'an Israel.
Quindueho' nnon Tyo'ts'on na xia'ntyi 
nquii jon taquintyja t'man conduihin.
\q 'O' nn'an tsonnangue, tsoñ'enho' quindueho'
na xia'ntyi nquii jon condui t'manhin.
\p
\v 12 Ndo' mantyi cjoo' tson na tji Isaías, vaa jñ'oon na
itsohan':
\q Nquii Isaí tye David, nndui ncüii ts'an
tsjan 'naan' jon. Juu tsan'ñeen na nndui,
itsijonhan'hin cha'vijon ts'oon jnt'a na
jndei' x'ee ts'oon na t'ua ts'an.
\q Nndui jon tsjan 'naan' David na vacahan',
ndo' nque nn'an na tyi'conduihan nn'an Israel,
ntyentjon jonhan. Joo nan'ñeen, 
\q xia'ntyi
nquii jon ngontyja tcüii' n'onhan.
\p
\v 13 Nquii Tyo'ts'on incyaa jon na contyja tcüii' nn'ön
Cristo. Mac'an na ncyaa jon na ninvaañ'en quii' n'onho', c'onho'
na neinho' ng'e na vantyja n'onho' jon ndo' c'onho' na min'ncüii
jñuaan' ts'onho' na tonnon jon. Mac'an na nnda' cha' nc'onho' na
t'manchen na ngontyjatyen n'onho'hin ntyja najndei na condui
nquii Espíritu Santo.
\s Condui Pablo ts'an na itye'ntjon
ndëë nn'an mañoon tsjan
\p
\v 14 'O' ntyjë na vantyja n'onho' Cristo, ntyjii' ya ts'ön na
'o' conan'vengioho' ntyjeho'. Ndo' tsoñ'en jñ'oon na icanhan'
'o' cha' nndëë nnan'jonho' yo jon, quindë ya nnan'xuanho'han',
ng'e jo' nque ntyjeho' na vantyja n'onhan, condëë
conan'qui'maan'ho'hin.
\v 15 Majo' 'o' ntyjë, ñ'en jñ'oon na
chu tsonvahin na sinënhan' ndëëho' na min'ncüii tyi'quindyii'
ts'ön. Mats'a na nnda' ng'e nquii Tyo'ts'on i'ua jon ts'ian
nnön, jo' vaa najndö na matsixuan quityquii' ts'ianmin.
\v 16 I'ua jon ts'ianva nnön na matye'ntjön nnon Jesucristo ntyja
'naan nque nn'an na mañoon tsjan conduihan. Mancya jñ'oon naya
'naan' Tyo'ts'on ndëëhan cha' ngavee' nchjii jon na ncy'oon jon
cüentahan, nquehan na conduihan cüentaa' Cristo na juu
Espíritu Santo jndë tji' ntcüe' jonhan ntyja 'naan'
tsonnangue, ndo' jndë tquen jonhan cüentaa' Tyo'ts'on, ncüii
na incyaa ts'an nnon jon na quichi jndyihan' ntyjii jon.
\p
\v 17 Ng'e na condui ja cüentaa' Cristo Jesús, jo' na
matsiquinjon nquii ja ntyja 'naan' juu ts'ian na matsixuan
cüentaa' Tyo'ts'on.
\v 18 Xia'ntyi matsinën ntyja 'naan'
ts'ian na tijnt'ue Jesucristo ja. Itejndei jon ja cha' joo nn'an
na chito conduihan nn'an Israel covantyja n'onhan jon. Jnt'ahin
na nnda' xjen na jndyehan jñ'oon na toninncya ndëëhan ndo' ya
na jnty'ia ndëëhan 'nan na tots'a quii' nt'anhan na chito
tuihan' yo na jndö ncö.
\v 19 Ng'e juu najndei nquii Espíritu
Santo, tyincyaa Tyo'ts'on na tots'a jn'aan t'man yo ts'ian na
tyi'je'quinduihan' na ve' ntyja 'naan' najndö ncö. Tomanty'i
xjen Jerusalén ata xjen tuë ndyuaa Iliria. Xi'jndio ndyuaamin',
quindë ya toninncya jñ'oon naya ntyja 'naan' Cristo ndëë
nan'ñeen. Totsjö ndëëhan xe na aa ngantyja n'onhan Cristo,
ntsin'man Tyo'ts'on ñuaanhan.
\v 20 Ninnquii'chen matsichön na
ninncya jñ'oon naya 'naan' Cristo ndëë nque nn'an na min'jon
tacondyehan ntyja 'naan' jon. Ee xe tyi'quits'a na nnda', ndue
nn'an na maty'i nt'ö ts'ian na siquita' ncüiichen ts'an.
\v 21 Ndo' ng'e na mats'a ts'ianmin', itsiquindëhan' juu jñ'oon'
Tyo'ts'on na jndui na itsohan':
\q Joo nn'an na tyí'condyehan jñ'oon ntyja
'naan' nquii jon na njñon Tyo'ts'onhan
na ntsin'man jon ñuaan nn'an,
\q ntsiquindyii ts'anhin ntyja 'naan' jon,
ndo' jñ'oon na nndyehan, ncüaa' n'onhinhan'.
\s Nin'cja Pablo tsjoon Roma
\p
\v 22 Ng'e na mancya ja jñ'oon naya ntyja 'naan' Jesucristo
ndëë nn'an na min'jon tacondyehinhan', jo' na jndë iscu'han'
na ncjöquinty'ia 'o', min jndye jnda jndë sitiu na nin'cjö
jo'.
\v 23 Majo' naneinhin, ng'e juu tontyjavahin ta'nan ncüiichen joo 
na tacotsiquindyi nn'an jñ'oon ntyja 'naan' Jesucristo, ndo'
ng'e tandyo chu na nin'cjö na m'anho',
\v 24 Mang'e jo', mantyja
ts'ön xjen na ncjö ndyuaa España, na ngüenön jndyëë na
nnty'ia 'o'. Ndo' vi na jndë na tyincyaahan' na nën ja viochen
xjen na m'an yoho', ndëjo' nndëë ntejndeiho' ja nato na ncjö
tonnonchen na nguë España.
\v 25-26 Majo' nanein jö jndyëë
Jerusalén. Ee joo nn'an na m'an ndyuaa Macedonia na vantyja
n'onhan Jesucristo yo nin'ntyjëëhë na m'an ntjoohin ndyuaa
Acaya, xoquitu' na jnan'tjonhan cüenta nn'an na nty'ia ro na
m'anhan Jerusalén, jöqui'ndyihan' jo'. Ee jndë tavee' ngio
nan'ñeen na conan'cüenonhan xoquitu'ñeen na ja ncjöqui'ndyihan'
ndëë ntyjëëhë na vantyja n'onhan Jesucristo na m'anhan juu
tsjoon'ñeen.
\v 27 Ya jndyi jnan'tiuhan na
cont'ahan na nnda' ng'e chojnanhan ndëë nn'an Israel.
Chojnanhan ndëë nan'ñeen ng'e ntyja 'naan nan'ñeen tye'
na tondye jndyeehan jñ'oon naya ntyja 'naan' Jesucristo.
Ndo' ng'e na nnda' vaa, nque nan'ñeen na mañoon tsjan
nn'an conduihan, chojnanhan na quitejndeihan ntyjehan nn'an
Israel 'nan na itsitjahan' nan'ñeen.
\v 28 Mang'e jo', nque nn'an Jerusalén, vi na jndë ty'onhan
cüenta joo s'on na jndë jnan'tjon nan'ñeen, yajo'
ngüenön jndyëë na m'anho' nato na jö ndyuaa España.
\v 29 Ndo' mavaa' ya cüii ts'ön, xjen na nguë quii' nt'anho', 
ninncüii t'man ndyio Cristo jn'aan 'o' yo ja.
\p
\v 30 'O' ntyjë, ng'e na vengioho' nquii ta Jesucristo ndo' na
incyaa Espíritu Santo na conan'vengioho' ja, jo' mac'an vi
naya'ñeen ndëëho' na quitquen yantyiho' na nnan'neinho' nnon
Tyo'ts'on ntyja njan na quitejndei jon ja.
\v 31 Ng'e juu ndyuaa
Judea m'an nn'an na tyi'covantyja n'onhan Jesucristo. Mang'e na
nnda', tsoñ'enho' quitanho' nnon Tyo'ts'on na tyi'ninncyaa jon
na nt'uehan ja. Ndo' mantyi quitanho' nnon jon na joo ntyjëëhë
na vantyja n'on na m'anhan Jerusalén, ngavee' ngiohan na
ncy'onhan cüenta joo xoquitu'ñeen na jöy'ön ndëëhan.
\v 32 Ndo' vi na jndë tui na nnda', xeng'e na nquii Tyo'ts'on nt'ue ts'on
jon, nguë na m'anho' yo na neiin' jndyi ts'ön, ndo' na
nc'ön quii' nt'anho', ntsiteinhan' ñuan njan cha'vijon ts'an na
ivajndyee.
\v 33 Nquii Tyo'ts'on conduihin na tajñuaan'
ts'onhin, mac'an nnon jon na nninnquii'chen c'oon jon yo
tsoñ'enho'. Mantyjantyi jo' ro jñ'oon na matsjö ndëëho'.
\c 16
\s Incyaa Pablo ts'on 'naan' jon ndëë nn'an
na vajnaan' jon
\p
\v 1 Yo nt'ö juu ntyjëhö' tsanscu Febe, matscüenön tsonvahin
na m'anho'. Itye'ntjon jon nnon Jesucristo quii' tmaan' nn'an
cüentaa' Tyo'ts'on na m'anhan tsjoon Cencrea.
\v 2 Ng'e na
vengioho' ta Jesús, yo xuee' nquii jon cy'onho' cüenta Febe
cha'xjen na chuhan' na jaa nn'an cüentaa' Cristo cy'ön cüenta
ntyjëëhë na iquen Tyo'ts'onhan cüentaa' jon. Quitejndeiho'
Febe'ñeen min'cya ro 'nan na itsitjahan'hin ng'e mantyi nquii jon jndye
nn'an jndë itixee' jon, ndo' mantyi ncö.
\p
\v 3 Ncyaho' ts'on njan nnon ntyjë Priscila yo saa' juu Aquila.
Joohan conan'jonhan ts'ian 'naan' Cristo Jesús yo ja.
\v 4 Tañoon'han ja ncüii navi' t'man na tquenön na mavaa xjen na
ntscuee'han' ja. Min chito xia'ntyi ninncö na mancya na ya
Tyo'ts'on ntyja 'naanhin, ncüii cüii tmaan' nn'an na vantyja
n'onhan Jesús quii' nt'an nn'an na chito conduihan tsjan nn'an
Israel, mantyi coninncyahin na ya jon ntyja 'naan' Priscila yo
nin'Aquila.
\v 5 Ndo' ncyaho' ts'on njan ndëë tmaan' nn'an
na covancüii v'aahin na conan't'maan'han Tyo'ts'on. Mantyi juu
ntyjë Epeneto na vi'ntyjii jahin, ncyaho' ts'on njan nnon juu.
Manquii jon tsan na vejndyee na tëntyja ts'on jon Jesucristo
ndyuaa Asia.
\v 6 Ndo' mantyi ncyaho' ts'on njan nnon ntyjë María, jndye vaa na 
totyentjon jon nnon Tyo'ts'on ntyja 'naanho'.
\v 7 Mantyi ncyaho' ts'on njan nnon juu Andrónico yo
nin'Junias. Joohin ninncüii ndyuaa ndo' maninjuu tsjan na tui
ja yohan. Tojnan' tom'anhan vancjo yo ja. T'man conduihan quii'
nt'an nque nn'an na tji Jesucristo na i'ua jon ts'ian ndëëhan 
na cotsay'onhan juu jñ'oon naya 'naan' jon. Vitjachen na ngantyja 
ts'ön Cristo, ndo' joohan mancüiixjen jndë vantyja n'onhan jon.
\p
\v 8 Ventyji ja juu ntyjë Ampliato na vantyja ts'on jon Cristo.
Ncyaho' ts'on njan nnon jon.
\v 9 Ndo' mantyi ncyaho' ts'on njan
nnon juu Urbano, itejndei tsan'ñeen já ts'ian 'naan' Cristo
Jesús ndo' mantyi nnon Estaquis na vi'ntyji jndyihin.
\v 10 Mantyi ncyaho' ts'on njan nnon nquii Apeles ng'e jndye jnda jndë
si'man juu na conduihin ts'an na vantyja ts'on juu Cristo. Ndo'
majo'ntyi ncyaho' ts'on njan ndëë nn'an vaa' Aristóbulo.
\v 11 Mantyi ncyaho' ts'on njan nnon juu ntyjë Herodión. Tuihin tsjan
nn'an na maninjuu tyuaa na tui ja. Ndo' majo'ntyi ndëë nn'an
vaa' Narciso na vantyja n'onhan Jesucristo.
\v 12 Ndo' mantyi ncyaho' ts'on njan nnon ntyjë tsanscu Trifena yo Trifosa. 
Conan'chonhan na cotyentjonhan nnon Cristo. Ndo' mantyi nnon
ntyjë tsanscu Pérsida na njon jndyihin nchji. Jndye ts'ian
'naan' ta Jesús its'aa jon.
\v 13 Ndo' mantyi ncyaho' ts'on njan
nnon Rufo, t'man conduihin quii' nt'an nn'an na vantyja n'onhan
Jesucristo. Mantyi ncyaho' ts'on njan nnon ndyee jon. Totixee'
jon ja na cha'vijon jnda nquii jon. 
\v 14 Mantyi ncyaho' ts'on njan
nnon Asíncrito yo Flegonte, yo Hermes, ndo' nnon Patrobas yo
Hermas ndo' mantyi yo nin'nque ntyjëëhë na m'anhan yo joohan.
\v 15 Mantyi ncyaho' ts'on njan nnon Filólogo yo Julia. Mantyi
Nereo yo tsanscu tyje nquii juu, mantyi nnon Olimpas yo
nin'tsoñ'en ntyjëëhë na vantyja n'onhan Cristo na m'anhan yo
joohan.
\p
\v 16 Nqueho' quindyots'aaho' ntyjeho' na ncyaho' ts'onhin.
Tsoñ'en nn'an na m'an joo njoonmin na cotsantyjahan yo xuee'
Jesucristo, conan'cüanonhan ts'on 'naanhan ndëëho'.
\s Jñ'oon na mats'ia na itsiqui'maan' Pablo
\p
\v 17 'O' ntyjë, matsiqui'man'ho' na quitquen ya yaho' cüenta
ntyja 'naan nn'an na cotyi'han chon quii' nt'anho'. Jnan joohin
na tyi'cüejon conan'tiuho' yo ntyjeho' na vantyja n'on
Jesucristo, ata ñ'en ntyjeho' na conan'tjahin nnon Tyo'ts'on.
Joo nan'ñeen mañoon jñ'oon conan'manhin ndëëho', chito
cha'xjen juu jñ'oon na jndë ty'onho' cüenta. Tavinan'tjon'ho'
yohin.
\v 18 Ng'e chito conan'quindë nanmin' cha'xjen na nt'ue
ts'on ta Jesucristo na cotyentjön nnon jon. Joohin xia'ntyi
cotsam'anhan ntyja 'naan' na nt'ue n'on si'ts'o 'naanhin. Conan'neinhan
jñ'oon nanncoo' ndëëho' na itsiquinjonhan' 'o', yo juu
jñ'oon'ñeen conan'vi'nn'anhin nn'an na tyi'jnda' nquen.
\v 19 Tsoñ'en nn'an jndë macondyehin nchu vaa na conan'quindëho'
jñ'oon na conan'y'onho' ntyja 'naan' Jesucristo, jo' na coquioo
na nën ntyja 'naanho'. Majo' min na nnda' vaa, nt'ue ts'ön na
c'onho' na jnda' nqueho' na quint'aho' ncüii cüii nnon 'nan
naya, chito 'nan tyia.
\v 20 Ee xe na aa nnan'veho' jñ'oonva', ya
jo' nquii Tyo'ts'on na conduihin na tajñuaan' ts'onhin, cje ro
nts'aa jon na ntantjonñ'enho' yo juu yutyia Satanás. Nquii
Jesucristo na itye'ntjon jon jaa, quitejndei jon 'o'.
\p
\v 21 Juu ntyjëëhë Timoteo na itsijonhin ts'ian 'naan'
Jesucristo na mats'a, incyaa jon ts'on 'naan' jon ndëëho'.
Mantyi juu Lucio, yo Jasón yo nin'Sosípater, coninncyahan ts'on
'naanhan ndëëho', joohin nn'an na ninncüii ndyuaa na tuihin yo ja.
\p
\v 22 Maja Tercio macüji tsonvahin jñ'oon 'ndyo Pablo. Mantyi
mancya ts'on njan ndëëho' na conan'jonho' yo jñ'oon ntyja
'naan' Jesucristo.
\p
\v 23 Juu Gayo incyaa jon ts'on 'naan' jon ndëëho'. Itixee' jon
ja ntjoohin vaa' jon, ndo' majuu v'aavahin covancüi tmaan' nn'an
na conan't'maan'han Jesucristo. Ndo' Erasto incyaa jon ts'on
'naan' jon ndëëho', juu jon ts'an na itsue s'on cüentaa'
tsjoonvahin tsjoon Corinto. Ndo' mantyi nquii juu ntyjë Cuarto
incyaa jon ts'on 'naan' jon ndëëho'.
\v 24 Nquii Jesucristo na ityentjon jon jaa, mac'an nnon jon na t'man 
quityio jon jn'aanho'. Quindui na nnda'.
\s Jñ'oon na mats'ia na itsit'maan' Pablo Tyo'ts'on
\p
\v 25 Nan'xuan jaa na quinan't'maan' Tyo'ts'on. Nquii jon vaa
najndei tsixuan jon na ninncyaa jon na ngüentyjee' tyenho' na
tonnon jon xeng'e juu jñ'oon naya 'naan' Jesucristo
na si'man jonhan' nnön na mancyahan' ndëë nn'an, nquii jon na
itye'ntjon jon jaa. Jñ'oon nayavahin, vitjachen na nguaa
tsonnangue, nquii Tyo'ts'on sijnda' jon na nnan'nein nn'anhan',
juu jñ'oon'ñeen tyí'condye nn'anhan' ndyu na toxen'chen.
\v 26 Majo' naneinhin, yo ntyja 'naan' joo jñ'oon na tji nn'an tivio
na tonduehan nchu vaa 'nan na sijnda' jon na nguaa, itsi'man jndyoyu
jon jñ'oon'ñeen ndëë. Condui na nnda' ng'e nquii Tyo'ts'on na
mancha' xjen m'aan jon, ico'xen jon na quinduihan'. Mang'e jo'
juu jñ'oon nayavahin covineinhan' ndëë nn'an ncüii cüii
tsonnangue cha' ndëë ngantyja n'onhan Cristo ndo' ndëë
nnan'quindëhan tonnon Tyo'ts'on.
\p
\v 27 Nquii Tyo'ts'on ninncüiihin. Juu jon taquintyja na jnda'
xquen jon. Ntyja 'naan' Jesucristo, tsoñ'en nn'an ninnquii'chen
quinan't'maan'han jon. Quindui na nnda'.