\id 1CO
\h 1 Corintios
\mt1 Tson Navejndyee Na Scüenon Pablo Ndëë
\mt2 Nn'an Tsjoon Corinto
\c 1
\s Incyaa Pablo ts'on 'naan' jon ndëë nn'an
tsjoon Corinto
\p
\v 1 Maja Pablo macüji tsonva. Xeng'e nquii Tyo'ts'on nt'ue
ts'on jon, jo' i'ua jon ts'ian nnön na condui ja ts'an na ijñon
Jesucristo ndëë nn'an yo juu jñ'oon naya 'naan' jon. Juu
ntyjëëhë Sóstenes itsijonhin yo juu jñ'oonvahin na macüji.
\v 2 Conan'cüenö́n tsonvahin ndëë 'o' na m'anho' tsjoon
Corinto na conduiho' tmaan' cüentaa' Tyo'ts'on, nqueho' ng'e
conan'jonho' ntyja 'naan' Jesucristo, jo' jndë iquen Tyo'ts'onho'
na conduiho' cüentaa' nquii jon, ndo' mantyi yo ncüii cüii ts'an na
minyuuchen na m'aan juu na njon jndyi ntyjii juu Jesucristo, nquii
jon na conduihin na itye'ntjon jon nan'ñeen ndo' mantyi jaa.
\v 3 Tyëëhë Tyo'ts'on yo nquii Jesucristo na conduihin na
itye'ntjon jon jaa, mac'an ndëëhan na juu naya na conduihin
yo nin'juu na tajñuaan' ts'onhan, cyahan na jndyentyichenhan' na
ncy'onho' cüenta.
\s Ncyaa Pablo na ya Tyo'ts'on
\p
\v 4 Nquii Tyo'ts'on na matsit'man' ja, 'io 'io mancya na yahin
ntyja 'naanho' ng'e juu naya na condui jon na ncya jonhan' quii'
n'onho' ntyja 'naan' nquii Jesucristo.
\v 5 Ee ntyja 'naan' juu
naya na conduihin, taquintyja na t'man vaa na ityio jon jn'aanho',
jo' ya jndyi conan'neinho' ndëë nn'an ntyja 'naan' na vantyja n'onho'
Jesús, ndo' mantyi yo na covaa' n'onho' tsochen jñ'oon 'naan' jon.
\v 6 Ndö' vaa ng'e jñ'oon na tonan'në́n jndyoyú
ntyja 'naan' Cristo quii' nt'anho', juuhan' itsi'manhan' na jndë
scüejndyohan' na cotsam'anho' na contjotyenho' ntyja 'naan' jon.
\v 7 Mang'e jo', juu naya na itsiquindaa' Tyo'ts'on ts'an cha'
condëë ityentjon juu nnon jon, min'ncüii nnonhan'
tyi'quitsitjahan' 'o' viochen xjen na cominndoo' tcüiho' na
ncüjee' ntcüe' nquii Jesucristo na conduihin na itye'ntjon jon
jaa.
\v 8 Manquiintyi jon ntsinchu' jon tsoñ'en ntyja 'naanho'
cha' juu xjen ya nndyo ntcüe' jon na ntco'xen jon nn'an ntyja
'naan' jnanhan, ngüentyjee' 'o' na tonnon jon na tavijnan
nan'xuanho'.
\v 9 Nquiintyi Tyo'ts'on na conduihin na itsiquindë
jon tsoñ'en na itsijnda' jon, manquii jon iqueen' jon 'o' na
quinan'jonho' yo jnda jon Jesucristo, majuu jon conduihin na
itye'ntjon jon jaa.
\s Nn'an tsjoon Corinto na vantyja n'onhan
Cristo, tyi'tjon' m'anhan
\p
\v 10 'O' ntyjë na vantyja n'onho' ta Jesucristo, yo xuee' jon
mac'an vi naya'ñeen ndëëho' na xoncüii ro quinan'cüejonho'
jñ'oon yo ntyjeho', ee tyi'quichuhan' na ve vaa na m'anho'.
C'onho' na ya ngioho' yohan, ndo' mantyi ninncüii quinan'tiuho'
yo nquii jon ng'e nnda' vaa nt'ue ts'on jon.
\v 11 'O' ntyjë,
nnda' vaa matsjö ndëëho' ee jndë jndyi jñ'oon jndyue nn'an
vaa' Cloé na conan'jndyeho' jñ'oon yo joo ntyjeho' na vantyja
n'on.
\v 12 Ndö vaa na matsjö ntyja 'naan' juu jñ'oonva'.
Ñ'enho' na condueho': “Já conan'jö́n ntyja 'naan' Pablo”,
Majo' ñ'en ntyjeeho' conduehan: “Aa já conan'jö́n yo
Apolos”, Ndo' mañoon ntyjeho' conduehan: “Aa já yo
Cefas na conan'jö́n'”, Ndo' mantyi ñ'enho' na condueho':
“Aa já xia'ntyi yo nquii Cristo na conan'jö́n.”
\v 13 Ndo' na condueho' jñ'oonmin', ¿Aa jndye Cristo m'aan na
nndëë nnan'n'manhan 'o' jnan na nan'xuanho'? Min chito ja
na jñon nn'an tsonjn'aan cha' cü'iö ntyja 'naan' jnanho'.
Ndo' mantyi min chito yo xuë na jnt'ëho'.
\v 14 Ncya ya Tyo'ts'on na xia'ntyi Crispo yo Gayo na siquint'ë.
\v 15 Ndo' na nnda', ta'nan ts'an na nndëë ngitso na jndëë' juu yo xuë.
\v 16 Ndo' mantyi mavañjoon' ts'ön na siquint'ë Estéfanas yo
nin'nn'an vaa' jon, majo' taviquiñjonntyichen ts'ön na aa m'aan
ncüiichen ts'an na siquint'ë.
\v 17 Ng'e tyi'co'ua Cristo ts'ian nnön na quitsiquint'ë nn'an.
T'ua jon ts'ian nnön na incyaa jñ'oon naya 'naan' jon
ndëë nn'an. Majo' chito mats'a juu ts'ian'ñeen yo jñ'oon
na jnda' xquën ncö cha'xjen cont'a nn'an tsonnangue, ee xe
na aa nnda' vaa mats'a, ntscu'han' na ncüaa' n'on nn'an na njon
jndyi tsixuanhan' na tue' Cristo nnon tsonjn'aan.
\s Cristo conduihin najndei Tyo'ts'on ndo' na
jnda' xquen jon
\p
\v 18 Coninncyá jñ'oon ndëë nn'an ntyja 'naan' na tue' Cristo na
taquiñoon jon tsonjn'aan cha' na ntsinduu' jon jnan nn'an. Nn'an
na cotsu ñuaanhin cotji'hin cüentaa na juu jñ'oon'ñeen ve'
jñ'oon tsan'han'. Majo' ntyja njan nquë na itsin'man Tyo'ts'on
ñuan njanhan, juu jñ'oon'ñeen conduihan' najndei na
tsixuan nquii jon.
\v 19 Cha'xjen jñ'oon' jon na jndui tivio itsohan':
\q Ja ntsity'ui jñ'oon na jnda' nquen
nn'an na jen ngiohan.
\q Ndo' joo jñ'oon na cotji'hin cüenta na
njon jndyihan', nts'a na ve' jn'aanhan'.
\p
\v 20 Ng'e na tso jon na nnda', nque nn'an na jndye 'nan ngiohin,
iju'cjehan'hin. Ndo' mantyi nn'an na jndye nnon na ndëë nduehin
nchu vaa na covaa' n'onhan, min tyi'xe'caquee' cüentahan' ntyja
'naanhan na tonnon Tyo'ts'on, min nque nn'an tyi'quinan'jonhan
ntyja 'naan' jon. Ee jñ'oon na mayuu' jndë si'man jon na
tsoñ'en na jnda' nquen nn'an, ji ve' jñ'aanhan'.
\v 21 Tyo'ts'on m'aan jon na jnda' xquen jon. Ntyja 'naan'han' itsijnda'
jon na joo nn'an na cotji' nquehan cüenta na m'anhan na jnda'
nquenhan, tyi'je'cüaa' n'onhan nchu vaa tsixuan jonhan'. Majo' 
nque nn'an na vantyja n'on jñ'oon na coninncyá,
tëvee' nchjii jon na itsin'man jon ñuaanhin ntyja 'naan' juu
jñ'oon'ñeen. Ndö' vaa its'aa jon min na m'an nn'an na
cotji'han cüenta na juu jñ'oon'ñeen, ve' jñ'oon tsan'han'.
\p
\v 22 Ee nque nn'an judíos cotanhin ndë́ na quint'á ncüii
cüii nnon na tyi'je'quinduihan' na ve' ntyja 'naan' juu najndei
nquii ts'an cha' ngantyja n'onhan Tyo'ts'on. Ndo' joo nn'an na
chito tsjan nn'an judíos conduihan, joohan cotanhin na
quinan'në́n jñ'oon na ntsi'manhan' na jnda' nquën cha' ntyja
'naan'han' ngantyja n'onhan.
\v 23 Majo' já coninncyá jñ'oon
na t'ion nn'an Cristo tsonjn'aan cha' ndëë ntsin'man Tyo'ts'on
ñuan njanhan. Majo' nque nn'an judíos, xjen na condyehan
juu jñ'oon'ñeen, itsijonhan' ntyja 'naanhin cha'vijon ts'an na
ngaquiñjon tsjö' x'ee juu na nninnquehin. Ndo' mantyi joo nn'an na
chito tsjan nn'an judíos conduihan, cotji'hin cüenta na juu
jñ'oon na conincyá, ve' jñ'oon tsan'han'.
\v 24 Majo' ntyja njan jaa
na iqueen' Tyo'ts'on, tanin min xe na aa nn'an judíos condui jaa,
ndo' aa nn'an na mañoon tsjan, ñoncya cotji' cüenta
ntyja 'naan' juu jñ'oon'ñeen. Xia'ntyi conan'nën ntyja 'naan'
Cristo na condui jon juu najndei na tsixuan nquii Tyo'ts'on na itsin'man
jon ñuaan nn'an. Juu jñ'oon'ñeen tsi'man jndyoyuhan' na
conduihin jnda' jndyi xquen jon.
\v 25 Ee juu na cotji' nn'an cüenta na
tyi'xe'cüijnt'ue ntyja na jnda' xquen nquii Tyo'ts'on, juuhan'
itsi'manhan' na jnda' xquen jon, t'manntyichen conduihan' chito
juu na jnda' nquen nn'an. Ndo' juu na cotji'
nn'an cüenta na ta'nan najndei conduihin na tyincyaa jon na tue'
Cristo nnon tsonjn'aan, juuhan' na jndeintyichen conduihan', chintyi
juu najndei na nan'xuan nn'an.
\v 26 'O' ntyjë na vantyja n'onho'
Cristo, cañjoon' n'onho' nchu vaa na tom'anho' navendyee xjen na
tqueen' Cristo 'o' na quinan'jonho' yohin. Ntyja 'naan' na cotji'
nque nn'an cüenta, tyi'jndyeho' na conduiho' nn'an na jnda'
nquen. Mantyi min tyi'jndyeho' conduiho' nn'an na cotoxen. Min
tyi'jndyeho' na tuiho' nda nn'an na t'man condui.
\v 27 Nn'an na
m'an ntyja 'naan' tsonnangue cotji'hin cüenta na tayuu jnt'ueho'. Majo'
nquii Tyo'ts'on icüji jon 'o' na conduiho' cüentaa' nquii jon.
Its'aa jon na nnda' cha' joo nn'an na cotji' nquehin cüenta na
jnda' jndyi nquenhan, ntscüejnaan'han'hin. 'O' na tyi't'man
conduiho', icüji jon 'o' cha' nque nn'an na cotji'han cüenta na
njon jndyi conduihin, ntscüejnaan'han'hin.
\v 28 Nque nn'an
na tyi'njon nan'xuan, icüji jon na conduihan cüentaa' nquii jon, yo
nin'nn'an na tyi'cuee' n'on nn'an joohan. Mantyi 'o' na
tyi'quindue nn'an 'nanho', icüji jon 'o' cüentaa' nquii jon
cha' nts'aa jon na tyi'njon joo nn'an na cotji' nquehin cüenta
na nan'xuan jndyihin najndëhin.
\v 29 Mannda' its'aa jon cha' ta'nan ncüii ts'an na ndëë
ntsintsahin ntyja 'naan' nquii juu na tonnon jon.
\v 30 Xeng'e ntyja 'naan' nquii
Tyo'ts'on na conduiho' nn'an na m'an ntyja 'naan' Cristo Jesús. Ee ntyja
'naan' nquii jon covaa' n'onho' juu na jnda' xquen jon. Nquii jon
iquen jon 'o' na tajnan nan'xuanho'. Ntyja 'naan' jon conduiho'
ñuan nquii'. Ndo' mantyi na conduiho' nn'an na sijnda
ntcüe' Tyo'ts'on.
\v 31 Mang'e jo', tyi'nan'ntsa jaa ntyja njan nquëhë, majo' quint'aha 
cha'xjen itsiquindyi juu jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui. Itsohan':
“Juu ts'an na nin'quitsintsahin ndëë nn'an, quitsinin juu ntyja 'naan 
joo ts'ian t'man na its'aa Tyo'ts'on yohin.”

\c 2
\s Jñ'oon ntyja 'naan' na jñon nn'an 
Cristo tsonjn'aan
\p
\v 1 'O' ntyjë na vantyja n'onho' Cristo, cañjoon' n'onho' juu
xjen na tyjë na m'anho' na ntsiquindyiho' juu jñ'oon'
Tyo'ts'on na conduihan' na mayuu'han', chito totsinën ndëëho'
jñ'oon na jndyaa' na ncüaa' ts'on ts'an, min chito cha'xjen
jñ'oon na concya nn'an tsonnangue na conan'ntsa nquehan
nchu vaa na nan'xuanhin na jnda' nquenhan.
\v 2 Ee jndë sitiu ya na viochen xjen na nc'ön 
yoho', xia'ntyi ntsinën ndëëho' ntyja 'naan' Cristo, nquii jon
na jñon nn'anhin tsonjn'aan.
\v 3 Xjen na tyjë na m'anho',
tom'aan' jndyi ts'ön na aa ndëë nts'a, totsincyaa'han' ja ata
toviquijnty'e ja.
\v 4 Ndo' juu xjen'ñeen na toninncya jñ'oon
ndëëho', min tatijnt'ue ja jñ'oon na jaa' jndyi. Min tatotsinën
ndëëho' cha'xjen conan'nein joo nn'an na jnda' jndyi nquen.
Xia'ntyi toninncya jñ'oon ndëëho' na tyincyaa Espíritu Santo
nnön yo ntyja 'naan' juu najndei na condui nquii Tyo'ts'on. Joo
jñ'oon'ñeen tijnt'ue jonhan' quityquii' n'onho'.
\v 5 Tots'a na
nnda' cha' juu na vantyja n'onho' Cristo, c'oonhan' ntyja 'naan'
juu najndei na condui nquii Tyo'ts'on, chito ve' ntyja 'naan
jñ'oon na totsinën ndëëho' yo na jnda' xquën.
\s Ntyja 'naan' nquii Espíritu Santo ncyaa
Tyo'ts'on na ngüajnaan' ts'anhin
\p
\v 6 Já nn'an na i'ua Cristo ts'ian ndë́, nque nn'an na jndë
tquehin ntyja 'naan' na vantyja n'onhan Tyo'ts'on, conan'në́n
ndëë nan'ñeen yo jñ'oon na jnda' nquë́n. Majo' juu 
na jnda' nquë́n, tyi'quitsixuanhan' cha'xjen juu na jnda' nquen
nn'an tsonnangue, min chito cha'xjen na jnda' nquen nque nn'an na
cotoxenhin nan'ñeen, ee juu na conduihan na cotoxenhan vantycüiihan'.
\v 7 Tivio vitjachen na ntquen Tyo'ts'on tsonnangue, t'oon jon na
jnda' xquen jon na ntsin'man jon ñuan njanhan cha' ya ro nc'ön.
Majo' nque nn'an na tom'an ndyu na toxen'chen, iscu'han' ndëëhan
ntyja 'naan' ts'ian na its'aa jon na itsin'man jon ñuan nn'an.
Majo' naneinhin ngiöhan', ndo' conan'quindyí nn'an ntyja 'naan'han'.
\v 8 Nque nn'an na cotoxen tsonnanguevahin,
ta'nan taa' n'onhan na nnda' vaa na sijnda' Tyo'ts'on, ee xe na
aa taa' n'onhinhan', nquii jon na conduihin na quityentjon jon
tsoñ'en na taquintyja na t'man tsixuan jon, tyí'xe'quit'ionhan
jon tsonjn'aan.
\v 9 Majo' ntyja 'naan na tui na nnda', vaa jñ'oon'
Tyo'ts'on na jndui tivio na itsohan':
\q Joo nn'an na ve'ngiohan Tyo'ts'on, jndë 
sijnda' jon ncüii nnon naya cüentahin na 
min'jon tacondyiaa' ts'anhan', 
\q min ta'nan 
jñ'oon condyii ts'an ntyja 'naan'han', 
\q min na tacotsitiu ts'anhan'. 
\p
\v 10 Majo' 'o' ntyjë na vantyja n'onho' Cristo, juu
jñ'oonva' na ndyu na toxen'chen tyí'condye nn'an ntyja 'naan'han', 
ndëë jaa jndë si'man Tyo'ts'onhan'. Ee nquii Espíritu Santo, 
chen jndyi itsi'man jon joo jñ'oon na itsijnda' Tyo'ts'on na
tyi'quindio nn'anhan'.
\p
\v 11 Ee tanin ts'an na nchjii nchu vaa na ndyii' ts'on ncüiichen
tyje juu. Xia'ntyi nquii ts'an na iquen nquii cüenta nchu vaa na
itsiquindyihan' quii' ñuaan' juu, juu ntyjii ntyja 'naan'han'.
Mannda' ro vaa na itsijonhan' ntyja 'naan' Tyo'ts'on. Xia'ntyi
nquii Espíritu Santo ntyjii ya jon nchu vaa ndyii' ts'on
Tyo'ts'on.
\v 12 Nque nn'an tsonnangue m'aan' n'onhan nchu vaa na
tsixuanhan', majo' jaa tyi'concyaa Tyo'ts'on na nan'xuan ntyja
'naan'han'. Nquii jon jndë tyincyaa jon na coy'ön cüenta nquii
Espíritu na jndë jñon jonhin cha' condëë covaa' nn'ön tsoñ'en 
nnon na ncyaa jon ndëë.
\v 13 Nque nn'an tsonnangue
covijnt'uehan joo jñ'oon nchu vaa na jnda' nquen nquehan cha' cantyja
n'on nn'an jñ'oon na coninncyahan. Majo' já tyi'cont'á na
nnda'. Já conan'nch'ú jñ'oon naya 'naan' Tyo'ts'on ndëë nque
nn'an na conan'xuanhan nquii Espíritu Santo. Ninnquii'chen covijnt'ue
já jñ'oon na itsi'man jon na conan'mán ndëëhan.
\p
\v 14 Juu ts'an na tyi'tsixuan Espíritu Santo, 
tyi'nin'cy'oon juu cüenta jñ'oon na itsijnda' jon. Ee ve'
jñ'oon tsan'han' nchjii juu, min ndicüaa' ts'on juuhan'. Nnda'
vaa na iquenon juu ee xia'ntyi ntyja 'naan' nquii jon,
nndëë ncüji' ts'an cüenta nchu vaa itsi'man joo
jñ'oon'ñeen.
\v 15 Ng'e nquii ts'an na tsixuan juu Espíritu Santo,
condëë icüji' juu cüenta ntyja 'naan tsoñ'en,
majo' juu ts'an na tyi'tsixuan Espíritu, je'quindëë ncüji'
juu cüenta ntyja 'naan' na vam'aan ts'an na condui nquii Espíritu.
\v 16 Cha'na juu jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui tivio na itsohan': “Nquii 
Tyo'ts'on na ico'xen jon jaa, ta'nan ts'an na ivaa' ts'on
nchu vaa na itsitiu jon. Tanin juu na nndëë ntsi'man nnon jon.”
\p Nnda' itsiquindyi juu jñ'oon'ñeen. Majo' jaa na nan'xuan 
Espíritu Santo, nquii Cristo itscüenon jon
jñ'oontiu 'naan' jon nquën.
\c 3
\s Condui jaa nn'an na cotye'ntjön nnon Tyo'ts'on
\p
\v 1 'O' ntyjë na vantyja n'onho' Cristo, xjen na vejndyee tyjë
na m'anho', tatyincyaahan' na chen jndyi ninncya jñ'oon' Tyo'ts'on
ndëëho' ng'e taty'onho' cüenta joo jñ'oon na itsi'man Espíritu
Santo. Tcanhan' na quitsinën ndëëho' cha'xjen ndëë nque
nn'an na tyi'c'onhan nacje 'naan' Tyo'ts'on, cha'vijon ndëë
yotsca na vantyja n'on Cristo.
\v 2 Mang'e jo', totsi'man ndëëho' jñ'oon ntyja ya ro. Joo
jñ'oon'ñeen itsijonhan' joohan' cha'vijon ndaatsu na itei'
ncüii yujnt'a ng'e ndiquindëë ntquii juu si'. Nnda' vaa
tots'a ee jndye jñ'oon ndiquitquen yaho' cüenta, min
naneinhin ninvaa na ndicy'onho' cüenta joo jñ'oon na
majnda'chen ts'on.
\v 3 Mantyi naneinhin ninvaa na cotsam'anho' cha'xjen cont'a
nn'an na nan'xuanhan ntyja 'naan' juu tsonnangue. Ee xjen na
conan'tëë' n'onho' ntyjeho', ndo' ya na conan'ntja'ho'
yohan, itsi'man jndyoyuhan' na cotsam'anho' quityquii' na tsixuan
tsonnangue. Ninvaa na cont'aho' cha'xjen cont'a min'cya ro
nn'an na tyi'c'onhan ntyja 'naan' Tyo'ts'on.
\v 4 Ee
ñ'enho' na condueho': “Ja yo Pablo matsijön”, Ndo' ñ'enho'
na condueho': “Ja matsijön yo Apolos”, Ndo' na condueho' na nnda'
itsi'man jndyoyuhan' na itsijonhan' ntyja 'naanho'
cha'xjen joo nn'an na tyi'c'onhan ntyja 'naan' nquii Tyo'ts'on.
\p
\v 5 Nquii Apolos ¿Nin conduihin? Ndo' ja Pablo ¿Nin condui
ja? Nquë́ xia'ntyi condui já nn'an na cotye'ntjon nnon
Tyo'ts'on na ntyja 'naan' juu ts'ian'ñeen tëntyja n'onho'
nquii Cristo, cha'xjen t'ua jon ts'ian ndë́ ncüii cüii já.
\v 6 Itsijonhan' ntyja nján cha'vijon ts'an na jnon' 'nan tsjan ndo'
ncüiichen ts'an ityii' juu ndaahan'. Ja jn'ön jñ'oon' Tyo'ts'on
quii' nt'anho', ndo' juu Apolos jndëcya cha'vijon tyii' jon
ndaahan', majo' nquii Tyo'ts'on s'aa na t'onhan' ndo' vaquehan'. 
\v 7 Mang'e na nnda', juu ts'an na inon', min tyi'njon conduihin,
min juu ts'an na ityii' ndaahan'. Xia'ntyi nquii Tyo'ts'on
njon conduihin ee nquii jon its'aa na co'onhan' ndo' vaquehan'.
\v 8 Juu ts'an na inon', nincüajon conduihin yo nquii ts'an na
ityii' ndaa, ndo' ncüii cüiihan ndyion Tyo'ts'onhan xi'ncüii
ts'ian na jndë tont'ahan.
\v 9 Ndo' xia'ntyi nquii jon t'man conduihin. Ee ja ndö yo
nquii Apolos, xia'ntyi condui já nn'an na conan'jö́n yo
jon quityquii' juu ts'ian 'naan' jon, ndo' 'o' conduiho'
cha'vijon ncüii tyuaa na jndë s'aa ts'an ts'ian 'naan'
jon. Ndo' mantyi itsijonhan' 'o' cha'vijon ncüii v'aa na
condëhan' cha'xjen na nt'ue ts'on nquii jon.
\v 10 Ntyja 'naan' juu v'aavahin, condui ja cha'vijon ncüii
albañil na jnda' xquen. Ntyjantyi naya na incyaa
Tyo'ts'on nnön, matsi'man jñ'oon naya 'naan' jon
ndëëho'. Itsijonhan' juu ts'ian'ñeen cha'vijon na itsia
ts'an tsjaan' v'aa ndo' ncüiichen ts'an itsivahan'. Ncüii
cüii ts'an na itsia v'aa, icanhan' na c'oon' ya ya ts'on
juu nchu vaa na ngaquindëhan'. Mantyi já na cotye'ntjö́n
nnon Tyo'ts'on, icanhan' na quitquë́n yá cüenta nchu vaa
na conan'mán jñ'oonmin' ndëë nn'an.
\v 11 Ndö ro jñ'oon na matsjö, nquii Jesucristo conduihin
cha'vijon tsjaan' v'aa. Mang'e jo' ta'nan ncüiichen
jñ'oon na ntyja 'naan'han' ntquenhan' ts'an na conduihin
jnda Tyo'ts'on.
\v 12 Juu jñ'oon'ñeen conduihan' x'ee jñ'oon. Nacjoo'han'
ndëë ntsiquindë ts'an ts'ian yo jñ'oon na njonhan'
cha'na s'onijan oo s'onxuee oo yo ntjö' na njon jndyi.
Oo mantyi ndëë ninjnt'ue ts'an n'oon ntcaa' oo yo 
jndë ndyue' oo yo nin'ntyu.
\v 13 Majo' 'io cha juu xjen na nndyo nnda' Jesucristo, juu
xjen'ñeen ntsi'man Tyo'ts'on nchu vaa tsixuan ts'ian na jndë
tots'aa ncüii cüii ts'an. Juu xjen'ñeen ts'ian na tots'aa
ts'an ngüenonhan' quii' chon t'man ee ntco'xen Tyo'ts'onhan'.
Ndo' juu ts'ian'ñeen, xe na aa ntcohan', ntsi'manhan' na tatijnt'ue 'nan na
tots'aa juu, majo' xe na aa tyi'ntcohan', yajo' ncüaa' ts'on
juu na tijnt'ue juu ts'ian na tots'aa juu.
\v 14 Xe na aa juu ts'ian na tots'aa juu, tyi'ntsco
chon'ñeenhan', jo' nninncyaa Tyo'ts'on na ncy'oon juu
cüenta naya 'naan' juu ntyja 'naan'han'.
\v 15 Majo' xe na aa ntco ts'ian na tots'aa juu,
juuhan' ngitsuhan'. Ntsin'man Tyo'ts'on
ñuaan tsan'ñeen, majo' cha'vijon ve' yo nc'ua nndui' juu quii'
chon'ñeen.
\p
\v 16 Cañjoon' n'onho' na conduiho' vaa' Tyo'ts'on ndo' juu
Espíritu na condui nquii Tyo'ts'on m'aan jon quii' n'onho'.
\v 17 Mang'e na nnda', xe na aa m'aan nin juu na ntsi'ndaa' juu vaa'
Tyo'ts'on na ndyuii'han', nts'aa jon na ngitsu tsan'ñeen, ee
vaa' jon ji'ua conduihan' ndo' nqueho' conduiho' juu v'aa'ñeen.
\p
\v 18 Tyi'nan'vi'nn'an nqueho'. Xe na aa m'aan nin juu quii'
nt'anho' na itsitiu juu na jnda' jndyi xquen juu, cha'xjen nque
nn'an tsonnangue cotji' nquehan cüenta na m'anhan na jnda' jndyi
nquenhan, tyi'ya na nnda' m'aan' ts'on juu. C'oon 
juu na cha'vijon ts'an na tyi'jnda' xquen cha' ntyja 
'naan'han' nndëë nduihin ts'an na mayuu' na jnda' xquen.
\v 19 Ee tonnon nquii Tyo'ts'on juu jñ'oon na jnda' nquen nn'an
tsonnangue, ve' jñ'oon tsan'han' nchjii jon. Ee vaa
jñ'oon' jon na jndui tivio na itsohan': “Juu na jnda'
nquen nn'an tsonnangue, maninjuuntyihan' ninjnt'ue Tyo'ts'on
na quit'uiihan' nan'ñeen.”
\v 20 Ndo' mantyi vaa ncüiichen jñ'oon' jon na jndui tivio na
itsohan': “Nque nn'an na cotji'hin cüenta na jnda'
nquenhan, nquii Tyo'ts'on icüji' jon cüenta na ve'
jn'aan na nnda' vaa na ndyii' n'onhan.”
\p Ndö' vaa na conan'quindyi jñ'oonmin'.
\v 21 Mang'e na
nnda', já na coninncyá jñ'oon' Tyo'ts'on, min'ncüiiho'
tyi'ndueho' na t'manntyi condui cüii já, chichen ncüiichen
ntyjë. Ee tsoñ'en já condui já nn'an na cotye'ntjö́n
ndëëho'.
\v 22 Min na aa maja Pablo, min Apolos, min Pedro,
tsoñ'en na sijnda' Tyo'ts'on conduihan naya 'naanho'. Juu
tsonnangue conduihan' naya 'naanho', mantyi ntyja na cotando' 'o'
ndo' yo na covjeho', mantyi 'nan na coquenonho' nanein ndo'
'nan na ntquenonho' 'io cha, tsoñ'enhan' conduihan' naya
'naanho'.
\v 23 Ndo' 'o' conduiho' ntyja 'naan' Cristo, ndo' nquii
jon conduihin ntyja 'naan' Tyo'ts'on.
\c 4
\s Ts'ian na i'ua Jesucristo ndëë nn'an
\p
\v 1 Já na condui nn'an na cotye'ntjö́n nnon Cristo, ndö vaa na icanhan' na c'oon' n'onho' ntyja nján. Jñ'oon' Tyo'ts'on na tyí'cotsi'man jonhan' ndëë nn'an ndyu na toxen'chen, nanein jndë i'ua jon ts'ian ndë́ na coninncyáhan' ndëë nn'an.
\v 2 Ndo' mangioho' na itsijonhan' jon cha'vijon ncüii patrón, ndo' juu ts'an na ityentjon nnon patrón, icanhan' na cüanguee' juu ts'ian na i'ua jon nnon juu.
\v 3 Ntyja njan ndö, ta'nan itsi'ndaa'han' nchji nchu vaa cotji'ho' cüenta ntyja 'naan' juu ts'ian 'naan' Tyo'ts'on na mats'a oo mañoon vendye nn'an nchu vaa cotji'han cüenta ntyja 'naan'han'. Ee xia'ntyi nquii ta Jesús conduihin na ntco'xen jon ja ntyja 'naan' juu ts'ian na mats'a.
\v 4 Min xe na aa mavicjë quii' ñuan njan na matsiquindë juu ts'ian na i'ua jon nnön, chito ng'e aa na nnda', jo' itsi'manhan' na ya matsiquindëëhan'. Nquii Jesucristo na itye'ntjon jon ja, nquii jon ncüji' jon cüenta na aa vaquinjon' na mats'a.
\v 5 Mang'e jo', tyi'nt'aho' na cje ro cotji'ho' cüenta na aa itsiquindë ncüiichen ts'an. Cüendoo' 'o' na cüjee' jndyee nquii ta Jesús. Yajo' tsoñ'en nn'an na tont'ahan 'nan natyia na ve' nty'iu, ntco'xen jonhan ntyja 'naan' jnanhan yo ncüii cüii nnon na tyi'jndyoyu na tonan'tiuhan quii' n'onhan. Ndë jo' nquii Tyo'ts'on ndyion jon nn'an ncüii cüii nnon 'nan na jndë tont'ahan.
\p
\v 6 'O' ntyjë na vantyja n'onho' Cristo, jndë matsinën jñ'oonva' ndëëho' ntyja njan yo juu Apolos, cha' ntejndeihan' 'o'. Mats'a na nnda' cha' ntsavaa' n'onho' na tangüenoon'ho' nchu vaa na itsi'man jñ'oon' Tyo'ts'on. Min'ncüii 'o' tyi'nc'oon' ts'on juu na njonntyichen condui ncüii ts'an na ncyaa jñ'oon' Tyo'ts'on, chito ncüiichen tyje juu.
\v 7 Ee tanin juu tquen 'u' na njonntyichen tsixuan'. Ee nquii Tyo'ts'on tyincyaa jon tsoñ'en na vaquinjon' ntyja 'nan'. Ndo' xe na aa vaa ncüii nnon na tyincyaa jon na matsixuan', tyi'quichuhan' na matsintsa 'u' na cha'vijon vaa na vaquinjon' ntyja 'nan' ncu'.
\p
\v 8 'O' cotji' nqueho' cüenta na min'ncüii nnon tacotsitjahan' 'o' na conduiho' ntyja 'naan' Cristo. Cochue' n'onho' na cotji'ho' cüenta na itsijonhan' 'o' cha'vijon nantya. Conan'tiuho' na conduiho' cha'vijon nn'an na cotoxen nn'an tsonnangue min nquë́ tyi'quijnt'ue já quii' jñ'oon'ñeen yo 'o'. Ya jndyi xe na aa conduiho' nn'an na cotoxenho' nn'an cha' mantyi já nan'jö́n já yo 'o' yo juu ts'ian'ñeen.
\v 9 Its'aahan' nchji na jndë tquen Tyo'ts'on na njonchen tsoñ'en nn'an, chichen já nn'an na cotsay'ö́n yo jñ'oon na toninncyaa Jesús. Ee itsijonhan' já cha'vijon ts'an na jndë tijnda'tyen na cue' juu tondëë nn'an, cha'vijon ncüii na ve' cojnty'iato nn'an tsonnangue ndo' mantyi nque ángeles na m'an tondye.
\v 10 Ng'e na m'án já ntyja 'naan' Cristo, cotji' nn'an cüenta na nan' nquë́n, majo' nqueho' cotji' 'o' cüenta ntyja 'naanho' na jndye jndyi covaa' n'onho' ntyja 'naan' jon. 'O' cotji'ho' cüenta na já tyi'jndë́ yo juu na vantyja n'ö́n, majo' nqueho' nan'xuanho' na m'an jndyiho' na jndëho' na vantyja n'onho' jon. Cont'a nn'an na tyi'cuee' n'onhan já, majo' 'o' njon jndyiho' ngiohin.
\v 11 Já ata xjen neinhin coquenö́n na itsitjahan' 'nan na ntcü'á yo na ncüë́ ndo' mantyi ndiaa na ntcüë́, cotja' nn'an já, cotsam'án cha'vijon ts'an na tyi'jnda' vaa'.
\v 12 Itscüejndyaa'han' já na cont'á ts'ian cha' nta'ntjö́n 'nan na ntcü'á. Xjen na cotyiojñ'oon' nn'an já, majo' cotán nnon Tyo'ts'on na quityio jon jn'aan nan'ñeen. Xjen na conty'e nn'an já, majo' conan'quii n'ö́n.
\v 13 Ndo' mantyi ya na conan'nein nn'an jñ'oon tsan' ndë́, conan'ntcü'ë́ jñ'oon ya ndëëhan. Ata xjen neinhin coquenö́n nan'min', nque nn'an cont'ahan na condui já cha'vijon to' na cotyque'tohinhan'.
\p
\v 14 Chito macüji jñ'oonmin na quitscüejnaan'han' 'o'. Macüjihan' cha' quitsi'manhan' ndëëho' nchu vaa nquii nc'onho' ee na conduiho' cha'vijon ntsinda ncö na t'man vaa na vi'nchjiho'.
\v 15 Majo' min xe na aa c'on cha'na nqui min nn'an na conan'manhin ndëëho' nchu vaa na quitsanan'jonho' yo Cristo, xia'ntyi ninncüii ts'an conduihin tyeho' ntyja 'naan' jon. Ng'e na tyincya ja jñ'oon naya 'naan' Cristo ndëëho', jo' na condui ja tyeho'.
\v 16 Mang'e jo', matsiqui'man' jaho' na cha vaa na cotquenho' cüenta na jöntyja ntyja 'naan' nquii Cristo, majo'ntyi quint'aho'.
\p
\v 17 Mang'e na nnda', jndë t'ua ts'ian nnon Timoteo na cja jon na m'anho', conduihin cha'vijon jnda ncö ndo' njon jndyihin nchji. Xoncüe ts'on jon na vantyja ts'on jon Jesucristo. Tyi'ncüii cüii tsjoon yuu na majöncya jñ'oon naya ntyja 'naan' Jesucristo, matsi'man ndëëhan nchu vaa na icanhan' na c'ön tsonnangue cha'xjen na nt'ue ts'on nquii Tyo'ts'on ng'e na vantyja nn'ön Jesús. Tsochen ntmaan' nn'an na vantyja n'on, mannda' vaa jñ'oon na mancya ndëëhan. Juu Timoteo ntsinin nnda' juu ndëëho' jñ'oon na matsi'man.
\v 18 Ñ'en vendyeho' na cotji's'a nqueho' na condueho' na tyi'xe'cjö nnt'a tsjoonho'.
\v 19 Majo' xe na aa nt'ue ts'on Tyo'ts'on, cje ro nguë na m'anho'. Ndo' nque nan'ñeen na cotji's'a nquehan ntyja 'naanhan, nty'ia nin najndei na nan'xuanhan, chito ve' xia'ntyi yo 'nan na conduehan.
\v 20 Ee chito xeng'e ya jndyi itsitjon' ts'an jñ'oon, jo' itsi'manhan' na itye'ntjon Tyo'ts'onhin. Ya na itye'ntjon jon ts'an, covijnt'ue jon tsan'ñeen cha' ntsi'man jon juu najndei na conduihin.
\v 21 Quitji'ho' cüenta nin ncüii na ve jñ'oonmin na nt'ue n'onho'. ¿Aa nguë nnt'a na m'anho' na ntsity'ia 'o'? Oo ¿Aa nguë quii' nt'anho' yo jñ'oon ya na ntsi'manhan' na ve'nchji 'o'? ¿Aa chi yantyichen na ncüan ja 'o' yo jñ'oon ya?
\c 5
\s Juu ntyjeho' na ve' ndö' ro m'aan juu yo
ncüiichen tsanscu, quitji'ho'hin
\p
\v 1 Jndë jndyi jñ'oon na ncüii ntyje nqueho' m'aan juu yo
ndyee t'man juu. Ndo' na nnda' vaa, t'man jndyi jnan na tsixuan
tsan'ñeen. Min nque nn'an na tyi'covantyja n'onhin Tyo'ts'on 
min tyi'quint'ahin na nnda'.
\v 2 Majo' 'o' ninvaa na cotji's'aho' na
cota'nguee'ho' na tonnon Tyo'ts'on, ndo' juu na nnda' vaa 'nan na
m'aan quii' nt'anho', chuhan' na quitsichjoo' jndyihan' n'onho'
na itsitja tsan'ñeen. Juu tsan'ñeen na nnda' its'aa juu,
ijndei'han' na quitji'ho'hin quii' nt'anho' ndo' min
tavininncyaho' na ntsijonntyichenhin yo 'o'.
\v 3 Ja mayuu' tycya m'an yo 'o', majo' mats'a cha'vijon na
ninm'an quii' nt'anho'. Jo' yo xuee' nquii ta Jesucristo na
conduihin na ityentjon jon jaa, jndë tco'xën juu
tsan'ñeen na tyia jndyi 'nan itsitjahin.
\v 4 Xjen na ngatjonho' na nan't'maan'ho' ta Jesús, juu najndei na
conduihin c'oonhan' yoho', yo juu ntyja 'naan' nquii Espíritu
Santo, ndo' mantyi quitji' 'o' cüenta na m'an ja yo 'o'.
\v 5 Ndo' juu xjen'ñeen quityioho' tsan'ñeen nt'ö Satanás. Na
nt'aho'hin na nnda', nt'uiivi'han' sits'o 'naan' juu, majo' 
juu xjen na nndyo nnda' ta Jesús, ntsin'man jon
ñuaan' tsan'ñeen.
\p
\v 6 Ndo' na nnda' vaa na conan'tjaho', tyi'ya na cotji's'a
nqueho' na conduiho' nn'an na cota'nguee'. Juu jñ'oon na
tyi'quitso nquii'han', cañjoon' n'onho' 'nan na itsi'manhan':
“Tsquentë min na chjovi'han' na itsitjon' ts'an quii' tsquen
tyoo', majo' itsiquindëñ'enhan' ninvaa tsquen tyoo'ñeen.”
\p Mannda' vaa itsijonhan' juu jnan na vaa quii' nt'anho', min na ve'
chjovi'han', majo' ntsi'ndaa'ñ'enhan' 'o'.
\v 7 Ndo' tsoñ'en
'nan na itsi'ndaa'han' 'o' na itsijonhan' juuhan' cha'vijon
tsquentë, quitji'ñ'enho'han' quii' nt'anho'. Ee na
nnan'quindëho' na nnda', yajo' ntsijonhan' 'o' cha'vijon juu tyoo'
na tatsquentë taquee' na cocüa' nn'an judíos xjen na covee'
nguee pascua. Ee jndë sintju' Tyo'ts'on jnanho' yo neoon' Cristo
xjen na tyincyaa jon na jnan'cuee' nn'anhin nnon tsonjn'aan.
Conduihin Quitsman Chjo ntyja njanhan cha'xjen juu costumbre
'naan nn'an judíos xjen na covee' nguee'ñeen.
\v 8 Jo' chuhan'
na quitsam'an na tonnon Tyo'ts'on yo na ji'ua nan'xuan ndo' yo
na mayuu' cha' nndëë nnan'xuan cha'xjen na nt'ue ts'on jon. Ee
nan'min' itsijonhan' joohan' cha'vijon tyoo' na tatsquentë tyii'
ts'an na coninjnt'ue nn'an judíos xjen na covee' juu nguee
pascua. Ee tyi'quichuhan' na nc'oon' nn'ön ntyja 'naan' 'nan
natyia oo min na nt'ahan', ng'e itsijonhan' joohan' cha'na
tsquentë na ityii' ts'an quii' tsquen tyoo'.
\p
\v 9 Tji ja tson na scüenön na m'anho'. Nacjoo'han' tsjö na
tyi'nan'jonho' yo nn'an na ve' ndö' ro m'anhan yo nn'an.
\v 10 Majo' chito nin'quitsjö na tyi'nan'neinho' yo nn'an na
conan'tja, cha'na nn'an na ve' ndö' ro m'anhin yo nn'an, oo
min yo nn'an na conan'cjaa' n'onhan 'naan ntyjehan, oo min yo
nn'an na conty'ueehin, oo min yo nn'an na
conan't'maan'hin ncüii 'nan na sia ts'an na cha'vijon conduihan' 
Tyo'ts'on. Ee xe na aa nnan'quindëho' na tyi'c'onho' quii' nt'an 
nn'an na nnda' vaa na cotsam'an, tanchu ya na nnan'jndaho' 'nan na 
icanhan' 'o'.
\v 11 Ntyja 'naan' juu tson'ñeen, ndö vaa na
nt'ue ts'ön na cüaa' n'onho'. Xe na aa m'aan ts'an na itso juu:
Ja mavantyja ts'ön Cristo, majo' covityincyoo' na ve' ndö' ro
m'aan juu yo ts'an, oo xe itscjaa' ts'on juu 'naan nn'an, oo xe
na aa itsit'maan' juu 'nan na jnan'ya nn'an, oo xe na itsinin
juu quintu nacjo nn'an, oo xe na aa tsanquindyihin, oo na ich'uee
juu, min'chjo tyi'nan'jonho' yo juu tsan'ñeen, min na ntcüa'ho'
yohin.
\v 12-13 Nque nn'an na tyi'c'onhan nacje 'naan' Cristo,
tyi'tsixuan na ja ntco'xën nan'ñeen yo 'nan na conan'tjahin.
Nquii Tyo'ts'on conduihin na ntco'xen jonhan. Majo' joo nn'an na
conduihan cüentaa' jon naijon na m'anho', 'o' nan'xuanho' na
ngitoxenho'hin yo 'nan na conan'tjahin. Juu tsan'ñeen na nnda' vaa
na itsitjahin, quitji'ho'hin quii' nt'anho'.
\c 6
\s Nn'an na vantyja n'on Cristo, cotquenhin
ntyjehan nnon ts'ian
\p
\v 1 Ncüii 'o' je', ya na ndyii' juu tyia' yo ncüiichen tyje
juu na mantyi vantyja ts'on tsan'ñeen Cristo, cüa tyi'jnaan'
juu na ngaquen juu jñ'oon nnon jüe, ndo' nquii tsan'ñeen
min tyi'c'oon jon ntyja 'naan' Tyo'ts'on. Nquii ts'an na vantyja
ts'on Cristo, yantyichen na quitsiquindyii juu nque ntyje juu na
vantyja n'onhan jon na joohan quinan'jnda'han jñ'oon 'naan' juu.
\v 2 Cañjoon' n'onho' na nquëhë na condui jaa nn'an cüentaa'
Tyo'ts'on, ngitoxën nn'an tsonnangue. Ndo' xeng'e na ngüentyja
na ngitoxenho' nn'an tsonnangue, ndu na ndiquindëë na
ngitoxenho' jñ'oonmin' na coquenonho' na min tyi't'manhan'.
\v 3 Mantyi cañjoon' n'onho' na jaa ngitoxën ángeles 'naan'
Tyo'ts'on. Mang'e na nnda', majndeichen nndëë nnan'jnt'aha joo
jñ'oon na it'uiihan' jaa tsonnanguevahin.
\v 4 Ndo' xjen na
conan'ntja'ho' yo ncüiichen ntyjeho' na mantyi vantyja ts'on juu
Cristo, yantyi na quit'uaho' ts'ian nnon ncüii ts'an na
tyi't'man conduihin quii' nt'anho' na co'xen juu jñ'oon na
it'uiihan' 'o'.
\v 5 Ndö' matsjö cha' quitscüejnaan'han' 'o'.
Xe'cantyja ts'ön na ta'nan min'cüii ts'an quii' nt'anho' na
jnda' xquen jon na nndëë ntsijnda' jon joo jñ'oon na
it'uiihan' 'o' yo ntyjeho'.
\v 6 Majo' 'o' mañoonchen 'nan cont'aho'. Ncüiiho' vja juu
vats'ian, vaquen juu jñ'oon nacjoo' ncüiichen tyje juu na
mantyi vantyja ts'on. Ndo' juu ts'ian'ñeen,
cont'aho'han' na tondëë nn'an na tyi'covantyja n'on Tyo'ts'on.
\p
\v 7 Covityincyoo' jndyoyu na t'man vaa na conan'tjaho' na
cotquenho' jñ'oon cjo ntyjeho' na mantyi vantyja n'onhan Cristo.
'U' ts'an na maquen' jñ'oon cjoo' ty'iu' na mantyi vantyja ts'on
juu, yantyi na quintjo ntyji' min na tsu 'u' yo jñ'oon 'nan'.
Yantyi na qui'ndyi' na icüji' tsan'ñeen 'nan'.
\v 8 Majo' 'o' tyi'cuaa ya ngioho' na ngenonho' na nnda'. Ata
nque ntyjeho' na vantyja n'on Cristo, manquentyiho'
cont'aho' 'nan na tyi'quichuhan' yohan, ata conty'ueeho'
'naan nan'ñeen.
\p
\v 9 Cañjoon' n'onho' na joo nn'an na cont'a 'nan tyia
tyi'xe'ncyaa Tyo'ts'on na nnan'jonhan ntyja 'naan' na itye'ntjon jon.
Tyi'nan'vi'nn'an nqueho', nque nn'an na ve' ndö' ro m'anhan yo
nn'an, tyi'xe'ncyaa jon na nnan'jon nan'ñeen ntyja 'naan' juu na 
itye'ntjon jon, min nque nn'an na conan't'maan'hin 'nan na jnan'ya 
nn'an na cotji'han cüenta na nquii Tyo'ts'on conduihan', min
nque nn'an na conda yahin yo nanntcu, min joo nannon na
cont'ahinhan' yo ntyje nonhan,
\v 10 Min nn'an na conty'uee, min joo nn'an conan'cjaa'
n'onhan 'naan ntyjehan, min nn'an na cove na condyehin, min nn'an
na conan'neinhin jñ'oon tsan' nacjo nn'an, min joo nn'an na
cotji'hin 'naan nn'an na ve' conan'vi'nn'anhin nan'ñeen, joo
nn'an na cont'a nan'min', tyi'xe'ncyaa Tyo'ts'on na nnan'jonhan
ntyja 'naan' juu na ico'xen jon.
\v 11 Ndo' nqueho' ñ'enho' na tonan'jonho' yo ts'ian tyia'min',
majo' naneinhin juu jnan na tonan'xuanho', jndë sintju'
Tyo'ts'onhan', jndë tquen jon 'o' na nan'xuanho' ñuan nquii' na
tonnon jon, ndo' mantyi jndë tquen jon 'o' na tajnan
nan'xuanho' ng'e yo xuee' ta Jesucristo yo nquii Espíritu
Santo na conduihin Tyo'ts'on na conan't'maan' jaa.
\s Juu si'ts'o 'naan' ts'an conduihan' vaa'
nquii Espíritu Santo
\p
\v 12 Ndëë nts'aahan' na ncüii ntyjeho' na vantyja ts'on
Cristo, ngitso juu cuaa nquii na nts'aa juu min'cya ro nnon na nt'ue
ts'on juu na tyi'quitsixuanhan' jnan. Majo' tyi'quichuhan' na
nts'aa juu 'nan na nt'ue ts'on nquii juu, ee juu na nt'ue ts'on
juu, tyi'tsoñ'enhan' ntejndeihan'hin. Min ja tyi'quichuhan' na
nninncya na ncüii 'nan na mats'a na quenhan' xjen 'naan'han' ja.
\v 13 Ngitso ts'an na vanaan na ntcüa' juu min'cya ro nnon 'nan na
nt'ue ts'on juu, mave' jo' na sijnda' Tyo'ts'on na vaa tsiaa'
juu. M'an nn'an mannda' vaa na conduehan. Majo' ve joo nan'min,
ngüentyja xjen na nts'aa jon na ntycüiihan'. Ee chito na tquen
jon si'ts'o 'naan' ts'an cha' na ve' ndö' ro na nc'oon juu yo
nn'an, tquen jon si'ts'o njanhan cha' ntye'ntjön nnon Jesús.
Ndo' juu na cotsam'an, ya na coninncya na co'xen jon tsoñ'en
ntyja 'naan'han', yajo' ya jndyi ngiö.
\v 14 Ntyja 'naan' juu najndei na
condui nquii Tyo'ts'on, tyincyaa jon na tando' xco ta Jesús vi na
jndë na jnan'cuee' nn'anhin, ndo' majo'ntyi nts'aa jon yo
si'ts'o njanhan.
\p
\v 15 Cañjoon' n'onho' na juu si'ts'o 'naanho' conduihan' ncüii
cüii nnon na quiñjon' si'ts'o 'naan' nquii Cristo. Mang'e jo'
min'chjo tyi'quichuhan' na ncüii ts'an na conduihin si'ts'o
'naan' jon na ntsitjon'hin yo tsanscuntjaa'.
\v 16 Ndo' mantyi
cañjoon' n'onho' na juu ts'an na ntsitjon'hin yo ncüii
tsanscuntjaa', ninncüii si'ts'o conduihin yo juu tsan'ñeen. Ee
jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui tivio itsohan': “Ve nan'ñeen
ninncüii si'ts'o conduihan.”
\v 17 Ndo' mantyi juu ts'an na itsijonhin yo ta Jesús, ninncüii
conduihin yo jon xeng'e yo ntyja 'naan' nquii Espíritu.
\p
\v 18 Yajo' quinan'tycyaa'ho' yo ncüii cüii nnon na ve'
ndö' ro m'an nn'an yo ntyjehan. Mañoon nnon na itsitja ts'an
tyi'it'uiihan' si'ts'o 'naan' juu, majo' ts'an na nc'oon juu yo
ncüiichen ts'an na ve' ndö' ro, jnaan' tsan'ñeen it'uiihan'
si'ts'o 'naan' juu.
\v 19 Jñ'oon na mayuu' na juu si'ts'o 'naanho' conduihan' vaa'
nquii Espíritu Santo na m'aan jon quii' n'onho' na nquii
Tyo'ts'on tyincyaa na ty'onho' cüentahin. Mang'e na nnda',
tyi'nan'xuanho' na ntquen nqueho' xjen ntyja 'naanho',
\v 20 Ng'e nquii Tyo'ts'on jndë sijnda jon 'o' yo ncüii na njon
jndyihan'. Mang'e jo' nan'xuanho' na quinan't'maan'ho' jon
yo ntyja 'naan' juu si'ts'o 'naanho'. 
\c 7
\s Cota'xee'hin nnon Pablo ntyja 'naan' na ngoco ts'an
\p
\v 1 Nanein ntsjö ncüii ve 'ndyo jñ'oon ntyja 'naan joo
jñ'oon na tjiho' nnon tson na jnancüanonho' na m'an. Jaa na
nannon, yantyi na tyi'jnt'uë ntcu.
\v 2 Majo' jnaan' na jndye
vaa na ve' ndö' ro m'an nn'an yo ntyjehan, jo' ncüii cüii
tsans'a coco juu yo ts'an na ndiscuu' juu, ndo' ncüii cüii
tsanscu coco juu yo ts'an na ndisaa' juu.
\v 3 Nquii tsans'a, 
ng'e na conduihin saa' tsanscu, chuhan' na quitsiquindë
tsan'ñeen nchu vaa na sijnda' Tyo'ts'on na c'oon juu yo scuu' juu.
Ndo' mantyi nquii tsanscu na m'aan saa' juu, ng'e na conduihin
scuu' jon, chuhan' na quitsiquindë juu cha'xjen na sijnda'
Tyo'ts'on na c'oon juu yo tsan'ñeen.
\v 4 Nquii tsanscu na jndë
toco, tyi'iquen juu xjen si'ts'o 'naan' juu, nquii saa' juu iquen
jon xjenhan'. Min nquii tsans'a je', tyi'iquen jon xjen si'ts'o
'naan' jon, nquii scuu' jon iquen juu xjenhan'.
\v 5 Ndo' ng'e na
nnda', 'u' ts'an na m'aan sa', tyi'ntsintycüi' si'ts'o 'nan'
nnon jon. Ndo' mantyi 'u' na m'aan scu', min tyi'ntsa' na nnda'.
Majo' xe na aa nin'quinan'neinho' nnon Tyo'ts'on ncüii jñ'oon,
vanaan na ntsacüentyjee'ho' na ntjon'ho' yo ntyjeho' cüantyi ro
xuee, ndë jo' ntjon' nnda' 'o'. Ee xe na aa tyi'nan'veho'
jñ'oonva', nninncyaho' na vanaan na juu Satanás ntyii' juu
ng'ee juu 'o' na nan'tjaho' ng'e na tyi'quii n'onho'.
\p
\v 6 Chito na matsjö jñ'oonmin' ng'e na nin'quën xjen 'o',
matsjöhan' ng'e na matsiqui'man' ja 'o'.
\v 7 Ntyja njan ja,
ya ntyji xe tsoñ'en 'o' ntyjë nön m'anho' cha'na ncö, majo'
tyi'ninncüii xjen its'aa Tyo'ts'on yo jaa. Cüii ts'an ndaa' juu
na ngoco juu, ndo' ncüiichen ts'an mañoon nnon na ndaa' juu.
Ncüii ncüii ts'an c'oon juu cha'xjen na incyaa Tyo'ts'on nnon juu.
\p
\v 8 Majo' 'o' nannon na tacotoncoho', ndo' mantyi 'o' nanntcu na ninnque, 
ndö jñ'oon na matsjö ndëëho'. Yantyi na
quintjoho' na ninnqueho' cha'xjen na m'an ja.
\v 9 Majo' xe na aa ndiquindëë na nnan'quii n'onho', cuaa nquii
na ntoncoho' ee yantyi na ngoco ts'an, chito na nc'oon juu
na ndiquindëë na ntsiquii ts'on juu.
\p
\v 10 Majo' ndëë 'o' na jndë toncoho', ndö jñ'oon na maquën
ndëëho', majo' chito ja tquënhan', nquii ta Jesús iquen
jonhan', tyi'cüanaan na n'ndyii tsanscu saa' juu,
\v 11 Majo' xe na aa n'ndyii juu saa' juu, ijndei'han' na
quintjohin na ninnquii juu, oo co' ya ntcüe'hin yo saa'
juu. Ndo' mantyi nquii tsans'a, ijndei'han' na
tyi'ntsityuii' jon tson na toncohin. 
\p
\v 12 Ndo' ndëë mañoonchen 'o' ntyjë, ndö jñ'oon na
matsjö, majo' chito aa ta Jesús t'ua ts'ian nnön na quitsjöhan'.
Xe na 'u' na vantyja tson', majo' scu' tyi'covantyja ts'on juu, xe
nin'quintjohin yo 'u', ya jndyi na nnda', tyi'ntsityui' tson na
toma'co' yohin.
\v 13 Ndo' cüajon jñ'oon na matsjö ntyja 'naan' juu tsanscu na
vantyja ts'on na m'aan saa' juu na tyi'covantyja ts'on
tsan'ñeen Jesús. Xe na aa contjo nchjii tsans'a'ñeen na nc'oon juu
yo scuu' juu, ya jndyi na nnda', tyi'ntsityuii'
tsanscu'ñeen tson na toco juu yohin.
\v 14 Ee nquii tsans'a na tyi'covantyja ts'on, ityii'han'hin ntyja
'naan' Tyo'ts'on xeng'e nquii scuu' juu vantyja ts'on juu. 
Ndo' mantyi nquii tsanscu na tyi'covantyja ts'on, ityii'han'hin ntyja 
'naan' jon xeng'e saa' juu vantyja ts'on juu jon. Ee xe
chito na nnda' vaa, ntsijonhan' ndahan cha'na joo nda nn'an
na tyi'c'onhan ntyja 'naan' Tyo'ts'on. Majo' nda nn'an na
chito ncha' vehan vantyja n'onhan Jesús, ityii' Tyo'ts'on
joo ntyja 'naan' jon. 
\v 15 Majo' xe juu tsan'ñeen na
tyi'covantyja ts'on juu, tyi'quintjo nchjii juu na ntjohin yo saa'
juu oo scuu' juu, nndëë n'ndyehan ntyjehan. Ya na nnda' vaa, 
juu ntyjëëhë na vantyja ts'on juu Cristo, min tsans'a, min tsanscu, 
juu jñ'oon na toco'xenhan'hin na toncohin, jndë jndyaahin
ntyja 'naan'han', ee iqueen' Tyo'ts'on jaa na tyi'ngichö tyia' yo nn'an.
\v 16 Majo' 'u' tsanscu na vantyja tson' nquii Cristo,
tyi'quintji' na aa ngantyja ts'on sa' yo jon xeng'e ntyja 'nan',
ndo' mantyi 'u' tsans'a na vantyja tson' Cristo, min tyi'quintji'
na aa ngantyja ts'on scu' yo jon xeng'e ntyja 'nan'.
\p
\v 17 Majo' chuhan' na ncüii cüiiho' quintjoho' cha'xjen na
jndë sijnda' ta Jesús ntyja 'naanho' xjen na tqueen' Tyo'ts'on
'o'. Ndö' jñ'oon na matsi'man ndëë nn'an na conduihan tmaan'
cüentaa' Tyo'ts'on ncüii cüii joo naijon na maca.
\v 18 Ya na ncüii ts'an Israel vantyja ts'on juu Cristo, tyi'ntsichon juu na
ntsinduu' juu ts'ian na tui yohin cha'xjen cont'a nn'an judíos 
yonon'ndaa ndahan na itsi'manhan' na conduihin cüentaa' Tyo'ts'on. 
Ndo' mantyi juu ts'an na tyi'conduihin ts'an Israel, xjen na ngantyja 
ts'on juu Cristo, min tyi'icanhan' na quinduihan' yohin cha'
na ntsi'manhan' na nnda'.
\v 19 Ee min tyi'njon xe na aa tui ts'ian'ñeen yohin cha'xjen cont'a nn'an 
judíos yo yonon'ndaa ndahin. Juu jn'aan'ñeen, ta'nan itejndeihan'hin 
min xe na aa tuihan' yohin. Xia'ntyi na ngüanguee' ts'an juu jñ'oon 
na iquen Tyo'ts'on, jo' na itejndeihan' juu.
\v 20 Yajo' ncüii cüii
ts'an quintjohin cha'xjen na totsixuan juu xjen na tqueen'
Tyo'ts'onhin na cantyja ts'on juu Cristo.
\v 21 Xe na aa condui
'u' ts'an na matye'ntjon'tyen' nnon patrón 'nan' xjen na tqueen'
Cristo 'u' na cantyja tson'hin, tanin. Majo' xe na aa ngacju'han'
na nndëë nndyaa 'u' na matye'ntjon'tyen', cüa, quindui na
nnda'.
\v 22 Ee juu ts'an na itye'ntjontyen xjen na tantyja ts'on
juu Jesús, conduihin ts'an na itsiquindyaa jonhin. Ndo'
majo'ntyi nquii ts'an na min'jon taconduihin moso xjen na tantyja
ts'on juu jon, conduihin ts'an cüentaa' Cristo na itye'ntjontyen
juu nnon jon.
\v 23 Nquii Tyo'ts'on njon jndyi vaa na siquitsu
jon na sijnda jon 'o'. Mang'e jo' taninncyaho' na joo jñ'oon na
conan'man nn'an ndëëho' na ntquenhan' xjen 'o' na nta'nguee'ho'han'
cha'vijon ts'an na itye'ntjontyen juu nnon patrón.
\v 24 Ndo' ng'e na nnda', 'o' ntyjë na vantyja n'onho'
Cristo, ncüii ro cüiiho', cha'xjen na nan'xuanho' xjen na
tqueen' Tyo'ts'on 'o', jo' quintjoho' cha'xjen na sijnda' jon
ntyja 'naanho'.
\s Jñ'oon ntyja 'naan nn'an na tyi'cotonco 
yo nanntcu ninnque
\p
\v 25 'O' nanntcu na tacotoncoho', tajñ'oon cotsi'man ta Jesús
nnön ntyja 'naanho'. Majo' ntsjö ndëëho' juu jñ'oon na m'aan'
ts'ön ntyja 'naan'ho'. Ndo' nndëë nnan'veho' jñ'oon na
matsjö ng'e tyi'ndyiaa' ndya' jon ja.
\v 26 Ee juu xjen na cotsam'an neinhin majndye nnon navi' min, jo'
matsitiu yantyichen na quintjo ts'an cha'xjen na m'aan juu.
\v 27 Juu ts'an na jndë toco, tyi'ntsitiu juu na ntsityuii' juu
tson na toco juu yo scuu'. Ndo' mantyi juu ts'an na
tyí'coco, tyi'nt'ue juu ts'an na ndiscuu' juu.
\v 28 Majo' xe na aa ngoco ncüii tsans'a,
tyi'itsitjahin, mantyi ncüii tsanscu je' xe na aa ngoco juu,
tyi'tsitjahin. Majo' matsjö joo nn'an na ntoncohan, jndye nnon
navi' na ntquenonhan, ndo' ntyja jndyi ts'ön na tyi'ntsichjuhan'
'o' ntyja 'naan'han' cha' nndëë ntye'ntjonho' nnon Cristo.
\p
\v 29 Jo' 'o' ntyjë na vantyja n'onho' Jesús, ndö vaa na
nin'quitsjö ndëëho': Jndë tichjo xuee na ncüjee' ntcüe'
jon. Mang'e jo' 'o' na m'an ntcuho', quitye'ntjonho' nnon
Tyo'ts'on cha'vijon ts'an na tascuu'.
\v 30 Xe vaa ncüii na iquenon ts'an na itsit'ioohan'hin, chuhan'
na c'oon juu cha'vijon na m'aan juu nguee. Ndo' joo nn'an na
itsijonhan'hin cha'vijon ts'an na m'aan juu nguee, chuhan'
c'on nan'ñeen cha'vijon nn'an na m'anhin na chjoo' n'onhan.
Ndo' mantyi juu ts'an na itsijnda 'nan, cüji' tsan'ñeen
cüenta ntyja 'naan'han' na cha'vijon na chito 'naan'
jonhan',
\v 31 Ndo' mantyi juu ts'an na jndye vaa na ndyii' ts'on juu ntyja
'naan' na tsixuan tsonnanguevahin, tyi'nc'oon' jndyi ts'on
juuhan', ee ncüii cüii nnon na ntsixuanhan', vantycüii ntyja 'naanhan.
\p
\v 32 Ja tyi'quint'ue ts'ön na vaa ncüii 'nan na ntscu'han' 'o'
na ntye'ntjonho' nnon Tyo'ts'on. Ee ncüii ts'an na tascuu' juu,
itsichon tsan'ñeen na ntye'ntjon juu nnon ta Jesús,
nin'quits'aa juu ntyja na cavee' ts'on nquii jon yohin.
\v 33 Majo' juu ts'an na m'aan scuu', m'aan' ts'on jon ntyja 'nan na
icanhan'hin cha' ngavee' ts'on scuu' jon yohin.
\v 34 Ndo' na nnda', ve vaa na m'aan' ts'on jon. Ndo' majo'ntyi cüii
tsanscu na m'aan juu na ninnquii juu, yo nin'ntyja 'naan'
ncüii tsanscu ndyua tque, ninncüii m'aan' n'onhin na
quindui yohin cha'xjen na nt'ue ts'on ta Jesús. Conan'chonhin
na ninvaa ntyja 'naanhin nnan'xuanhin cüentaa' jon.
Majo' ncüii tsanscu na vantyja ts'on na jndë toco, jndye
nnon m'aan' ts'on juu, nin 'nan nts'aa juu cha' ngavee'
ntyjii saa' juu yohin.
\p
\v 35 Tyi'nan'tiuho' na matsjö jñ'oonmin' ndëëho' ng'e na
tyi'quint'ue ts'ön na ntoncoho'. Matsjöhan' ng'e nt'ue ts'ön
na nt'aho' cha'xjen na chuhan' cha' ndit'maan' Tyo'ts'on ntyja 
'naan'ho, ndo' cha' ndëë ntye'ntjonho' nnon
ta Jesús yo ninvaa ñuaanho'.
\p
\v 36 Juu jñ'oon na condueho' na m'aan ncüiiho' na m'aan jnda juu na 
yuscu ndyua tque na jndë vacüenon xjen na ngoco juu, ndo'
nquii tye juu m'aan' ts'on jon na nninncyaa jon na ngoco jnda
jon, ya xe aa ndui na nnda'. Tajnan quichu jon min xe na 
ntonco nan'ñeen.
\v 37 Majo' ncüii ts'an na m'aan jnda jon
tsanscu na vacüenon xjen na ngoco tsan'ñeen, na jndë sitiu ya
jon ncüii na tyi'xe'ncyaa jon na ngoco juu, min ta'nan ncüii
nnon na itsijaa'han' na ncyaa jon na ngoco tsan'ñeen, tanin
min na tyi'nin'ncyaa jon na ngoco juu.
\v 38 Ndo' juu ts'an na
incyaa jon na ngoco tsanscu jnda jon, ya its'aa jon, majo'
yantyichen its'aa juu ts'an na tyi'xe'ncyaa na ngoco tsanscu
jnda. 
\p
\v 39 Viochen xjen na ninvando' saa' ncüii tsanscu, chuhan' na
quintjotyenhin yohin. Majo' xe na aa ngue' jon, ndëë ngoco
nnda' juu yo min'cya ro tsans'a na nt'ue ts'on juu, majo'
xia'ntyi yo ncüii tsans'a na vantyja ts'on Cristo.
\v 40 Majo'
ndö vaa na macüji' ja cüenta, juu tsanscu ninnquii,
yantyichen its'aa juu na ntjohin na ninnquii juu. Ndö' vaa na
m'aan' ts'ön, ndo' mantyi matsixuan Espíritu cüentaa' nquii
Tyo'ts'on na matsjöhan'. 
\c 8
\s Ntyja 'nan na coninjnt'ue nn'an na conan't'maan'hin
'nan na jnan'ya nn'an
\p
\v 1 Ndo' ntyja 'naan' jñ'oon na jnan'cüanonho' na m'an na nchu
nquii nt'aho' ntyja 'naan s'i quioo' na conan'cüje nn'an na yo
juuhan' conan't'maan'han 'nan na jnan'ya nquehin. Vaa jñ'oon na
condue nn'an na tsoñ'en jaa condui jaa nn'an na covaa' ya nn'ön.
Juu jñ'oon'ñeen jñ'oon na mayuu'han'. Majo' juu ts'an na nnda'
vaa na m'aan' ts'on, mantyi itsitiu juu na njonntyichen conduihin,
chichen nque ntyje juu. Majo' juu ts'an na venchjii juu ntyje, nt'ue
juu nchu vaa na ntejndei juuhan na ngaquehan ntyja 'naan' Tyo'ts'on.
\v 2 Ee juu ts'an na m'aan' ts'on na jndye ivaa' ts'on juu, t'man vaa na 
itsitjahan' na nc'oon juu na jnda' xquen juu.
\v 3 Majo' juu ts'an na venchjii juu nquii Tyo'ts'on,
vajnaan' ya jonhin. 
\p
\v 4 Ndo' juu
jñ'oon na cota'xee'ho' nnön na aa icüji' yahan' na ntquiiho'
s'i quioo' na covijnt'ue nn'an conan't'maan'hin 'nan na jnan'ya
nn'anhan' na cotjihan cüenta na Tyo'ts'on conduihan', ndö
jñ'oon na matsintcü'ë ndëëho'. Ncüii 'nan na conan't'maan'
nn'an, covaa' nn'ön na tyi'njon conduihan'. Xia'ntyi nquii
Tyo'ts'on m'aan, tanin ncüiichen.
\v 5 Nnon tsonnanngue ndo' quiñoon'ndue, jndye nnon min na conan't'maan' 
nn'an na conduehin ndëëhan' ta, na cotye'ntjonhan ndëëhan'. 
\v 6 Majo' ntyja njanhan, ninncüii Tyo'ts'on m'aan, conduihin
Tyëëhë. Tsoñ'en 'nan na min, nquii jon tquenhan'. Ndo' s'aa
jon jaa na quint'a nchu vaa na nt'ue ts'on jon. Ndo' mantyi
ninncüii jon m'aan na conduihin na itye'ntjon jaa, nquiintyi
Jesucristo. Tsoñ'en 'nan na min, m'anhan' xeng'e ntyja 'naan'
jon, ndo' ntyja 'naan' jon cotant'ö.
\p
\v 7 Mang'e na nnda', joo 'nan na covijnt'ue nn'an na
conan't'maan'han ncüii 'nan na chito conduihan' Tyo'ts'on,
ndëë ntcü'ahan', majo' joo nn'an na vantyja n'on,
tyi'tsoñ'enhan covaa' n'onhan na icüji' yahan' na
ntcüa'hinhan'. Ee joohin m'anhin na tyi'ya covicjehin quii'
ñuaanhin. Mang'e jo' juu xjen na covijnt'uehin juu si'ñeen, jo'
na cotji'hin cüenta na conan'tjahin ee na toxen'chen
tovijnt'uehinhan' na tonan't'maan'hin 'nan na conan'ya nn'an.
\v 8 Majo' chito ng'e na aa cocü'a ncüii 'nan, jo' na icüji'
Tyo'ts'on cüenta na ya jndyi nan'xuan na tonnon jon. Min
tyi'xe'quits'aahan' na yantyi nn'an jaa xe na aa cocü'a 'nan na
covijnt'ue nn'an na conan't'maan'hin ncüii 'nan na jnan'ya
nn'an, min xe na aa tyi'cü'ahan', jo' condui jaa nn'an na conan'tja jaa.
\v 9 Majo' juu na incyaahan' na vanaan na ntquii ts'an si'ñeen,
chuhan' na tyi'nin'ncyaho' na juuhan' ntsintcüe'han' ncüiichen
ntyjeho' na ta'nan ya najndei juu vantyja ts'on juu Jesús.
\v 10 Majo' ntyja 'naan' juu jñ'oonva' macüji' cüenta na condui
'u' ts'an na jnda' xquen. Majo' xe ncüii ts'an na vantyja ts'on
juu Tyo'ts'on na tyi'ya vicjee' juu quii' ñuaan' juu na ndyiaa'
juu na vaquityen' ncüii v'aa naijon na too' 'nan na
conan't'maan' nn'an na cotji'han cüenta na Tyo'ts'on conduihan',
na macüa' 'nan na covijnt'ue nan'ñeen jo', ng'e na nnda' vaa
vicjee' tsan'ñeen quii' ñuaan' juu ntyja 'naan' jñ'oon'ñeen,
mantyi nts'aahan' ntyjii juu na ntcüa' juu joohan'.
\v 11 Ndo' na nnda', 'u' na mavaa' ya tson' ntyja 'naan' Tyo'ts'on, 
matsa' na ntsitja ncüiichen ts'an na ta'nan ya
najndei juu na vantyja ts'on juu jon, ndo' tsan'ñeen mantyi conduihin
ts'an na tue' Cristo cüentaa' juu cha' ntsin'man jon ñuaan' juu.
\v 12 Ndo' na
matsa' na nnda' yo tsan'ñeen na tyi'ya vicjee' juu quii' ñuaan'
juu yo jñ'oon'ñeen, matsitja 'u' yohin, ndo' mantyi na tonnon Cristo, 
cha'vijon na jndë sque' ñuaan' tsan'ñeen.
\v 13 Ng'e na nnda' vaa, xe ntyja 'naan' ncüii nnon
'nan na macü'a itsquioohan' ncüiichen ntyjë na
vantyja ts'on juu Cristo na itsitjahin nnon Tyo'ts'on, tajon
jnda vi cü'a nnt'ahan' cha' tyi'ntsintcüe'han'hin. 
\c 9
\s Vaa najndei na tsixuan ts'an na vay'oon juu
jñ'oon na toninncyaa Jesucristo
\p
\v 1 Condui ja ts'an na i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na majöncya
jñ'oon naya 'naan' jon ndëë nn'an. Ta'nan min'ncüii
ts'an na ntyii' juu 'ndyo ja ntyja 'naan' ts'ian 'naan' jon
na mats'a. Jndë jnty'ia nnön nquii Jesucristo. Ndo' juu na
vantyja n'onho' jon, itsi'manhan' na matsichön quityquii'
ts'ian 'naan' jon na mats'a.
\v 2 Ee min na m'an nn'an na conduehan na chito condui ja
ts'an na vay'oon jñ'oon naya 'naan' Cristo ndëë nn'an, majo'
'o' tyi'je'quindëë nndueho' na nnda'. Ee na covantyja n'onho'
jñ'oon naya ntyja 'naan' jon na tyincyahan' ndëëho',
itsi'manhan' na mayuu' condui ja ts'an na vay'oon jñ'oon naya
'naan' jon ndëë nn'an.
\p
\v 3 Nque nn'an na nin'quitquenhin xjen na aa condui ja ts'an na
i'ua Cristo ts'ian nnön, ndö vaa jñ'oon na matsintcü'ë
ndëëhan.
\v 4 Ya na jöncya jñ'oon' Tyo'ts'on ncüii cüii
tsjoon, min'ncüii nnon ta'nan na itscu'han' na ncy'ön cüenta
'nan na coninncya nn'an na ntcü'a ndo' na ncu'a.
\v 5 Juu Pedro
yo nque ntyje nquii ta Jesús, yo mañoon ntyjë na i'ua jon
ts'ian ndëëhin na cotsay'onhin jñ'oon naya 'naan' jon, ya na
cotsacondyi'han ntyja 'naan' juu ts'ian'ñeen, cotsay'onhin
ntcuhin. Mantyi ja icüji' yahan' na ncjöy'ön ts'an na ntejndei
ja.
\v 6 Mañoon ntyjë na i'ua Cristo ts'ian ndëëhan na cotsancyahin juu 
jñ'oon naya 'naan' jon, xoquitu' na nque nn'an cüentaa' Cristo 
coninncya ndëëhan, covijnt'uehinhan'. Mang'e na
nnda', mantyi ja yo juu Bernabé, ya icüji'han' na joo nn'an na
vantyja n'onhan Cristo, ntixee'hin já.
\v 7 ¿Aa tyi'cotji'ho'
cüenta nchu vaa ntyja 'naan mancya ro nn'an? Cha'na ncüii
sondaro, ivantjon juu na ityentjon juu nnon ts'an na iquen jon
xjenhin. Mantyi ts'an na jnon' juu ntjon tëndö'ndyoo' tsjan,
iquii juu të na cove'han'. Min tanin juu na ngitso na juu ts'an
na ivantyjee' quinch'io tyi'nc'uto juu ndaatsu joo cho'ñeen.
\v 8 Min chito xia'ntyi ntyja 'naan' na cotji' nn'an cüenta na matsjö
na nnda' ndëëho'. Juu jñ'oon'ñeen nincüajonhan' cha'xjen
juu jñ'oon na tquen Moisés.
\v 9 Ee quityquii' jñ'oon na tji tsan'ñeen itsohan': “Tyi'ntyi'ho' 
ntqui' jndyue ntoro xjen na cont'aho' ts'ian
yo joo o'. Tyi'ngitë' 'o' na ntcüa' cho'ñeen.”
\p Ndö' vaa na itso ntji'ñeen. Ndo' ¿Aa cotji'ho' cüenta na ve'
xia'ntyi m'aan' ts'on Tyo'ts'on ntyja 'naan ndoro'ñeen na nndaa'
vaa jñ'oon na sijnda' jon?
\v 10 ¿Aa chi mantyi tso jon na
nnda' ng'e m'aan' ts'on jon ntyja njanhan? Majnda' na nnda'. Ee
'nan na jndë tue' na ntyjee ts'anhan', nquii ts'an na sitiuu
tyuaa nninjnt'uehinhan', ndo' mantyi juu ts'an na icüja' ntquen.
\v 11 Mang'e na nnda', nndëë ntixee' 'o' já ng'e na jndë
tyincyá jñ'oon' Tyo'ts'on ndëëho', cha'vijon na jndë jnö́n
ntjon quii' n'onho'.
\v 12 Mañoon nn'an co'oquijnty'iahin 'o' na
coninncyahin jñ'oon' Tyo'ts'on ndëëho', joo nan'ñeen
cotixee'ho'hin. Mantyi já na jndë tonincyá jñ'oon naya 'naan' Cristo
ndëëho', chuhan' na quitixee'ho' já 'nan na itsitjahan' já.
\p Majo' min na itsijnda'han' na nnda', tacotán na quitejndeiho'
já, ve' tonan'quii n'ö́n cha' tyí'quityiö́ xu nacjoho' juu
xjen na toninncyá jñ'oon' Tyo'ts'on ndëëho'.
\v 13 Cañjoon' n'onho' na nque ntyee na cotye'ntjon quii' vats'on
t'man 'naan nn'an judíos, quioo' na conan'cüjehin na coninncya
nan'ñeen na conan't'maanhin Tyo'ts'on, nque ntyee'ñeen
cotquiihan si'ñeen. Ndo' mantyi joo 'nan na cotyio nn'an nnon
tyiu t'man, joo ntyee'ñeen, jo' coy'onhin 'nan na cotquiihin.
\v 14 Mantyi juu jñ'oon na jndë tquen nquii ta Jesús, manincüajon
itsi'manhan' na juu ts'an na incyaa jñ'oon naya 'naan' jon
ndëë nn'an, ncy'oon tsan'ñeen cüenta 'nan na icanhan'hin.
\v 15 Majo' min'jon tacoc'an na quinan'quindëho' jñ'oon na co'xenhan'
na ninncyaho' 'nan nnön. Min chito na macüji tsonvahin ng'e na
nt'ue ts'ön na ninncyaho' xoquitu' na ninjnt'ue ja. Tanin min na
aa ncü'iö na itsitjahan' 'nan na nninjnt'ue ja, majo' juu na
itsiquinjonhan' ja na ve' yu na toninncya jñ'oon naya 'naan'
Tyo'ts'on ndëëho', xe'ncya na ncüji' ntcüe' ts'an juuhan'.
\p
\v 16 Tyi'macüji' cüenta na njon jndyi condui ja ng'e na mancya
jñ'oon naya 'naan' Cristo. Juu ts'ianva conduihan' ncüii xu na
m'aanhan' nacjö na chöjnan na quitsiquindëëhan', na min
ndiquindyaa ja ntyja 'naan'han'. Ng'e vi' jndyi ngats'aahan'
ntyja njan xe na aa tyi'ninncya jñ'oon' Tyo'ts'on. 
\v 17 Xe na aa ve' ng'e na nt'ue ts'ön ncö, jo' mancya
jñ'oon naya 'naan' Cristo, yajo' ngitsohan' na ngüantjön.
Majo' ng'e nquii Tyo'ts'on i'ua jon juu ts'ianvahin nnön, min
tyi'c'oon' ts'ön na aa ngüantjön.
\v 18 Ndö vaa 'nan na
mavantjön, na ncyaahan' na nën rö na tacots'a na chojnan nn'an
nnön ya na mancya jñ'oon naya ntyja 'naan' Cristo ndëëhin.
Ndo' na mats'a na nnda', tyi'cüijnt'ue ja juu naya na tsixuan na
ngüantjön ntyja 'naan' juu ts'ian na mats'a.
\p
\v 19 Tyi'condui ja moso 'naan' min'ncüii ts'an. Majo' min na
nnda', ncö mats'a cha'vijon condui ja moso ndëë tsoñ'en
nn'an cha' majndyehan ngüantjön na ngantyja n'onhan Cristo.
\v 20 Xjen na m'an quii' nt'an nn'an Israel na conduihan ntyjö
ncö, matsijon ja yohan na conan'vehin juu jñ'oon na iquenhan'
xjen na tquen Moisés. Mats'a na nnda' cha' majndyentyichenhan
nndëë ngüantjönhan ntyja 'naan' Cristo min na tyi'quintyja
ts'ö́n na ncy'oon Tyo'ts'on cüenta ja xeng'e mavanc'uë
jñ'oon'ñeen.
\v 21 Ndo' mantyi ndëë joo nn'an na tyi'conduihin
nn'an Israel, mats'a cha'na na its'aa ncüii nquehan na juu
jñ'oon na tquen Moisés tyi'iquenhan' xjenhin ng'e tyi'icanhan'
na nta'nguee'hinhan'. Majo' juu jñ'oon' Tyo'ts'on na iquenhan'
xjen, ninnquii'chen maju'cje ja ntyja 'naan'han'. Tyi'mats'a na
tyi'quitsijñ'ön'han'. Nnda' jöm'an quii' nt'an nan'ñeen cha'
mantyi ngüantjönhin na ngantyja n'onhin Cristo.
\v 22 Ya na
m'an quii' nt'an nn'an na tyi't'man vantyja n'onhan Cristo,
matsijon ja yohin na nnda' nan'xuanhin ee nin'cüantjönhin
na ngaquehin na vantyja n'on. Nnda' vaa na mats'a ndëë
tsochen nn'an. Min'ninchen na conduihan, matsijon ja yohin cha'
ntyja 'naan' jo', ñ'enhin na ntsin'man Cristo ñuaanhin.
\v 23 Tsoñ'en nan'min' mats'a cha' ngavee' ngio nn'an yo juu jñ'oon
naya 'naan' Cristo cha' mantyi ntsijön ntyja 'naan' juu
naya na ityio Tyo'ts'on jn'aan nn'an na itsin'man jon ñuaanhin.
\p
\v 24 Cañjoon' n'onho' xjen na covatjon nn'an na nnan'nonhin,
tsoñ'enhan conan'nonhan, majo' xia'ntyi ninncüii ts'an na
ngacüja'han' na nndaa' 'nan. Mantyi jaa mannda' vaa na
chuhan' na quinan'chön quii' ts'ian 'naan' Tyo'ts'on cha'xjen
na itsicje tsan'ñeen, na nt'aho' na nnda', mantyi 'o' nninncyaa
Tyo'ts'on juu naya na ngacüja'han' 'o'.
\v 25 Nque nan'ñeen na
conan'nonhin, cotquen nquehin xjen cha' min'ncüii nnon
tyi'ntsintcüe'han'hin. Cont'ahin na nnda' cha' nndëë
ngüenoon'hin ntyjehin. Ndo' juu ts'an na cjentyi jnannon, 'nan
na nndaa' jon, chjo ro xjen na nancoo'han'. Majo' jaa na
conan'chön ntyja 'naan' Cristo, nninncyaa Tyo'ts'on ncüii naya
ndëëhë na tyi'xe'quintycüiihan'.
\v 26 Ng'e na nnda' vaa,
ntyja njan ja, tyi'conanön na ve' mananöntö. Tyi'cotsijndö
cha'na its'aa ts'an na ve' iju'to juu nda' cjoo' jndye.
\v 27 Chito nnda' mats'a, ja maquën navi' juu si'ts'o njan cha'
cüanguee'han' na maquën xjenhan' cha' vi na jndë tyincya
jñ'oon ndëë nn'an, tyi'xe'quitso Tyo'ts'on na
tyi'xe'cüijnt'ue ntyja njan.
\c 10
\s 'Nan na cotji' nn'an cüenta na njon jndyi
nan'xuanhan', tyi'nan't'maan'ho'han'
\p
\v 1 'O' ntyjë na vantyja n'onho' Cristo, nt'ue ts'ön na
cañjoon' n'onho' ntyja 'naan ndochiihi nn'an judíos xjen na jnanhin juu
ndyuaa Egipto. Tsoñ'en nan'ñeen tomandyi'hin nacjee' chincyu
xjen na totsi'man Tyo'ts'on nato ndëëhan na tyeca' ng'ehin xjen
na jndui'han juu ndyuaa'ñeen ndo' na tet'iohan juu Ndaandue Ve.
\v 2 Juu xjen'ñeen ya na jnan'jonhan yo Moisés na toquintyja
chincyu'ñeen nacjohan, ndo' na tenonhin ndaandue'ñeen, joo
nan'min' na tquenonhan, itsijonhan' joohan' cha' ya na cont'ë yo
xuee' Jesús.
\v 3 Ndo' mantyi tsoñ'enhan tocüa'han juu maná
na toninncyaa Tyo'ts'on na tonanhan' toquiñoon'ndue.
\v 4 Ndo'
mantyi tsoñ'enhan tëhan ndaa na toninncyaa jon ndëëhan. Ee
mancha'chen xjen tom'aan jon yohan na toquiñjonhin nato'ñeen. Ndo'
s'aa jon na jndui' ndaa quii' tsjö' t'man. Nquii Cristo conduihin
juu tsjö'ñeen.
\v 5 Majo' min na jndye nnon na totejndei Tyo'ts'on
nan'ñeen, tata'nguee'hin 'nan na nt'ue ts'on jon yohan.
Ndo' tsojnaan' jo', majndyentyihan tjëhin juu ndyuaa'ñeen
naijon na tyi'cova' ya.
\p
\v 6 Tsoñ'en joo 'nan na toquenon nan'ñeen nan'xuanhan' ncüii
'nan na quitsi'manhan' ndëëhë, cha' quitscu'han' na
nin'quinan'cjaa' nn'ön 'nan tyia cha'xjen na tont'a nan'ñeen.
\v 7 Ng'e jo', joo 'nan na conan't'maan' nn'an na chito Tyo'ts'on
conduihan', min tyi'nan't'maan' 'o'han'. Ee vaa jñ'oon na jndui
nacjoo' jñ'oon' jon ntyja 'naan nan'ñeen na itsohan':
“Tyecüendyuaahin na ntcüa'han ndo' na ncüehin, jndë jo'
jnan'quintyjahan na jnan'jnonhan nnon juu quisondye chjo'ñeen na
jnan'yahin.”
\v 8 Min tyi'nc'ön jaa yo nn'an na ve' ndö' ro
cha'xjen jnt'a vendye joo nan'ñeen. Ndo' tsojnaan' na nnda' vaa
na jnt'ahin, ninncüii xuee s'aa Tyo'ts'on na tjë ntcyu
ncho'ndye minhan.
\v 9 Min tyi'nt'a ncüii nnon 'nan natyia cha' nnintyincyoo'
na aa ntycüii na t'man ts'on jon yo jaa, cha'xjen jnan'tja nn'an
Israel, ndo' tsojnaan' jo' s'aa jon na tjëhan na totquii quindu
vjehin.
\v 10 Min tyi'nan'nc'uaa' nn'ön na tonnon jon cha'na
tont'a vendye nan'ñeen. Ee xjen na jnt'ahin na nnda', jñon jon
ángel 'naan' jon na scüje tsan'ñeen jndye jndyihan.
\p
\v 11 Tsoñ'en nan'min' na toquenon nn'an Israel'ñeen,
conan'quindyihan' jaa na tanan'jön yo 'nan na tont'a
nan'ñeen. Ee jñ'oonmin' tonduihan' cha' quitsi'manhan' ndëë
nchu vaa ngotsam'an ndyu min juu na vavindyo na ngitsu tsonnangue.
\v 12 Mang'e jo', juu ts'an na itsitiu na
tyi'xe'quitsitjahin ng'e na t'manntyichen na vantyja ts'on juu,
quits'aa juu cüenta na tyi'ntsquioocjehan'hin 'io cha.
\v 13 Ee 'nan na coquenonho' na ityii'han' ng'eehan' 'o' na quinan'tjaho'
tonnon Tyo'ts'on, manin'cüejonhan' cha'xjen na coquenon
tsoñ'en nn'an. Majo' itsiquindë jon jñ'oon na jndë tco' jon
'ndyo jon, ee xia'ntyi 'nan na ntyjii jon na nndëë nnanho',
mantyjantyi jo' ro na ncyaa jon na ngenonho'. Ndo' ngüañoon' 
jonho' quityquii'han', cha' nndëë nnanho' yohan'.
\p
\v 14 Mang'e na nnda', 'o' ntyjë na vantyja n'onho' Cristo na
vi'ntyji 'o', joo nn'an na conan't'maan'hin ncüii 'nan na
jnan'ya nn'an, nqueho' cüingioho' ntyja 'naan'han' cha'vijon
ts'an na inannon jndyi juu na vaa na toncuu'.
\v 15 Matsinën jñ'oonmin' ndëëho', 'o' na conduiho' nn'an na
jnda' nquen. Nqueho' quitji'ho' cüenta nchu vaa
itsiquindyihan'.
\v 16 Juu xjen na covatjon jaa na concya naya Tyo'ts'on na covë
juu 'nan na ñjon vaso, itsi'manhan' na conan'jön ntyja 'naan'
juu neoon' Cristo. Ndo' mantyi ya na cotyjë tan' tyoo',
itsi'manhan' na conan'jön ntyja 'naan' sii' jon na tenon
jon navi' t'man nnon tsonjn'aan ntyja njanhan.
\v 17 Juu tyoo'ñeen, min na ninncüiihan', ya na jndë tui xjen
ntan'han', jndyehan' condë. Mannda' vaa na itsijonhan'
ntyja njanhan, min na jndye jaa, ninncüii si'ts'o condui
jaa.
\p
\v 18 C'oon' n'onho' ntyja 'naan' juu tmaan' nn'an Israel. Nque ntyee
'naan nan'ñeen na cotquiihin s'i quioo' na coninncya
nan'ñeen na conan't'maan'hin Tyo'ts'on, conan'jon ntyee'ñeen
ntyja 'naan' juu nnontyiu naijon na condui ts'ian'ñeen.
\v 19 ¿Nchu vaa na nt'ue ts'ön na quitji'ho' cüenta yo jñ'oonmin'
na matsinën? Joo 'nan na conan'ya nn'an na conan't'maan'hinhan'
na cha'vijon conduihan' nquii Tyo'ts'on, ¿Aa nin'quitsjö na
mayuu' vaa najndei na nan'xuanhan'? Ndo' joo 'nan na covijnt'ue
nan'ñeen na coninncyahinhan' nnon juu nan'ñeen, ¿Aa mayuu'
njon jndyi conduihan' na ntejndeihan'hin?
\v 20 Joo 'nan na
coninncya nn'an na conan't'maan'hin nan'ñeen, min'chjo
tyi'quinjonhan'. Ee joo nan'ñeen na coninncyahin ndëëhan',
coninncyahinhan' ndëë yotyia, ndo' ja min tyi'quint'ue ts'ön
na ntsay'onho' jñ'oon yo yotyia.
\v 21 Juu vaso na cove nn'an
na conan'jonhin ntyja 'naan' Cristo, tyi'xe'quindëë nnan'jonho'
ntyja 'naan'han' xe na aa mantyi conan'jonho' juu na cove nn'an
ntyja 'naan yotyia. Min tyi'je'quindëë nnan'jonho' juu mesa
ntyja 'naan' Cristo ndo' mantyi juu ntyja 'naan yotyia.
\v 22 Nquii Tyo'ts'on xuehin yo jaa. Tyi'quint'ue ts'on jon na ncüii
nnon 'nan na jnan'ya nn'an, nt'a na njonchenhan', chichen nquii
jon. Mang'e jo' tyi'quichuhan' na nt'a ncüii nnon na ntyja
'naan' jo' ndyiaa' ndya' jon jaa, ee juu jon jndeintyichen
conduihin, chichen jaa.
\s Vanaan na nt'aha tsoñ'en, majo' xia'ntyi
yo na vengiö ntyjë
\p
\v 23 M'an nn'an na conduehin na ya icüjihan' na nt'aha min'cya
ro na nt'ue nn'ön. Jñ'oon'ñeen mayuu'han' majo'
tyi'tsoñ'enhan' ntejndeihan' ts'an na ngaquehin na vantyja ts'on
juu.
\v 24 Majo' tyi'quichuhan' na ninnquii'chen nc'oon' nn'ön
'nan na nt'ue nn'ön nquëhë, mantyi c'oon' nn'ön nchu vaa
nquii nt'aha cha' ngotejndeihan' nn'an.
\p
\v 25 Min'cya ro si' na coninjnt'ua ts'ua, ya na ntquiiho'han',
ve' tyi'ngüaxe' na aa tijnt'uehan' na jnan't'maan' nn'an ncüii
nnon 'nan na jnan'ya nn'an na cotji'han cüenta na conduihan'
Tyo'ts'on. Xe na aa nt'aho' na nnda', yajo' tyi'xe'quits'aahan'
na tyi'ya nincjeho' quii' ñuaanho' ntyja 'naan'han'.
\v 26 Ee juu tsonnangue yo tsoñ'en 'nan na min nnonhan', conduihan'
cüentaa' nquii Tyo'ts'on.
\p
\v 27 Xe ncüii ts'an na tyi'covantyja ts'on juu Tyo'ts'on, i'man
jon 'o' na quinan'jonho' na ntcüa'ho' yohin, ta'nan ncüii nnon
na itscu'han' na nc'oho' xe na aa nt'ue n'onho'. Ndo' ya na
ntcüa'ho' min'cya ro 'nan na ninncyaa jon. Majo' min
tyi'nta'xee'ho' na juu si' na cocüa'ho' aa tijnt'uehinhan' na
jnan't'maan'han ncüii nnon 'nan na jnan'ya nn'an. Tyi'nts'aahan'
na tyi'ya nincjeho' quii' ñuaanho'.
\v 28 Majo' xe na aa ngitso ts'an ndëëho' na juu si'ñeen
tijnt'uehan' na jnan't'maan'han ncüii nnon 'nan na jnan'ya
nn'an, jo' min tyi'ntquiiho'han'. Ee xe na aa
ntquiiho'han', nts'aahan' na tyi'ya nincjee' tsan'ñeen
quii' ñuaan' juu.
\v 29 Chito matsjö na 'o' tyi'ya nnincjeho' quii' ñuaanho', ve'
tyi'quint'ue ts'ön na juu ts'an na siquindyii jon 'o' nchu
vaa na tijnt'ue si'ñeen, tyi'ya nincjee' juu quii' ñuaan' juu.
\p Majo' nndëë nts'aahan' na ncüii ts'an na vantyja ts'on Jesús
m'aan' ts'on juu na ndu na tyi'quichuhan' na ntcüa' juu ng'e na
tyi'ya nincjee' ncüiichen ts'an qui' ñuaan' juu.
\v 30 Ee ntsitiu juu ng'e na incyaa juu na ya Tyo'ts'on ntyja 'naan' 'nan na
icüa' juu, jo' tyi'quichuhan' na ngitso ncüiichen ts'an na
tyi'ya na its'aa juu ee jndë tyincyaa juu na ya jon ntyja
'naan'han'.
\v 31 Ng'e na nnda', xe na aa cocüa'ho', oo min na
aa coveho', oo min'cya ro nnon na cont'aho', quint'aho'han' cha'
ntyja 'naan'han' cüit'maan' nquii Tyo'ts'on.
\v 32 Ndo'
juu na vja na cotsam'anho', min ncüii nnon tavint'aho' na nts'aahan' na
ntsitja ncüiichen ts'an nnon jon, min tondëë joo
nn'an judíos, min ndëë nque nn'an na chito judíos conduihin,
min ndëë nque nn'an na conduihan tmaan' cüentaa' Tyo'ts'on.
\v 33 Ja ntyja njan, ndö vaa na mats'a, mats'a tsoñ'en na condëë
mats'a cha' tsoñ'en nn'an ngavee' ngiohin. Tyi'cotsichön na
juu na mats'a na xia'ntyi ncö quitejndeihan', mant'uë na
quitejndeihan' jndye nn'an, cha' ngüentyja xjen na ntsin'man
Tyo'ts'on ñuaanhan.
\c 11
\p
\v 1 Cha'xjen na cotquenho' cüenta na maju'cje ja nnon Cristo,
jo' cü'aho' ja, ee ja jöntyja yo jon cha'xjen na tots'aa
nquii jon.
\s Ndö vaa c'on nanntcu xjen na covatjon
nn'an na conan't'maan'hin Tyo'ts'on
\p
\v 2 'O' ntyjë na vantyja n'onho' Cristo, njon jndyi nchji na
covañjoon' n'onho' joo jñ'oon na totsi'man ndëëho' min
tyi'co'ndyeho'han'.
\v 3 Majo' nt'ue ts'ön na cüaa' n'onho'
jñ'oonva. Cha'xjen nquii Tyo'ts'on conintquehin nnon Cristo,
mantyi nquii Cristo conintquehin ndëë ncüii cüii jaa. Mannda'
vaa itsijonhan' na conintque ts'an nnon scuu' juu.
\v 4 Mang'e na
nnda', ncüii tsans'a xjen na itsinin juu nnon Tyo'ts'on oo na
incyaa juu jñ'oon' jon ndëë nn'an, juu xjen'ñeen xe na aa
ñjon 'nan xquen juu, itscüejnaan' juu nquii jon na conduihin
xquen juu.
\v 5 Majo' ncüii tsanscu, xe na aa tyi'quityion
juu 'nan xquen juu xjen na itsinin juu nnon Tyo'ts'on oo na
ncyaa juu jñ'oon' jon, itscüejnaan' juu nquii jon na
conintquehin nnon juu. Ndo' na nnda', itsijonhan'hin na cha'vijon
na jndë tinqui'ñ'en soxquen juu.
\v 6 Ee xe na aa tyi'quint'ue
ts'on tsanscu na ntscu' juu soxquen juu, yantyi na
ninnqui'ñ'enhan'. Ndo' xe na aa jnaan' jndyi juu na nnda', 
yajo' quityion juu 'nan xquen juu.
\v 7 Majo' tyi'ichuhan' na juu
tsans'a ndyion juu 'nan xquen juu xjen na ntsinin juu nnon
Tyo'ts'on ee jnduihin cha'vijon nquii jon ndo' condit'maan' jon
ntyja 'naan' juu. Ndo' majo'ntyi nquii tsans'a condit'maan'hin
ntyja 'naan' juu tsanscu.
\v 8 Ee chito tsanscu tijnt'ue Tyo'ts'on
na sia jon tsans'a, tijnt'uehin tsans'a na sia jon tsanscu.
\v 9 Min chito na sia jon tsans'a na quitejndeihan' tsanscu, sia jon
tsanscu na quitejndeihan' tsans'a.
\v 10 Mang'e na nnda',
icanhan' na quityion tsanscu 'nan xquen juu, cha' quitsi'manhan'
na m'aan nin juu na co'xenhin, ndo' mantyi ng'e na cotquen
ángeles cüenta nchu vaa na vam'aan juu.
\v 11 Majo' ntyja njan
jaa nn'an na m'an nacje 'naan' Cristo, xia'ntyi
itsiquindëhan' tsans'a ya na m'aan scuu' juu, ndo' mantyi ntyja
'naan' tsanscu, itsiquindëhan'hin ya na m'aan saa' juu.
\v 12 Ee cha'xjen jñ'oon na mayuu' na tijnt'ue Tyo'ts'on tsans'a na sia
jon tsanscu, mantyi jñ'oon na mayuu' na m'aan tsans'a ng'e na
singui tsanscuhin. Ndo' ve joohin yo tsoñ'en na tquen jon, m'anhin
ng'e ntyja 'naan' nquii jon.
\p
\v 13 Manquentyiho' quitji'ho' cüenta na aa cüji'yahan' na itsinin
tsanscu nnon Tyo'ts'on na tyi'quityion juu 'nan xquen juu.
\v 14 Nn'an na ninvaa tsonnangue cotji'hin cüenta na itscüejnaan'han'
tsans'a xe na aa tonco soxquen juu.
\v 15 Majo' tsanscu, 
icüji' scuhan'hin xe na aa tonco soxquen jon. Mang'e na nnda',
tyincyaa Tyo'ts'on na tonco sonquenhan cha' juuhan' ntscu'han' 
nquenhan. 
\v 16 Majo' xe na aa ñ'enho' na nin'quinan'jndyeho'
jndyueho' ntyja 'naan' juu jñ'oon na ñjon 'nan nquen nanntcu,
ninnquii'chen nnda' vaa na conan'jnt'á, ndo' mantyi nque nn'an
na conduihan tmaan' cüentaa' Cristo ncüii cüii joo naijon na
conan't'maan'han jon, mannda' vaa conan'jonhan ntyja 'naan' juu
jñ'oon'ñeen.
\s Ntyja 'naan' tyoo' yo vaso na tquen ta Jesús
\p
\v 17 Jñ'oon na macüjintyëchën, ndiquindëë na ntsjö na ya
cont'aho'. Ee juu xjen na covatjonho' na conan't'maan'ho'
Tyo'ts'on, tyi'itejndeihan' 'o' na ngaqueho' tyquii' na vantyja
n'onho' jon, majndeichen itsintcüe'han' 'o'.
\v 18 Ee jndë jndyi na juu xjen na covatjonho' na nnan't'maan'ho'
jon, tyi'xoncüii m'anho' yo ntyjeho' na vantyja n'on
jon. Ndo' vantyja ts'ön na cont'aho' na nnda'. 
\v 19 Ee its'aahan' na mayuu' na m'an
nn'an quii' nt'anho' na tyi'ninncüii jñ'oon na conan'manhin
cha' quitsi'manhan' nin 'o' na xoncüee' n'onho' ntyja 'naan'
Cristo.
\v 20 Ee juu xjen na covatjonho' na nan'jonho' na
ntcüa'ho' na covañjoon' n'onho' na tue' ta Jesús, covityincyoo'
na mayuu' na chito cocüa'ho'han' cha'xjen na sijnda' nquii jon.
\v 21 Ee tyi'xoncüee' n'onho' yo ntyjeho' ya na cocüa'ho' ntyja
'naan' Cristo. Ee ñ'enho' na tyuaa' cota'ho' na ntcüa'ho'han',
ndo' joo nn'an na tinioon' cotsque, ta'nan 'ndyihan' na
nninjnt'uehin. Mantyi ñ'enho' na jndye coveho' ata xjen condyeho'.
\v 22 Majo' xe na aa ninjndo' jndyiho', cüa'ho' ndo' cüeho'
nt'aaho', ee juu 'nan na cont'aho' conan'man nquii'ho' na tyi'cuee'
n'onho' nque ntyjeho' na conduihin tmaan' cüentaa' Tyo'ts'on
ndo' mantyi conan'cüejnaan'ho' joo ntyjë na mantyi vantyja
n'on Cristo na jñen' jndyihin. Ndo' na nnda' cont'aho', ¿Aa
conan'tiuho' na chuhan' na quitsjö na ya jndyi cont'aho'?
Min'chjo ndincyaahan' na nts'ahan'.
\s Na sijnda' ta Jesús ntyja 'naan' tyoo'
yo vaso
\r (Mt 26:26-29; Mr 14:22-25; Lc 22:14-20)
\p
\v 23 Ee nquii ta Jesús si'man jon nnön juu jñ'oon na
totsi'man ndëëho'. Maninjuu tijaan na vitjachen na tyincyaa
ts'an cüentahin nduee nn'an na t'uehan jon, ty'oon jon tyoo',
\v 24 Ndo' vi na jndë tyincyaa jon na ya Tyo'ts'on ntyja 'naan'han',
tyjee jon tan'han', ndo' tso jon ndëë nn'an na cotsay'onhan
jñ'oon yo jon: “Cy'onho' tyoo'va, juuhan' conduihan' si'ts'o
njan na mancya na ncü'iö ntyja 'naanho'. Mannda' vaa quint'aho'
ncüii cüii jnda na cocüa'ho'han' na covañjoon' n'onho'
ja.”
\v 25 Mantyi macüajon s'aa jon yo vaso, vi jndë na tcüa'han,
ty'oon jonhan', tso jon: “Ntyja na ncü'iö, juu vasova
tsixuanhan' jñ'oon xco na macö' 'ndyö yo n'eön ncö.
Mannda' vaa quint'aho' na cüeho'han' ncüii cüii jon na
covañjoon' n'onho' ntyja na mats'a.”
\p Ndö vaa jñ'oon na si'man jon nnön.
\v 26 Ng'e na nnda',
tyi'ncüii cüii jon na cocüa'ho' juu tyoo'va ndo' na coveho' na
ñjon vasova, conan'man nquii'ho' ndëë nn'an juu na tue' ta
Jesús ata xjen na nndyo ntcüe' nnda' jon.
\s Tyoo' yo vaso na tquen ta Jesús, quitquën
cüenta na conan'jön ntyja 'naan'han'
\p
\v 27 Ee na nnda', juu jñ'oonva' nin'quitsiquindyihan'
na min'ninchen ts'an na tyi'cüentahin na ve itsijontohin na cotyje nn'an
tyoo' ndo' na covehin na ñjon vaso ntyja 'naan' na tue' ta Jesús,
juu jnaan' tsan'ñeen itsijonhan' juuhan' cha'na jnan nque nn'an
na tanhin na cue' ta Jesús. 
\v 28 Mang'e na
nnda', vitjachen na nnan'jonho' na ntcüa'ho' juu tyoo'ñeen ndo'
na ncüeho' na ñjon juu vaso'ñeen, ncüii cüiiho' quitji'
nqueho' cüenta na aa ya cotsam'anho' na tonnon Tyo'ts'on, ndë
jo' ntcüa'ho' ndo' ncüeho'han'.
\v 29 Ee min'ninchen ts'an na
itsijonhin xjen na cocüa' nn'an ndo' na covehan ntyja 'naan' na tue' ta
Jesús, xe tyi'iquen ya tsan'ñeen cüenta juu na njon jndyi
condui si'ts'o 'naan' ta Jesús, ndo' na icüa' juu yo na
i'u juu, itsijnda' nquiihan' na quit'uiihan'hin.
\v 30 Mang'e na nnda'
vaa na cont'aho', jo' majndyeho' m'anho' na v'iho' ndo'
ta'nan na jndëho' yo si'ts'o 'naanho', ata ndyii' ntyjeho'
na jndë tjëhan.
\v 31 Majo' xe na aa ntji' nquë cüenta na aa xoncüee'
nn'ön na cotsam'an ntyja 'naan' Jesús, tyi'xe'canhan' na ntco'xen
Tyo'ts'on jaa.
\v 32 Majo' xe na aa nt'uii jon jaa ng'e na
conan'tja jaa, ncyaa jon na its'aavi'han' jaa nanein. Its'aa jon
na nnda' cha' ya na nguee' xuee na ntco'xen jon nque nn'an na
tyi'covantyja n'on Cristo, tyi'xe'canhan' na quit'uii jon jaa
cha'xjen juu 'nan na nts'aa jon yo joo nan'ñeen.
\p
\v 33 Mang'e jo' 'o' ntyjë na vantyja n'onho' Cristo, ya na
conan'jonho' na ntcüa'ho' juu na sijnda' ta Jesús, cüendoo'
'o' ntyjeho' cha' tojnaan' nnan'jonho' na ntcüa' 'o' juuhan'.
\v 34 Ndo' xe ncüii 'o' m'aan na ninjndo' juu xjen na covancüiiho'
na ntcüa'ho' ntyja 'naan' na tue' ta Jesús, cüa' jndyee juu vaa' juu,
ndë jo' ntsijonhin ntyja 'naan'han'. Ee na nndui na nnda',
tyi'xe'canhan' na quit'uiivi' Tyo'ts'on 'o'. Ndo' ntyja 'naan joo
mañoon jñ'oon na cota'xee' 'o' nnön, cuëjndyëë na m'anho',
ndo' ntsijnt'a jahan'.
\p
\c 12
\s Naya na itsiquindaa' Espíritu Santo jaa
\p
\v 1 'O' ntyjë na vantyja n'onho' Cristo, vaa jñ'oon na nt'ue
ts'ön na cüaa' ya n'onho' ntyja 'naan' ncüii ncüii nnon na
itsiquindaa' Espíritu Santo jaa na ntyja 'naan joohan' na
condëë cotye'ntjön nnon Tyo'ts'on.
\p
\v 2 'O' mangio yaho' na toxen'chen vitjachen na ndyeho' jñ'oon
naya ntyja 'naan' Jesús, joo jñ'oon na tonan'nein nn'an ntyja
'naan 'nan na conan't'maan'han na ndiquinan'neinhan', tovachuhan'
'o' na tonan't'maan'toho' joohan'.
\v 3 Mang'e na nnda', juu
ts'an na m'aan nacje 'naan' nquii Espíritu Santo, tandincyaahan'
na ncju' tsan'ñeen ts'onnan' nacjoo' Jesús. Mantyi xia'ntyi xe
na aa tsixuan ts'an Espíritu Santo, jo' na nndëë ngitso juu na
nquii Jesús conduihin na itye'ntjon jonhin.
\p
\v 4 Nquii Espíritu Santo na nan'xuan, jndye nnon naya min na
itsiquindaa' jon jaa cha' condëë cont'aha ts'ian 'naan' nquii ta
Tyo'ts'on, majo' manquiintyi Espíritu Santo incyaa jon na
conan'xuan ncüii cüii nnon ts'ian'ñeen.
\v 5 Ndo' nquii Tyo'ts'on, jndye nnon min na itsijnda' jon
cha' condëë cotye'ntjön nnon Cristo, majo' juu jon
ninncüiihin na conduihin na itye'ntjon jon tsoñ'en jaa.
\v 6 Ndo' mantyi jndye nnon min
na incyaa Tyo'ts'on ndëëhë na covijnt'ue jonhan' na condui
ts'ian 'naan' jon. Majo' ninnquii jon itsijnda' jon ncüii cüii
nnon na nan'xuan cha' condëë cont'a juu ts'ian'ñeen.
\v 7 Ndëë ncüii cüii jaa na vantyja nn'ön Cristo, incyaa Espíritu
Santo nin ncüii nnon ts'ian na nan'xuan cha' quitejndeihan'
joo nn'an cüentaa' Cristo.
\v 8 Nnon ncüii ts'an incyaa Espíritu na itsinin juu jñ'oon
na itsijnda' juu nquen nn'an ntyja
'naan' Jesús, ndo' nnon ncüiichen ts'an majuuntyi
Espíritu incyaa jon na ya itsi'man tsan'ñeen nchu vaa na
itsiquindyi jñ'oon naya ntyja 'naan' Jesús.
\v 9 Ndo' nnon ncüiichen ts'an nquiintyi Espíritu incyaa jon na
t'manntyichen na vantyja ts'on juu Tyo'ts'on, ndo' nnon
ncüiichen ts'an incyaa jon na condëë na itsin'man
tsan'ñeen nn'an v'i.
\v 10 Nnon ncüiichen ts'an ncyaa Espíritu na condëë its'aa
tsan'ñeen ts'ian na tyi'xe'quinduihan' na ve' najndei nquii
juu. Ndo' nnon ncüiichen ts'an incyaa jon na ya jndyi incyaa juu
jñ'oon' Tyo'ts'on. Mantyi nnon ncüiichen ts'an incyaa jon na
ivaa' ts'on juu ntyja 'naan' ts'ian na tsixuan ncüii ro cüii
ts'an, aa ntyja 'naan' nquii Espíritu Santo, jo' na condui
ts'ian'ñeen ndo' aa ntyja 'naan mañoon espíritu na
conan'vi'nn'an. Ndo' m'an nn'an na incyaa jon na ya
conan'neinhin mañoonchen nnon jñ'oon. Ndo' nnon ncüiichen ts'an 
incyaa jon na condëë itscüenon juu nchu vaa itsiquindyi joo
jñ'oon'ñeen na vandya'han'.
\v 11 Majo' xia'ntyi nquii Espíritu incyaa jon na condëë cont'a
nn'an ncüii cüii nnon joo ts'ianmin', ndo' cha'xjen na
itsijnda' nquii jon, jo' covejndyo ts'ian na incyaa jon nnon
ncüii ncüii ts'an.
\s Tsoñ'en jaa ninncüii si'ts'o condui
\p
\v 12 Si'ts'o 'naan' ts'an, ninncüiihan' min na jndye
nnon na quiñjon'han'. Majo' min na jndye nnon quiñjon'han',
ninncüii si'ts'o conduihan'. Mannda' vaa na itsijonhan' ntyja
'naan' nquii Cristo.
\v 13 Tsoñ'en jaa s'aa Espíritu na ninncüii
si'ts'o condui ng'e na jnt'ëhë yo xuee' Jesús, min na aa nn'an
judíos jaa oo min na aa condui jaa mañoon tsjan nn'an, aa nn'an
na cotye'ntjontyen ndëë patrón ndo' aa nn'an na m'an xjen
'naan nque. Tsoñ'en jaa itsijonhan' na cha'vijon ninncüii ts'an
condui jaa ng'e ncüii cüii jaa nan'xuan maninjuuntyi Espíritu
na condui Tyo'ts'on.
\p
\v 14 Si'ts'o 'naan' ts'an chito ninncüii nnon tsixuanhan',
jndye nnon na quiñjon'han'.
\v 15 Jo' xe na aa ngitso x'ee
ts'an: “Ja tyi'tsixuan ntyja 'naan' si'ts'o 'naan' tsanva' ng'e
chito nt'ö jon condui ja”, Min xe na aa ngitsohan' na nnda',
tyi'xe'quits'aahan' na juu x'ee tsan'ñeen tyi'tsixuanhan' ntyja
'naan' si'ts'o 'naan' juu.
\v 16 Ndo' xe aa juu tsö'nqui ts'an
ngitsohan': “Ng'e na chito tënnon tsanva' ja, jo' na
tyi'quitsixuan ntyja 'naan' si'ts'o 'naan' juu.” Min xe na aa
ngitsohan' na nnda', tyi'xe'quits'aahan' na juu tënnon
tsan'ñeen tyi'quitsixuanhan' ntyja 'naan' si'ts'o 'naan' juu.
\v 17 Ee xe ninvaa si'ts'o 'naan' ts'an xia'ntyi tsixuanhan' tënnon
juu, yajo' ¿nchu ya na nndyii juu? Ndo' mantyi xe ninvaa si'ts'o
'naan' juu tsixuanhan' tsö'nqui juu, tyi'je'quindëë na ncy'oon
juu jndyee' 'nan.
\v 18 Majo' ncüii cüii nnon si'ts'o njanhan,
jndë tquen Tyo'ts'onhan' cha'xjen na nt'ue ts'on nquii jon.
\v 19 Ee xe na aa ninvaa si'ts'o 'naan' ts'an, ninncüii nnon tsixuanhan',
tyi'je'quitsixuanhan' na quindëhan'.
\v 20 Majo' cha'xjen na
cotquenho' cüenta, min na jndye nnon tsixuan juu si'ts'o 'naan'
ts'an, ninncüii conduihan'.
\p
\v 21 Mang'e na nnda', juu tënnon ts'an ndincyaahan' na
ngitsohan' nnon nt'ö juu: “Tayuu jnt'ue ja 'u'.” Min xquen
ts'an ndincyaahan' na ngitsohan' ndëë ng'ee ts'an: “Tayuu
jnt'ue ja 'o'.”
\v 22 Majo' chito na nnda' vaa. Ee ncüii cüii
nnon si'ts'o njanhan na cotji' cüenta na tyi'njon tsixuanhan',
joohan' jnt'uentyichenhan'.
\v 23 Ndo' ncüii cüii nnon si'ts'o njanhan na cotji' cüenta na
tyi'njon nan'xuanhan', joohan' yantyichen na
cota'ntyjëë'han'. Ndo' ncüii cüii nnonhan' na jn'an
ngiö na njnty'ia nn'anhan', njonchenhan' cont'a na
cot'ëhan'.
\v 24 Majo' joo ncüii cüii nnon si'ts'o njanhan na
tanin min na aa cojnty'ia nn'anhan', tyi'icanhan' na ngit'ëhan'.
Majo' nquii Tyo'ts'on jndë sitjon' jon ncüii cüii nnon si'ts'o
njanhan cha' ncüii cüiihan' na tyi'njon nan'xuanhan',
caquinjonhan'.
\v 25 Nnda' s'aa jon cha' tanin ncüii nnon
si'ts'o na ntsitiu juu na tyi'cüijnt'ue ncüiichen nnonhan'.
Its'aa jon na nnda' cha' ncüii cüii nnonhan' cüejon c'oon'
n'onhan ntyja 'naan ntyjehan.
\v 26 Ncüii nnon si'ts'o 'naan' ts'an, ya na vi' iquenonhan', vi'
iquenon ninvaa si'ts'o 'naan' juu, mantyi juu si'ts'o 'naan'
ts'an xjen na itsit'maan'han' ncüii nnonhan', ninvaahan' ya
jndyi nchjiihan'.
\p
\v 27 Nqueho' mannda' vaa na itsijonhan' ntyja 'naanho'. 'O'
conduiho' si'ts'o 'naan' nquii Cristo, ndo' ncüii cüiiho' conduiho'
ncüii cüii nnon na quiñjon'han'. 
\v 28 Quii' nt'an tmaan' nn'an na
conduihin cüentaa' Tyo'ts'on, t'ua jndyee jon ts'ian ndëë
nn'an na jñon jonhan ndëë nn'an yo jñ'oon naya 'naan' jon.
Ndo' jndë ve i'ua jon ts'ian ndëë nn'an na coninncyahin
jñ'oon na itsi'man Tyo'ts'on ndëëhan, ndo' jndë ndye tquen
jon nn'an na conan'manhin nchu vaa itsiquindyi joo jñ'oon'ñeen.
Jndë jo' sijnda' jon nn'an na condëë cont'ahan ts'ian na
tyi'je'quinduihan' ntyja 'naan' najndë nquehan. Mantyi t'ua jon ts'ian
ndëë nn'an na conan'n'manhin nn'an v'i cha'xjen na tots'aa
nquii Jesús, mantyi nn'an na cote'jndeihin ntyjehin. Ndo' ndëë
nn'an na vantyja n'on, t'ua jon ts'ian na quinan'jnda'han nchu
vaa nc'oon ts'ian 'naan' jon, ndo' na mats'ia sijnda' jon nn'an
na condëë conan'neinhan mañoonchen nnon jñ'oon, chito jñ'oon
na mancüiixjen na conan'neinhan.
\v 29 Chito tsoñ'enhan conduihan nn'an na jñon jonhan ndëë
nn'an yo jñ'oon naya 'naan' Cristo. Min chito tsoñ'enhan
conduihan nn'an na i'ua jon ts'ian ndëëhan na co'o ncyahin
juu jñ'oon naya. Mantyi chito tsoñ'enhan na i'ua jon
ts'ian ndëëhan na quinan'manhin nchu vaa itsiquindyi
jñ'oon'ñeen. Min chito tsoñ'enhan tyincyaa jon na
condëë cont'ahan ncüii cüii nnon ts'ian na
tyi'je'quinduihan' ntyja najndë nquehan.
\v 30 Mantyi chito
tsoñ'enhan tyincyaa jon na condëë conan'n'manhin nn'an v'i
cha'xjen na tots'aa nquii ta Jesús, min chito tsoñ'enhan
tyincyaa jon na condëë conan'neinhan mañoonchen nnon jñ'oon. Min chito
tsoñ'enhan condëë conan'cüenonhan jñ'oon nchu vaa
nin'quitsiquindyi joo jñ'oon'ñeen na conan'nein nan'ñeen.
\v 31 Majo' yo mancha'chen n'onho' quitanho' nnon Tyo'ts'on na
ntsiquindaa' jon 'o' ncüii nnon ts'ian na njonntyichenhan'.
\p Ndo' naneinhin mantsi'man ndëëho' ncüii nnon na c'onho' na
tonnon Tyo'ts'on na juuhan' njonntyichenhan', chintyi joo
ts'ianmin'.
\c 13
\s Njon jndyi tsixuanhan' na quinan've'ngiö nn'an
\p
\v 1 Min xe na aa condëë matsinën mañoonchen nnon jñ'oon na
conan'nein nn'an, na chito jñ'oon na mancüiixjen na
matsinënhan', ndo' aa mantyi jñ'oon na conan'nein ángeles,
majo' xe na aa tyi'quitsivi'ntyji nn'an, itsijonhan' ntyja njan 
cha'vijon ncüii xjo na c'uaatohan' oo cha'na ncjo quintsein na c'uaa.
\v 2 Ndo' min
xe na aa incyaa Tyo'ts'on na condëë mancya jñ'oon na itsi'man
jon nnön, ndo' xe na aa condëë mavaa' ts'on tsoñ'en jñ'oon
na min'jon tacotsi'man jonhan' ndëë nn'an, ndo' xe aa mavaa'
ts'ön tsoñ'en ntyja 'naan' jon, ndo' min xe aa t'man mavantyja
ts'ön jon ata ndëë ntscüejndyö naijon na minntyjee' ntyo'
t'man, xe na aa tyi've'nchji nn'an, tyi'quinjon ja.
\v 3 Ndo' mantyi min xe na aa 
tsoñ'en 'nan na manay'ön, mancyahan' ndëë nanninñen', ndo'
ata xe na aa mancya na nnan'cuee' nn'an ja yo chon, majo' xe
tyi'tsivi'ntyji nn'an, min'chjo tyi'quinjon ja.
\p
\v 4 Juu ts'an na vi'ntyjii juu nn'an, je'quityioon' ts'on juu
yohan. Ts'an na vi'ntyjii juu nn'an, ya ts'anhin yohan,
tyi'xe'quitsitëë' ts'on juuhan, tyi'tsis'ahin, tyi'tsiscuhin,
tyi'c'oon' ts'on juu na nquii juu taquintyja na t'man conduihin.
\v 5 Ya na vi'ntyjii ts'an nn'an, tyiquits'aa juu na cüejnaan'
ncüiichen ts'an, tyi'quitsichon juu na quindui 'nan na nt'ue
ts'on nquii juu, tyi'tsitoncuu'hin yo nn'an, tyi'itsue juu natyia
na cont'a nn'anhin.
\v 6 Ts'an na m'aan na vi'nchjii juu nn'an, tyi'c'oon juu na
neiin' jndyi juu natyia na cont'a nn'an, majo' neiin' jndyi
tsan'ñeen na cotsam'an nn'an ntyja 'naan' juu jñ'oon na
mayuu'.
\v 7 Ts'an na vi'ntyjii juu nn'an, tyije'qui'tsinin juu ndëë nn'an 
jñ'oon na tyi'ya ntyjii juu ntyja 'naan' ncüiichen ts'an, ninnquii'chen 
juu jñ'oon ya na ndyii juu ntyja 'naan' tsan'ñeen, juuhan' 
ngantyja ts'on juu. Ntyja ts'on juu na yantyichen nc'oon tsan'ñeen 
na tonnonchen, ndo' tyi'ndyii juu na minndoo' juu na yantyichen 
ntquenon tsan'ñeen.
\p
\v 8 Juu na vi'nchjii Tyo'ts'on nn'an, tyi'jon quintycüiihan'.
Majo' mangüentyja xjen na ntycüii na conan'nein nn'an jñ'oon na
itsi'man jon ndëëhan, ndo' mantyi ntycüii na conan'nein nn'an
mañoon nnon jñ'oon na chito jñ'oon na mancüiixjen na
conan'neinhan. Mantyi juu na covaa' n'on nn'an ntycüii ntyja
'naan'han'.
\v 9 Ee joo jñ'oon na covaa' nn'ön, ve' nintan'han', ndo'
majo'ntyi ntyja 'naan' jñ'oon na coninncya, ve' nintan'han'.
\v 10 Majo' juu xjen na ncüjee' nquii jon na conduihin na quindë
condui jon, yajo' juu na ve' nintan'han' ntycüiihan',
taje'cantyichenhan' juuhan'.
\p
\v 11 Xjen na tichjo ja, totsinën cha'xjen ncüii yuchjo,
tom'aan' ts'ön cha'na ncüii joo yo'ñeen. Totsitiu cha'xjen joo
joo. Majo' neinhin na jndë tque ja, tavijöm'anntyëchën cha'na
ncüii yuchjo.
\v 12 Mannda' vaa na itsijonhan' jaa na m'an nnon
tsonnanguevahin. Chjo ro covaa' nn'ön jñ'oon na condyëë.
Itsijonhan' ntyja njanhan cha'vijon ts'an na indyiaa' juu nnon yo
jnon na tsë nnonhan'. Naneinhin tyi'jndye vaa na mavaa' ts'ön,
majo' ndëcya ncüaa' ya ts'ön cha'xjen na vajnaan' ya
Tyo'ts'on ja.
\p
\v 13 Ndye nnon min na je'quintycüii na m'aanhan', juu na
covantyja nn'ön Tyo'ts'on, yo juu na contyja tycüii' nn'ön na
yantyichen nnc'ön na tonnonchen, ndo' yo nin'juu na
itsivi'nchjii jon nn'an, majo' quii' nt'an na ndye nnon nan'min',
juu na itsivi'ntyjii jon nn'an, juuhan' njonntyichenhan'.
\c 14
\s Vaa ncüii na njonntyichen, chito na itsinin
ts'an mañoon nnon jñ'oon
\p
\v 1 Jo' cjoo' ya ya n'onho' na quinan'vengioho' nn'an. Ndo'
yo na mancha'chen n'onho' quitanho' nnon Tyo'ts'on na nquii
Espíritu Santo ntsiquindaa' jon ncüii ncüii nnon ts'ian 'naan'
jon 'o'. Mat'manntyichen quint'ue n'onho' na nndëë nninncyaho'
jñ'oon ndëë nn'an na nt'ue ts'on Tyo'ts'on na quindyehan.
\v 2 Ee minninchen ts'an na itsinin juu jñ'oon na vandya'han' yo
jñ'oon na mancüiixjen itsinin juu, nnon Tyo'ts'on itsinin
juuhan', chito ndëë nn'an ng'e tanin ts'an ivaa' ts'on nin
nin'quitsiquindyihan'. Ee ntyja 'naan' nquii Espíritu Santo
itsinin juu jñ'oon na min'jon tyi'cotsiquindyi Tyo'ts'onhan'
nn'an.
\v 3 Majo' juu ts'an na ncyaa jñ'oon ndëë nn'an ntyja
'naan' na nt'ue ts'on Tyo'ts'on na quindyehan, na its'aa
tsan'ñeen na nnda' itejndeihan' joohan na ngaquehin ntyja 'naan' na
vantyja n'onhan, ee itsijnda'han' nquenhan nchu vaa na ngom'anhan
na tonnon jon, ndo' mantyi ntsinjoon'han'hin quityquii' 'nan na
coquenonhan.
\v 4 Majo' juu ts'an na itsinin mañoonchen nnon
jñ'oon na chito jñ'oon na mancüiixjen itsinin juu, xia'ntyi
itejndei nquiihin. Majo' juu ts'an na incyaa jñ'oon ndëë nn'an
na nt'ue ts'on Tyo'ts'on na quindyehan, juu jñ'oon'ñeen
covijnt'uehan' na joo nn'an na conduihan tmaan' cüentaa' Cristo
na ngaquehin ntyja 'naan' Tyo'ts'on.
\p
\v 5 Ya jndyi ntyji xe ncüii cüii 'o' nndëë nnan'neinho'
mañoonchen nnon jñ'oon yo jñ'oon na mancüiixjen na
conan'neinho', majo' yantyichen nchji xe na coninncyaho' jñ'oon
ndëë nn'an na nt'ue ts'on Tyo'ts'on na quindyehan. Ee juu ts'an
na incyaa jñ'oon na nt'ue ts'on jon na quindye nn'an,
t'manntyichen conduihin, chichen juu ts'an na itsinin mañoonchen nnon
jñ'oon, xia'ntyi xe na aa ntscüenon tsan'ñeen jñ'oon nchu
vaa itsiquindyi jñ'oon'ñeen cha' ntejndeihan' nn'an na conduihan
tmaan' cüentaa' Cristo.
\v 6 'O' ntyjë na vantyja n'onho' jon,
xe na nguë na m'anho', ta'nan ntejndeihan' 'o' xe na aa ntsinën
mañoonchen nnon jñ'oon. Xia'ntyi ntejndeihan' 'o' xe na
aa ntsi'man ndëëho' ncüii jñ'oon na itsi'man xco Tyo'ts'onhan'
nnön, oo na ntsi'man ndëëho' jñ'oon na ntejndeihan' 'o' na
ncüaa' yantyichen n'onho' jñ'oon' jon, oo xe na aa nninncya
jñ'oon ndëëho' na nt'ue ts'on jon na quindyeho', oo xe na aa
ntsi'manntyëchën ndëëho' nchu vaa na nc'onho' juu natoo'
Cristo.
\p
\v 7 Min 'nan na cotja' nn'an cha'na tsman flauta oo arpa. Majo'
icanhan' na jnda' cüja' ts'anhan' cha' cüaa' n'on nn'an nin son
icüja' juu.
\v 8 Ndo' mantyi ntyja 'naan sondaro je', xe na aa
ncüii ntyjehan tyi'jnda' icüja' juu ndu, tyi'xe'cüaa' n'onhan
na ngita' yahan na nc'ohin tyia'.
\v 9 Mannda' vaa na itsijonhan'
ntyja 'naanho', tyi'xe'cüaa' n'on nn'an jñ'oon na coninncyaho'
xe na aa tyi'quinan'neinho' ndëëhan yo jñ'oon na mancüiixjen
ngiohan. Ee xe na ndicüaa' n'onhan jñ'oon na conan'neinho'
ndëëhan, ntsijonhan' ntyja 'naanho' cha'vijon na
conan'xuaatoho' nnon jndye.
\v 10 Jñ'oon na mayuu' jndye nnon
jñ'oon min na covejndyo na conan'nein nn'anhan' nnon tsonnangue.
Ndo' ncüii cüiihan', jnda' nchu vaa itsiquindyihan'.
\v 11 Majo' ya na ndicüaa' ts'ön jñ'oon na itsinin ncüiichen
ts'an, tonnon tsan'ñeen itsijonhan' ja cha'vijon ts'an na
ve' venon ya, ndo' majo'ntyi itsijonhan'hin yo ntyja njan.
\v 12 Ntyji na nt'ue jndyi n'onho' na nquii Espíritu Santo
ntsiquindaa' jon ncüii cüii nnon ts'ian na quint'aho',
ndo' ng'e na nnda', icanhan' na cjoo' n'onho' na nninncyaa
Tyo'ts'on na nnt'aho' ncüii cüii nnon na ntejndeihan' nque
nn'an na conduihan tmaan' cüentaa' Cristo cha' ngaquehan
ntyja 'naan' jon.
\p
\v 13 Yajo' xe ncüii 'o' na ntsinin juu mañoonchen nnon
jñ'oon ndëë ntyjeho' na chito jñ'oon na mancüiixjen
itsinin juu, can juu nnon Tyo'ts'on na ncyaa jon na nndëë
ntscüenon juu 'nan na itsiquindyi juu jñ'oon'ñeen cha' cüaa'
n'on nn'anhan'.
\v 14 Ee xe na aa matsinën nnon Tyo'ts'on yo
mañoon nnon jñ'oon, mayuu' matsinën nnon jon yo ñuan njan,
majo' min'ncüii ts'an tyi'quitejndeihan'.
\v 15 Ng'e na nnda', ndö vaa nts'a, ntsinën nnon Tyo'ts'on yo ñuan njan
ndo' mantyi yo na mavaa' ya ts'ön nchu vaa itsiquindyi
jñ'oon na matsinën. Ngita ja alabanzas yo ñuan njan ndo'
mantyi yo na mavaa' ya ts'ön nchu vaa itsiquindyi jñ'oon
na mata.
\v 16 Ee xe ncüii 'o' itsit'maan' juu Tyo'ts'on yo mañoon nnon
jñ'oon, ndo' jo' m'aan ncüiichen ts'an na ndicüaa'
ts'on juu jñ'oon na matsinin', 'u' min na taquinjon' na
tyincya' naya Tyo'ts'on, majo' itscu'han' na ntcan juu nnon
jon na quindui 'nan na macan', ng'e tataa' ts'on juu
jñ'oon na sinin'.
\v 17 Nts'aahan' na
taquinjon' na tyincya' naya Tyo'ts'on, majo' tana tejndeihan'
juu tsan'ñeen na ngaquehin ntyja na vantyja ts'on juu.
\v 18 Mancya naya Tyo'ts'on na ncyaa jon na majndyentyi jñ'oon
matsinën yo mañoon nnon jñ'oon, chinchen cha'xjen na
conan'nein nqueho'.
\v 19 Majo' juu xjen ya na m'an ja quii' nt'an
nn'an na conduihan tmaan' cüentaa' Cristo, yantyi nchji na
nin'on 'ndyo jñ'oon na ntsinën ndëëhan na ntejndeihan'hin na
ngaquehan ntyja 'naan' jon, chito na ntsinën nqui min jñ'oon na
mañoonchen nnon jñ'oonhan'.
\p
\v 20 'O' ntyjë na vantyja n'onho', juu na covaa' n'onho' ntyja
'naan' jñ'oonva', c'onho' cha'na nn'an na jndë tque, chito cha' 
yotsca. Majo' ya na nin'quenhan' xjen 'o' na nin'quint'aho'
'nan tyia, quitsantyjaho' cha'na cont'a yoquijndë.
\v 21 Ee nacjoo' jñ'oon' Tyo'ts'on vaa jñ'oon na
itsohan': “Yo nn'an na jnan mañoon ndyuaa na conan'neinhin
mañoon nnon jñ'oon, yo jñ'oon jndyue joohan ntsinën ndëë
nanmin. Majo' min na nnda', tyi'xe'quitquenhin cüenta.”
\p Mannda' vaa na itsiquindyi juu jñ'oon'ñeen na sinin Isaiás.
\v 22 Incyaa Tyo'ts'on na ntsinin ncüii ts'an jñ'oon na chito
jñ'oon na mancüiixjen tsinin juu. Juu ts'ian'ñeen tsixuanhan'
jn'aan tondëë nque nn'an na tyi'covantyja n'onhan jon. Majo' ya
na nninncyaa ts'an jñ'oon na nt'ue ts'on jon na quitejndeihan'
nn'an na vantyja n'onhan jon, juu ts'ian'ñeen tsixuanhan' jn'aan
tondëë nan'ñeen, chito ndëë nn'an na tyi'covantyja n'on.
\v 23 'O' na conduiho' tmaan' cüentaa' Cristo, quinan'tiuho' na nin
'nan nts'aahan' xe juu xjen na covatjonho' na conan't'maan'ho'
jon, ndo' ncüii cüiiho' ngita'ho' na conan'neinho' mañoonchen
nnon jñ'oon na chito jñ'oon na mancüiixjen na conan'neinho'.
Ndo' juu xjen'ñeen xe na aa ngaquee' ncüii ts'an na tyi'covaa'
ts'on juu jñ'oon' Tyo'ts'on, oo na tyi'covantyja ts'on juu jon,
ndo' na nndyii juu na nnda' vaa na conan'neinho', ¿Aa chi ncüji'
juu cüenta na jndë tinan' 'o'?
\v 24 Majo' xe juu xjen na coninncyaho' jñ'oon' Tyo'ts'on, ndo'
ngaquee' ncüii ts'an na m'anho' na tyi'covaa' ts'on juu
jñ'oon' jon oo na tyi'covantyja ts'on juuhin, nts'aahan' na
ntsityiahan' nchjii juu ntyja 'naan' jnaan' juu, ee jñ'oon
na conan'neinho' ntsi'manhan' nnon juu na vaa jnaan' juu.
\v 25 Juu xjen'ñeen tsoñ'en 'nan natyia na m'aan
quii' ts'on tsan'ñeen na ve'nty'iu, ntsiquinaan jñ'oon'ñeenhan',
yajo' ntconxtye juu na ntsit'maan' juu Tyo'ts'on ndo' ncüji'
jndyoyu juu na mayuu' nquii jon m'aan jon yo 'o'.
\s Quint'aho' tsoñ'en na ntejndeihan' ntyjeho'
na vantyja n'on
\p
\v 26 'O' ntyjë, juu xjen na covatjonho' na conan't'maan'ho'
juu Cristo, ndö vaa na chuhan' na quint'aho'. Ncüii ntyjeho'
quitejndei jon yo alabanzas, ncüiihan nninncyaa jon jñ'oon na
si'man Tyo'ts'on quii' ts'on juu. Ncüiichenhin ntsinin jon
ncüii jñ'oon xco na si'man Tyo'ts'on nnon jon. Ncüiichenhin
ntsinin jon mañoon nnon jñ'oon na tyincyaa Espíritu Santo nnon
jon, yo na quitscüenon jon nchu vaa itsiquindyi juu jñ'oon'ñeen.
Tsoñ'en ts'ianmin' quint'aho'han' cha' quitejndeihan' na ngaque
ntyjeho' na vantyja n'onhan jon.
\v 27 Ndo' xe na aa m'aan nin juu na ntsinin mañoonchen nnon
jñ'oon na chito jñ'oon na mancüiixjen na itsinin juu,
xia'ntyi ve oo ndye ts'an na ntsinin, ncüii ncüiihan
nnan'neinhan. Ndo' mantyi icanhan' na m'aan nin juu na
quitscüenon juu jñ'oon'ñeen cha' cüaa' n'on nn'an nchu
vaa na itsiquindyihan'.
\v 28 Majo' xe na aa tanin juu na nndëë ntscüenon juu
jñ'oon'ñeen, yajo' tyi'ntsinin juu quii' nt'an nn'an na
tëtjonhan na conan't'maan'hin Tyo'ts'on, ve' quitsinin juu
quii' ñuan 'naan' juu ndo' yo nnon Tyo'ts'on.
\v 29 Ninve oo ninndye ts'an quinan'neinhan jñ'oon' Tyo'ts'on
ndëë nn'an ndo' tsoñ'enho' quitquenchenho' cüenta juu
jñ'oon na coninncya nan'ñeen, na aa itsijonhan' juuhan'
cha'xjen jñ'oon jndyoyu na jndë macondyeho'.
\v 30 Ndo' xe na aa ntsi'man Tyo'ts'on ncüii
jñ'oon xco nnon ncüii ts'an na vaquityen jo', yajo' juu tsan
na incyaa jñ'oon, cje ro quitsindë juu jñ'oon cha' mantyi
ntsiquinaanhan' na ntsinin ncüiichen tsan'ñeen.
\v 31 Tsoñ'enho'
na vaa jñ'oon na nt'ue ts'on Tyo'ts'on na nninncyaho' ndëë
ntyjeho', ya xe na aa ncüii ro cüiiho' nnan'neinho' ndëëhan
cha' tsoñ'enhan nndëë ncüaa' n'onhan nchu vaa na itsi'man jon
ndëëhan, ndo' na nnda' ngaqueho' na vantyja n'onho' jon.
\v 32 Ndo' joo nn'an na coninncya jñ'oon' Tyo'ts'on, xe na aa
nnon ncüiichen ntyjehin ntsi'man jon jñ'oon na nt'ue
ts'on jon na quindye nn'an, nquii ts'an na sinin jndyee, ndëë
ntquen nquiihin xjen na ntsichen juu 'ndyo juu.
\v 33 Quint'aho'
cha'xjen na matsjö ee nquii Tyo'ts'on juu ts'ian na its'aa jon,
tyi'quijñ'eenhan'. Nquii jon its'aa jon ncüii cüii nnon na
itejndeihan' nn'an.
\p Jaa na condui ncüii cüii tmaan' nn'an cüentaa' Cristo, mandö
vaa na nt'ue ts'on jon na quint'aha.
\v 34 Xjen na covatjon nn'an
na conan't'maan'han Cristo, tyi'cüanaan na ncüii tsanscu nc'oon
juu na tonnon, tyi'cacüja'han' na nnan'neinhan xjen'ñeen.
Icanhan' na c'onhan nacje 'naan nnonhan cha'xjen juu jñ'oon na
conan'y'on nn'an Israel na iquenhan' xjen.
\v 35 Ndo' xe na aa
vaa jñ'oon na nin'cüaa' n'on nanntcu na m'an jo', vi na jndë
sque ntcüe'han nt'aahan, jo' quita'xee'han ndëë nnonhan. Ee
tyi'quichuhan' na ncüii tsanscu na ntsinin juu xjen na covatjon
nn'an na conan't'maan'hin Cristo.
\p
\v 36 ¿Aa tyi'quintjo ngioho' yo jñ'oonva'? Icanhan' na
cañjoon' n'onho' xjen na tye' na coninc'uaa jñ'oon naya 'naan'
Tyo'ts'on, chito quii' nt'anho' jnan juu jñ'oon'ñeen. Min chito
xia'ntyi ninnqueho' na jndë ty'onho' cüentahan'.
\v 37 Xe na aa
ndyii' ncüii 'o' na icüji' juu cüenta na i'ua Jesús ts'ian
nnon juu na incyaa juu jñ'oon' Tyo'ts'on, oo vaa ncüii nnon
ts'ian na nquii Espíritu Santo itsiquindaa' jonhin, jo'
chuhan' na quitsi'man tsan'ñeen na juu jñ'oonva' na jndë tsjö,
juuhan' conduihan' jñ'oon 'ndyo nquii jon na conduihin na
itye'ntjon jon jaa.
\v 38 Majo' xe na aa tyi'quitsijñ'oon' tsan'ñeen jñ'oonva', min 
tyi'nan'jñ'oon'ho' yo ntyja 'naan' juu.
\p
\v 39 Jo' 'o' ntyjë, quitquen yantyiho' na ninncyaho' jñ'oon
ndëë nn'an na nt'ue ts'on Tyo'ts'on na quindyehan, min
tyi'ngitë'ho' nn'an na conan'neinhan mañoon nnon jñ'oon na
chito jñ'oon na mancüiixjen conan'neinhan.
\v 40 Majo' ya na
covatjonho', nchu' quint'aho' tsoñ'en yo cha'xjen na chuhan'.
\c 15
\s Jñ'oon na mayuu' na tando' xco Cristo
\p
\v 1 Nanein, 'o' ntyjë, nt'ue ts'ön na cañjoon' n'onho' juu
jñ'oon naya na toninncya ndëëho' na ty'onho' cüentahan'
xee'ñeen, ndo' na ntyja 'naan'han' na contjotyenho' na vantyja
n'onho' xjen nein.
\v 2 Ntyja 'naan' juu jñ'oon'ñeen na
toninncya ndëëho', itsin'man Tyo'ts'on ñuaanho' xe na aa
tyi'cotji ntcüe'ho' ntyja 'naan'han'. Majo' xe na aa
tyi'xoncüee' n'onho' na tentyja n'onho'han', yajo' nts'aahan'
na ve' jn'aan.
\p
\v 3 Ndö ro jñ'oon na t'manntyichen tsixuanhan' na si'man
Tyo'ts'on nnön ndo' totsi'manhan' ndëëho'. Juu
jñ'oon'ñeen itsi'quindyihan' na tue' Cristo ntyja 'naan jnan
tsoñ'en jaa cha'xjen juu jñ'oon' Tyo'ts'on na tondui
itsiquindyihan',
\v 4 Na ty'iu nn'anhin, ndo' xee na jndë ndye
tyincyaa Tyo'ts'on na vando' xco jon cha'xjen juu jñ'oon' jon na
tondui na itsiquindyihan'.
\v 5 Jndë jo' tityincyoo'hin nnon Pedro, ndo' ndëcya ndëë nque nn'an 
ncho've na t'ua jon ts'ian 'naan' jon ndëëhan.
\v 6 Jndë jo' tenon 'on ciento nn'an na
vantyja n'onhan jon, tityincyoo'hin ndëë nan'ñeen na ninvi
xjen. Jndyentyi nan'ñeen ninvaa vando'han xjen neinhin majo'
ñ'enhan na jndë tjë.
\v 7 Jndë jo' tityincyoo'hin nnon juu
Santiago, ndo' jndëcya tityincyoo'hin ndëë tsoñ'en nn'an na
t'ua jon ts'ian ndëëhin na totsay'onhan jñ'oon naya 'naan' jon
ndëë nn'an.
\p
\v 8 Ndo' na mats'iañ'en, mantyi tityincyoo'hin nnön. Itsijonhan' ntyja 
'naan' ja cha'vijon ncüii yujnt'a na ve' jndui'.
\v 9 Ee ntyja
'naan tsoñ'en nan'ñeen na tji jon na t'ua jon ts'ian 'naan' jon
ndëëhin, min tyi'quitsixuan na ndue nn'an na condui ja ts'an na
i'ua jon ts'ian'ñeen nnön ng'e tonty'ë nn'an na conduihan
tmaan' cüentaa' nquii Tyo'ts'on.
\v 10 Majo' ng'e juu naya na
condui jon, jo' na i'ua jon ts'ianva nnön, min tyi've'jn'aan
na s'aa jon na nnda' yo ja. Ng'e ntyja 'naan' juu naya'ñeen, jo'
mat'manntyichen na matsichön quityquii' ts'ianva, chito nque
nn'an na tji Cristo na t'ua jon ts'ian ndëëhan na cotsay'onhan
jñ'oon naya 'naan' jon ndëë nn'an. Majo' chito ncö
mats'ahan', xia'ntyi ntyja 'naan' juu naya na condui Tyo'ts'on,
jo' na condëë mats'ahan'.
\v 11 Majo' tanin, nin juu ts'an na
incyaa jñ'oon, aa ja ndo' aa joohan, ninncüiixjen jñ'oon na
coninncyá, ndo' majuu jñ'oonva' na covantyja n'onho'.
\s Nta'ndo' xco nn'an na jndë tjë
\p
\v 12 Coninncyá jñ'oon na vando' xco Cristo vi na jndë na tue'
jon. Majo' ñ'en ntyjeho' na conduehan na joo nn'an na jndë tjë
taxe'quita'ndo' xcohan. Ndo' na nnda', cochue' n'onhan na
m'aan' n'onhan.
\v 13 Ee xe na aa tyi'yuu' na nta'ndo' xco nn'an
na jndë tjë, yajo' min nquii Cristo ta'nan tando' xco jon.
\v 14 Ndo' xe na aa tyi'covando' xco jon, yajo' juu jñ'oon na
coninncyá, ve' jn'aanhan' ndo' mantyi ve' jn'aan na covantyja
n'onho'hin.
\v 15 Ndo' chito xia'ntyi jo', mantyi joo jñ'oon
na cotjí' jndyoyú na conduë́ na tyincyaa Tyo'ts'on na vando' xco
Cristo, covityincyoo' jndyoyu na conan'vi'nn'án xe na aa mayuu'
na tyi'quita'ndo' xco nn'an na jndë tjë.
\v 16 Ee xe na aa
tyi'yuu' na incyaa Tyo'ts'on na cota'ndo' xco nn'an na jndë
tjë, yajo' min nquii Cristo tyí'cüando' xco jon.
\v 17 Ndo'
xe aa tyí'cüando' xco jon, yajo' ve' jn'aan na vantyja n'onho'
jon, ninvaa nan'xuanho' na jndë tsu ñuaanho' ng'e yo jnan.
\v 18 Ndo' na nnda', mantyi xe na aa tyí'cüando' xco nquii Cristo,
itsiquindyihan' na joo nn'an na tovantyja n'onhan jon ndo' na
jndë tjëhin, jndë tsu ñuaanhan.
\v 19 Ee xe ve' xia'ntyi xjen
na cota'nt'ö yo si'ts'o njanhan na incyaahan' na t'man qui
nn'ön Cristo, condui jaa nn'an na nty'iantyichen na tsoñ'en
nn'an.
\p
\v 20 Majo' jñ'oon na mayuu'ntyichen na jndë vando' xco Cristo
na tue' jon, ndo' ng'e juu jon tando' xco na vejndyee, tsi'man
nquiihan' ndëëhë na mantyi mangüentyja xjen na nninncyaa jon
na nta'nt'ö xcö vi na jndë tjë.
\v 21 Ee cha'xjen ntyja
'naan' nquii Adán covje tsoñ'en nn'an, mantyi ntyja 'naan'
nquii Cristo tsoñ'en nn'an na vantyja n'on jon nta'ndo'
xcohin.
\v 22 Joo nn'an na nan'xuanhin tsjan 'naan' Adán na
jndyocahan', tsoñ'enhan covjehan. Mannda' vaa na itsijonhan' yo
tsoñ'en nn'an na vantyja n'on Cristo, nta'ndo'xcohin yo
si'ts'o 'naanhin.
\v 23 Ndö vaa na sijnda' Tyo'ts'on ntyja
'naan' juu jñ'oon'ñeen, navejndyee tyincyaa jon na ta'ndo' xco
Cristo, ndëcya ya na ncüjee' ntcüe' jon, jaa na condui
cüentaa' jon, nta'nt'ö xcö.
\v 24 Jo' juu xjen'ñeen
ntycüii tsonnangue. Ndo' vi na jndë sityuii' jon tsoñ'en nnon na
cotoxen, yo min'cya ro na t'man condui, min ángeles, min nn'an
na conan'vehan nacjoo' Tyo'ts'on, juu na t'man na conduihin na
itye'ntjon jon tsoñ'en, nninncyaa jonhan' nt'ö tye jon.
\v 25 Ee
condui jon na co'xen jon ata nguee' xjen na nquii Tyo'ts'on
ncju'cje jon tsoñ'en na conan'vehan nacjoo' Cristo.
\v 26 Juu na
its'aa na covje nn'an, v'ii' ts'onhan' jaa. Na mats'ia juu 
najndei na tsixuanhan', nquii Tyo'ts'on ntsityuii' jonhan'.
\v 27 Ee na
xjen neinhin juu na iquen jon xjen, jndë tyincyaa jonhan' nt'ö
nquii jnda jon, cha' nditquehin ndëë tsoñ'en. Vaa jñ'oon' jon
na jndui na itsiquindyihan' na iquen jon tsoñ'en nacje 'naan' nquii
Cristo. Majo' ya na itso jñ'oon'ñeen na nnda', itsi'man
jndyoyuhan' na tyi'cy'oonhan' nquii Tyo'ts'on na nquii jon tquen
jon tsoñ'en nacje 'naan' Cristo.
\v 28 Ndo' vi na mats'iañ'en,
xjen na jndë tantjon Cristo tsoñ'en joo na conan'vehan nacjoo'
jon, yajo' manquiintyi jon na conduihin jnda Tyo'ts'on,
nc'oon jon nacje 'naan' tye jon, ndo' na nts'aa jon na nnda', nquii
Tyo'ts'on ntquenhan'hin na taquintyja na t'man conduihin.
\p
\v 29 Majo' xe na aa mayuu' na tyi'xe'quita'ndo' xco nn'an na
jndë tjë, yajo' ve' jn'aan na cont'ë nn'an ntyja 'naan nt'oo.
Ee xe na aa tyi'yuu' na nta'ndo' xco nn'an, tayuu jnt'ue na
cont'ëhin ntyja 'naan nque nt'oo'ñeen.
\v 30 Ndo' mantyi
nquë́, xe tyi'xe'quita'ndo' xco nn'an, ve' jn'aan na mancha'chen
xjen na nc'ö́n na m'an 'nan na toncuu' nacjö́.
\v 31 Nën
jndyi na 'o' vaqueho' ntyja 'naan' ta Jesús. Ng'e na nnda',
tyi'quity'i cüenta min na 'io 'io nin'quitscuee'han' ja.
\v 32 Nn'an ntjoohin tsjoon Efeso, t'man navi' na jnt'ahin ja. Juu
navi'ñeen, itsijonhan' juuhan' cha'vijon na t'ui ja yo quioo'
vje. Majo' ta'nan naya njan na nnda' tquenön xe na aa mayuu' na
tyi'je'quita'ndo' xco nn'an na jndë tjë. Ee xe na aa tyi'yuu'han',
yantyi na quint'aha cha'na juu jñ'oon na condue nn'an: “Cüa 'o',
ntcü'a ndo' ncüë chjo ee 'io cha mancüjëhë.”
\p
\v 33 Tyi'ninncyaho' na joo jñ'oonmin' na condue nn'an
nnan'vi'nn'anhan' 'o'. Ee mantyi vaa ncüiichen jñ'oon na
conduehan: “Juu xjen na conan'jön yo nn'an na mancüiixjen
cont'a 'nan natyia, ntsityuii'han' joo ts'ian ya na tui jndyihi na
cont'a.”
\v 34 C'oon' ya ya n'onho' na quinan'tiuho' ndo'
quint'aho' cha'xjen na chuhan'. Quitsacüentyjee'ho' na
conan'tjaho', ee ñ'enho' ninvaa m'anho' na të' nquenho' ntyja
'naan' nquii Tyo'ts'on. Matsjö na nnda' cha' quitscüejnaan'
jndyihan'ho'.
\s Ndö vaa na nnan'xuan si'ts'o 'naan nn'an vi
na jndë ta'ndo' xcohan
\p
\v 35 Nts'aahan' na m'aan nin juu na tyi'cantyja ts'on juu na joo nn'an na 
jndë tjë, na nta'ndo' xcohan na ngüaxee' juu: “Nque nn'an
na jndë tjë, ¿Nchu vaa nts'aahan' na nta'ndo' xcohin? Ndo' juu
si'ts'o xco 'naanhin, ¿Nin ncüii nnon na nnan'xuanhan'?”
\v 36 Tsan' 'u' na nnda' vaa mavaxe'. 'Nan tsjan na nnon' ts'an,
nquiihan' cha'vijon ngue'han' quii' ts'o, jndahan', juuhan'
co'on.
\v 37 Chito ts'oon jnt'a na inon' ts'an, juu 'nan tsjan
na nnon' ts'an, tanin aa ntquen trigo ndo' aa nnan.
\v 38 Majo' vi
na jndë jnon' ts'anhan', nquii Tyo'ts'on ncyaa jon na cuaahan'
cha'xjen na nt'ue ts'on nquii jon, ndo' ncüii cüii nnon 'nan tsjan,
majnda' na sijnda' jon nchu vaa vaa ntyja 'naan'han'.
\v 39 Ncüii cüii nnon sits'o, covejndyo na tsixuanhan'. Ee joo si'ts'o
'naan nn'an, tyi'cüejonhan' yo si'ts'o 'naan quioo'. Ee ncüii
nnon si'ts'o na nan'xuan nn'an, ndo' si'ts'o nan'xuan quioo' na ma'ntyja, 
vandya'han', ndo' quioo' na m'aan quii' ndaa, mañoon nnon 
si'ts'o nan'xuan joo o'.
\v 40 Mantyi 'nan na m'aan na tondye,
tyi'cüejonhan' yo 'nan na min nnon tsonnanguevahin. 'Nan na min
na tondye, ncüii nnon na nancoo' na nan'xuanhan', ndo' joo 'nan
na min nnon tsonnanguevahin, vandya' na nancoo' nan'xuanhan'.
\v 41 Juu ndo'cüjioon' covejndyo ntyja na quixueehan' yo juu na
quixuee na tsixuan chi', ndo' mantyi vandya' na quixuee ncjuu.
Ndo' nque ncjuu covejndyo na quixueehan' yo ntyjehan'.
\p
\v 42 Mannda' vaa na itsijonhan' juu si'ts'o na nnan'xuan jaa
xjen na nta'nt'ö xcö. Juu xjen na vanty'iu ts'oo quii' tyuaa,
conduihan' 'nan na ngitö', majo' ya na ngüando' xcohan',
ntsixuanhan' ncüii na tyi'je'cüi'ndaa' nnda'han'.
\v 43 Juu
si'ts'o 'naan' ts'an na vanty'iuhan', min'chjo tyi'njon tsixuanhan'.
Majo' ya na ngüando' xcohan' ntsixuanhan' ncüii najndei ndo' na
nancoo'.
\v 44 Si'ts'o na nganty'iu tsixuanhan' ntyja 'naan'
tsonnangueva, majo' juu si'ts'o na ngüando' xco ntsixuanhan'
ntyja 'naan' nquii Espíritu. Ng'e m'aan si'ts'o na tsixuanhan'
ntyja 'naan' tsonnangueva, ndo' mantyi m'aan si'ts'o na tsixuanhan'
ntyja 'naan' Espíritu.
\p
\v 45 Vaa jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui na itsohan': “Adán, tsan
na tquen jndyee Tyo'ts'on, s'aa jon na ts'an na vando' tsan'ñeen.”
\p Nnda' vaa itsiquindyi jñ'oon'ñeen. Tëca ndyu ndo' sijnda'
Tyo'ts'on na ncüjee' ncüiichen ts'an cha'xjen na tom'aan jndyee
juu Adán, jo' nquii Cristo. Vandya' conduihin yo Adán, ee ncyaa
jon na cota'ndo' nn'an tonnon Tyo'ts'on ng'e cüejon conduihin yo
nquii jon.
\v 46 Navejndyee cota'nt'ö ntyja 'naan' juu tsonnangue,
ndo' na jndë ve ntyja 'naan' nquii Tyo'ts'on.
\v 47 Juu tsan na
tom'aan jndyee, sia jonhin yo ts'o, majo' tsan na conduihin Adán
na jndë ve, jo' nquii ta Jesús, jnan jon quiñoon'ndue.
\v 48 Nque nn'an na nan'xuan ntyja 'naan' tsonnangue, itsijonhan'hin
cha'na nquii Adán na sia Tyo'ts'onhin yo ts'o. Majo' nque nn'an
na nan'xuanhan ntyja 'naan' quiñoon'ndue, itsijonhan'hin cha'na
nquii Jesús na jnan jon jo'.
\p
\v 49 Ndo' juu si'ts'o njanhan na itsijonhan' juuhan' cha'xjen juu
si'ts'o na totsixuan Adán, mantyi mannda' vaa ntsijonhan' jaa 
cha'na nquii jon na jnan quiñoon'ndue.
\p
\v 50 'O' ntyjë, ndö vaa na matsjö ndëëho', joo si'ts'omin
na conduihan' si' ndo' neoon', tyi'je'quindëë
nnan'jonhan' ntyja 'naan' na itye'ntjon Tyo'ts'on, min 'nan na cotö'
tyi'je'quindëë ntsijonhan' juuhan' yo 'nan na tyi'je'cüi'ndaa'.
\v 51 Nt'ue ts'ön na cüaa' ya n'onho' ncüii
jñ'oon na tyi'condye nn'an ntyja 'naan'han'. Tyi'tsoñ'en jaa
ncüjë, majo' ninjonto ntsiñoonhan' juu si'ts'o njanhan,
\v 52 Cje ro na nndui na nnda' cha'xjen na nchoon' ts'an, juu xjen na
nninc'uaa ndu na mats'ia, ee nninc'uaa ndu 'naan' Tyo'ts'on. Juu
xjen'ñeen nque nn'an na jndë tjë ntando' xcohin na tyi'jon vi
ncüje nnda'han, ndo' si'ts'o njanhan ntsiñoon jonhan'.
\v 53 Ee juu si'ts'o njanhan na covjehan' na cotö'han', icanhan' na
nninñoonhan' ndo' ntscüequenhan' juuhan' si'ts'o xco, ndo' vi
jndë na tui na nnda', tyi'jon cüi'ndaa' nnda'han',
ninnquii'chen nnan'xuan na tyi'quintycüii na cota'nt'ö.
\v 54 Ndo' juu na its'aa na cotö' si'ts'o njanhan, vi jndë tenoon' na
nnda' iquenonhan', min tyi'xe'cüje nnda'han'. Juu xjen'ñeen
ntsiquindëhan' juu jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui na itsohan':
“Jndë s'aa Tyo'ts'on na cacüentyjee' na covje nn'an. Jndë
sityuii' jon juu na its'aa na covjehan.
\v 55 Naneinhin tyi'je'quindëë ngüantjonhan' yo jaa. Naneinhin juu najndei na
tquenhan' xjen 'naan'han' na tovjë, jndë tyuii'han'.”
\p Jñ'oon'ñeen nnda' vaa itsiquindyihan'.
\v 56 Juu jnan na
nan'xuan, its'aavi'han' jaa na covjë, ndo' juu jñ'oon' Tyo'ts'on
na ico'xenhan', itsijnda'han' na conan'xuan jnan.
\v 57 Majo' ncya
ya jndyi ta Tyo'ts'on. Nquii jon ncyaa jon na condëë na
cotantjön yo juu na its'aa na covjëhë ng'e nquii ta Jesucristo
na conduihin ityentjon jon jaa.
\p
\v 58 Mang'e jo', 'o' ntyjë na vi'ntyji jndyi ja 'o', ng'e na
nnda' vaa, quintjotyenho' ntyja 'naan' na vantyja n'onho' Cristo.
Min'ncüii nnon tyi'ninncyaho' na ntsits'iihan' 'o' ntyja 'naan'
jo'. Cjoo' ya ya n'onho' na quint'aho' ts'ian na i'ua ta Jesús
ndëëho', ng'e mangio jnda'ho' na tyi've'jn'aan na cotyentjonho'
nnon jon.
\c 16
\s S'on na conan'tjonhan na nta'ñoon'han'
ntyjehin na vantyja n'on Cristo
\p
\v 1 Jndë scüenön jñ'oon ndëë ntyjëëhë, tmaan' nn'an na
conan't'maan'han ta Jesús na m'anhin ndyuaa Galacia. Nnon
tson'ñeen tsjö ndëëhin nchu vaa na quint'ahin na
conan'tjonhin s'on na ntejndeihan' nn'an na icüji Tyo'ts'on
na conduihan cüentaa' nquii jon. Ntyja 'naan joo s'on na
conan'tjonho' na nta'ñoon'ho' ntyjëëhë na m'anhan ndyuaa
Judea, manincüajon quint'aho' cha'xjen na tsjö ndëë
nan'ñeen.
\v 2 Tyi'ncüii xuee nuinco', ncüii ro ncüiiho'
quinan'veho' xi' ncüii nchu xjen na tantjonho' suana na
ntycüii. Tyi'nan'quitsuho' juuhan', yajo' juu xjen na nguë
nnt'a quii' nt'anho', tyi'xe'canhan' na nnan'tjonho' xoquitu' ee
joo s'on'ñeen jndë vaa cjehan'.
\v 3 Yajo' xjen na nguë na
m'anho', quindueho' nnön nin joo vendye ntyjeho' na cotjiho' na
ngoy'onhan joo xoquitu'ñeen ndëë ntyjëëhë na jñen' jndyihin 
na m'anhan Jerusalén. Ndo' ja ncüji tson na ngoy'onhan ndëë 
ntyjëëhë nan'ñeen cha' ncy'onhan cüentahan.
\v 4 Ndo' xe na aa mantyi icanhan' na ncjö, nc'ohan
yo ja.
\s Itsijnda' Pablo na vjaquindyiaa' nnda'
jon nn'an Corinto
\p
\v 5 Ndo' vi na jndë tenön ndyuaa Macedonia, yajo' ngüenön
nnt'a na m'anho' tsjoon Corinto.
\v 6 Ndo' nndëë nts'aahan' na
ntjo ja yo 'o' cüantyi ro xuee, oo ata ninvaa ngueetein, ndo'
ya na ndëcya, nndëë ntejndeiho' ja ya na jndë tijnda' va
ntyja na ncjö.
\v 7 Ee tyi'quits'aahan' ts'ön na ve' ngüenön
ntyja na nty'ia 'o'. Ee matsitiu na mavio chjo ntjo ja yo 'o' xe
na aa nquii jon na itye'ntjon jon ja nt'ue ts'on jon na nnda'.
\v 8 Majo' ntjontyichen ja ntjoohin Efeso ata nguee' nguee
Pentecostés.
\v 9 Ee t'man vaa na itsiquinaanhan' na mats'a
ts'ian 'naan' ta Jesús tsjoonvahin ee jndye nn'an nin'quindyehin
jñ'oon na mancya, majo' majndye nn'an conan'chonhin na
nin'quitë'hin ja na mats'a ts'ianva.
\p
\v 10 Majo' xe na aa nguee'non juu Timoteo na m'anho', cy'onho'
cüentahin yo na neinho' cha' tyi'nc'oon jon na chjoo' ts'on
jon viochen xjen na m'aan jon quii' nt'anho', ee itye'ntjon jon
nnon ta Jesús cha'xjen na mats'a.
\v 11 Ndo' min'ncüiiho'
tyi'nt'aho' na tyi'quinjonhin. Xjen na nndui' ntcüe' jon quii'
nt'anho' na nndyo ntcüe' jon na m'an ja, quitejndeiho'hin 'nan
na icanhan'hin. Minnt'ö na ncüjee' ntcüe' jon ntjoohin yo joo
ntyjëëhë na nninncyo yohin.
\p
\v 12 Majndye jnda jndë tsjö nnon juu ntyjëëhë Apolos na juu xjen 
na co'ontcüe' ntyjëëhë na m'anho' na cja jon yohan, na 
caquindyiaa' jon 'o', majo' tyi'quits'aahan' ts'on jon na ncja 
jon na ninñoon'. Ncja jon ya na nninncyaahan' xjen.
\s Ncyaa Pablo ts'on 'naan' jon ndëëhan
\p
\v 13 Quitquen ya yaho' cüenta nchu vaa na cotsam'anntyichenho'.
C'oon'tyen n'onho' na vantyja n'onho' Cristo. C'onho' na
conan'xuanho' ñuaanho' ng'e na conduiho' cüentaa' Tyo'ts'on.
Quinan'chonntyichenho' na m'anho' ntyja 'naan' jon.
\v 14 Ndo' tsoñ'en na cont'aho', quinan'manho' na conan'vengioho' nn'an.
\p
\v 15 'O' ntyjë na vantyja n'onho' Jesús, mangioho' na ninvaa
ndyuaa Acaya, nquii Estéfanas yo nn'an vaa' jon, joohan tëntyja
jndyee n'onhan Jesús. Ninncüii cotquenhan na cotejndeihan nn'an
na vantyja n'on jon.
\v 16 'O' ntyjë, matsiqui'man' ja 'o' na
quitquenyaho' cüenta jñ'oon na conan'man nan'ñeen ndëëho', joohan
ndo' mantyi nque nn'an na conan'jonhan ts'ian 'naan' ta Jesús
yohan.
\p
\v 17 Nën jndyi na jndë tyjee'non juu Estéfanas na m'an ja yo
Fortunato yo nin'Acaico, na jndë squehin ntjoo, itsijonhan' 
ntyji cha'vijon na manty'ia ndëë nqueho' na tycya m'anho' Corinto.
\v 18 Ee ntyja 'naanhan icüji'han' na jndye nnon na tom'aan' ts'ön
ntyja 'naanho' ndo' mantyi na jndye vaa tom'aan' n'onho' jñ'oon
na jnan'cüanonho' na m'an. Nque nn'an na nan'xuan cha'na joohin,
ninnquii'chen quint'aho' na njonhin.
\p
\v 19 Nque ntyjëëhë ncüii cüii tmaan' na vantyja n'onhan
Jesús na m'anhin ntjoohin ndyuaa Asia, coninncyahin ts'on
'naanhan ndëëho'. Mantyi juu Aquila yo scuu' jon Prisca, jndye
ts'on coninncyahin ndëëho' yo xuee' ta Jesús, ndo' mantyi juu
tmaan' nn'an na covatjon v'aahan.
\v 20 Tsoñ'en ntyjëëhë na
m'an ntjoohin coninncyahin ts'on 'naanhin ndëëho'. Juu
xjen na covatjonho' yo ntyjeho' na vantyja n'on, quitanho' ndueehin na
nninncyaho' ts'on joohin.
\p
\v 21 Mancö Pablo macüji xuë nnon tsonvahin na mancya ts'on
njan ndëëho'.
\p
\v 22 Minninchen ntyjeho' na tyi'njon ta Jesús ntyjii juu, 
cju'vi' ta Tyo'ts'onhin. Cje ro nndyo' nnda' ta Jesús.
\p
\v 23 Quityio ta Jesucristo jn'aan na tsoñ'enho'.
\v 24 Juu na vi'ntyji ja 'o' ng'e Cristo Jesús, c'oonhan' yoho'.