\id 2CO
\h 2 Corintios
\mt1 Tson Na Jndë Ve Na Scüenon Pablo
\mt2 Ndëë Nn'an Tsjoon Corinto
\c 1
\s Incyaa Pablo ts'on 'naan' jon ndëë nn'an
\p
\v 1 Maja Pablo matscüenön tsonvahin ndëë 'o' na conduiho'
tmaan' nn'an na vantyja n'onho' Tyo'ts'on na m'anho' tsjoon
Corinto. Yo na nt'ue ts'on jon, condui ja ts'an na i'ua
Jesucristo ts'ian nnön na mancya jñ'oon naya 'naan' jon ndëë 
nn'an. Juu ntyjëëhë Timoteo itsijonhin yo jñ'oonvahin na 
macüji. Nque ntyjëëhë na m'anhan ndyuaa Acaya na mantyi 
conduihin tmaan' cüentaa' Tyo'ts'on, nt'ue n'ö́n na tsoñ'enhan
quinan'jn'aanhinhan'.
\v 2 Nquii tyëëhë Tyo'ts'on yo nquii
Jesucristo na conduihin na itye'ntjon jon jaa, mac'an ndëëhin
na juu naya na conduihan yo nin'juu na tajñuaan' ts'onhan,
quinan'jndyentyichenhinhan' na ncy'onho' cüenta.
\s Tsoñ'en navi' na toquenon Pablo yo ntyje jon,
itsinjoon' Tyo'ts'onhan
\p
\v 3 Conan't'mán' Tyo'ts'on na m'aan jon na nty'ia ro nn'an
ntyjii jon. Cha'xjen na itsinjoon' ts'an jnda juu, mannda' vaa
its'aa jon na itsinjoon' jon jaa quityquii' joo navi' na
coquenön. Condui jon tye nquii Jesucristo na juu jon ityentjon jon jaa.
\v 4 Tsoñ'en navi' na coquenö́n, itsinjoon' Tyo'ts'on já, cha'
ntyja 'naan' juuhan', mantyi nndëë nnan'njö́n'
nn'an min'cya ro nnon navi' na coquenonhin.
\v 5 Ee cha'xjen
jndye nnon min nchu vaa na conan'jön ntyja 'naan' navi' na
toquenon Cristo, ntyja 'naan' nquii jon incyaahan' na t'man vaa na
na condëë na conan'njö́n' já nn'an quityquii' joo
navi' na coquenonhan.
\v 6 Ee ya na incyaa Tyo'ts'on na
coquenö́n navi', its'aa jon na nnda' cha' ntsinjoon'han' 'o'
quityquii' joo navi' na coquenonho' yo na ncy'onho' cüenta na
ntsin'man jon ñuaanho'. Ee itsinjoon' jon já cha' condëë na
conan'njö́n' 'o' quityquii' navi' na coquenonho'. Juu na
itsinjoon'han' 'o', incyaahan' na ncy'onchenho' na jndëho' na
ntjotyenho' ntyja 'naan' jon quityquii' joo navi' na coquenonho'
na cüejon juuhan' cha'na joo navi' na coquenö́n.
\v 7 Ndo' contyja tcüii' n'ö́n tonnon Tyo'ts'on ntyja 'naanho', ee
mangiö́ cha'xjen na conan'jonho' yo joo navi' na coquenö́n,
mantyi conan'jonho' ntyja 'naan' juu na itsinjoon' jon já.
\p
\v 8 'O' ntyjë na vantyja n'onho' Cristo, nt'ue n'ö́n na cüaa'
n'onho' ntyja 'naan' juu navi' t'man na tquenö́n xjen na tom'án
ndyuaa Asia. Juuhan' jaa' jndyihan' ata s'aahan' n'ö́n na
tandiquindëë nnan'quii n'ö́n quityquii'han'. Ata tondyii'
n'ö́n na ntscuee'han' já.
\v 9 T'oon' n'ö́n na cha'vijon jndë
tijnda'tyen jñ'oon na cüjë́. Nnda' vaa na tui cha' tyi'nan'qui
n'ö́n yo na nndëë nt'á nquë́. Xia'ntyi quinan'qui n'ö́n
nquii Tyo'ts'on na itsintcüi jon nn'an na jndë tjë.
\v 10-11 Siquindyaa jon já quii' juu navi' t'man'ñeen na nin'quitscuee'han'
já, ndo' ninvaa na itsiquindyaa jon já navi' na coquenö́n
naneinhin. Ndo' ninm'án na conan'qui n'ö́nhin na
ntsiquindyaantyichen jon já viochen xjen na cotejndeiho' já na
cotanho' nnon jon na quityio jon jn'aan joo ts'ian na cont'á.
Ng'e ya na jndye nn'an cotanhin na quitejndei jon já, mantyi
majndye nn'an nnan't'maan'hin jon na ninncyahin na ya jon na
indyii jon jñ'oon na cotanhin nnon jon.
\s Nan'minhin jnan'tsan'han' Pablo na tatja
jon Corinto na macje
\p
\v 12 Vaa ncüii nnon ntyja nján na conan'ntsá já chjo ntyja
'naan'han'. Ee quii' ñuan nján covicjë́ na yo na ji'ua conan'xuán
ndo' mantyi yo na xoncüee' n'ö́n na cotsam'án quii' nt'an
tsoñ'en nn'an, ndo' majndeichen quii' nt'an nqueho'. Mantyi ntyja
'naan' juu naya na condui Tyo'ts'on, jo' na cotyentjö́n nnon
jon yo ndëëho', chito cont'áhan' cha'xjen juu na jnda' nquen joo
nn'an na tyi'quita'jn'aanhin jon.
\v 13 Ee joo tson na cotjí na
conan'cüanö́n na m'anho', xia'ntyi nchu vaa na conan'jn'aanho'
jñ'oon na chuhan', jo' conan'quindyiihan', ta'nan ncüiichen
nnon. Ndo' ntyja jndyi ts'ön na nnda' vaa na ntji'ho' cüenta
ata na ntycüii na conan'jn'aanho'han' 
\v 14 Ntyji na
ñ'enho' na covaa' n'onho' ntyja nján nquë́, jo' na m'anho'
na neinho' na ityii' Tyo'ts'on 'o' ntyja 'naan' nquii jon, cha'xjen
mantyi na nc'ö́n na neiin' n'ö́n ntyja 'naanho' na tonnon jon
juu xuee xjen na nndyo nnda' nquii ta Jesús.
\p
\v 15-16 Ndo' ng'e na ntyja jndyi ts'ön na ncüaa' ya n'onho'
'nan na mats'a, jo' na sitiu xjen na ngitsá ndyuaa Macedonia,
ngüenö́n jndyë́ na njnty'iá 'o', ndo' xjen na
ngitsántyëchën ndyuaa Judea, ngüenö́n nnt'á na m'anho'.
Ndo' na nnt'á na nnda', ve jnda nnincyaa Tyo'ts'on na neinho'.
Ndo' mantyi ndëë ntejndeiho' já nato na ngitsá Judea.
\v 17 Majo' vi na si'jnt'á na nnda', tatëcju'han' na ncjö na
m'anho'. Ndo' na tui na nnda', ¿Aa cotji'ho' cüenta na ve'
mats'atö? ¿Aa conan'tiuho' na tyi'yuu' jñ'oon na sinën juu
xjen na tsjö na ntsquë́ na m'anho'? ¿Aa ndyii' n'onho' na juu
jñ'oon na tsjö itsijonhan' juuhan' cha'vijon jñ'oon na
conan'nein nn'an na tyi'covantyja n'onhan Jesucristo, na ve'
conduehin ncüii jñ'oon nnon ncüii ntyjehin, majo' ya na
conan'neinhin jñ'oon'ñeen nnon ncüiichen ts'an, ñoncya vaa
conduehinhan'?
\v 18 Majo' cha'xjen nquii Tyo'ts'on itsiquindë
jon jñ'oon na ico' jon 'ndyo jon, majo' tyi'conduë́ jñ'oon
ndëëho' na m'aan' n'ö́n na aa nnan'quindë́han' oo aa
tyi'nan'quindë́han'.
\v 19 Ja yo juu Silvano yo nin'Timoteo,
toninncyá jñ'oon ndëëho' ntyja 'naan' Cristo Jesús na nquii
jon conduihin jnda Tyo'ts'on. Juu jñ'oon'ñeen, chito ncüii
jon tsixuanhan' jñ'oon na mayuu' ndo' ncüiichen jon chitojo'.
Jñ'oon ntyja 'naan' jon ninnquii'chen conduihan' jñ'oon na
mayuu'.
\v 20 Ng'e ntyja 'naan' nquii Cristo, tsoñ'en jñ'oon na
ico' Tyo'ts'on 'ndyo jon, itsiquindë jon joohan'. Mang'e jo',
ntyja 'naan' Cristo, conan't'maan' jaa jon ya na conduë na
quindui cha'xjen joo jñ'oon na ico' jon 'ndyo jon ndëë.
\v 21 Ja ndo' mantyi 'o', nquii Tyo'ts'on incyaa jon na conan'jön
ntyja 'naan' Cristo. Nquii jon i'ua jon ts'ian 'naan' Cristo
ndë́.
\v 22 Ndo' ng'e na incyaa jon Espíritu Santo quii'
nn'ön, jo' tsi'manhan' na condui jaa ntsinda jon. Ndo' ng'e na
nnda' its'aa jon, itsi'manhan' na ntsiquindë jon tsoñ'en
jñ'oon na jndë tco' jon 'ndyo jon na ncy'ön cüenta.
\p
\v 23 Ntyja 'naan' juu jñ'oon ndu na tatyjë nnt'a tsjoonho'
Corinto cha'xjen sijnt'a jndyë na nts'a, tatyjë cha' tyi'canhan' na
ntsity'ia 'o'. Cüji' jndyoyu Tyo'ts'on xe tyi'yuu' jñ'oon na
matsinën ndëëho' ntyja na nnda' sitiu.
\v 24 Chito na
nin'quinan'jndei' jndyuë́ ndëëho' na nin jñ'oon na icanhan'
na cantyja n'onho'. Ng'e mantyji na t'man vantyja n'onho' nquii
Tyo'ts'on, jo' nin'quitejndei 'o' na conan'jonho' yo Cristo cha'
nc'onho' na nein jndyiho'.
\c 2
\p
\v 1 Mang'e jo' sitiu yantyi na tyí'cjö nnt'a na m'anho', ng'e
xe na aa tyjë quii' nt'anho', ntsichjoo'han' n'onho' jnaan' na
ntsity'ia ja 'o'.
\v 2 Ee xe ntyja njan na ntsichjoo'han'
n'onho', yajo' ¿Nin ts'an na 'ndyiihan' na nninncyaa juu na nën?
Ee xia'ntyi ntyja 'naan nqueho' na nc'ön na nën.
\v 3 Mang'e na
nnda', tji tson'ñeen na scüenönhan' na m'anho' cha' tyi'nc'ön
na chjoo'to ts'ön xjen na nguë nnt'a quii' nt'anho', ee
xia'ntyi ntyja 'naan nqueho' incyaahan' na neiin' ts'ön. Ng'e
mavaa' ya ts'ön xjen na m'an na nën, mantyi 'o' nc'onho' na
neinho'.
\v 4 Vi na jndë tji juu tson'ñeen, t'man jndyi vaa na
si'ndaa'han' ntyji ata tji'han' ndaa nnön. Ee taa' ts'ön na joo
jñ'oon'ñeen ntsichjoo'han' n'onho'. Majo' chito scüenön
tson'ñeen na m'anho' cha' quitsichjoo'han' n'onho', scüenönhan'
ndëëho' cha' quitsi'manhan' na t'man vaa na venchji 'o'.
\s Quinan't'man n'onhin juu ts'an na sitjahin
\p
\v 5 Ndo' ntyja 'naan' nquii tsan'ñeen na tsojnaan' juu na
sichjoo'han' n'onho', chito xia'ntyi ja na sichjoo'han' ts'ön
ntyja 'naan' juu, mandyo tsoñ'enho' t'onho' na tyia ngioho'
jnaan' na nnda' vaa na sitjahin. Majo' tyi'nin'quitsijndyë
jñ'oon ntyja 'naan' tsan'ñeen.
\v 6 Mayato na mandyo tsoñ'enho'
jnan'jnda'ho' na quindui' tsan'ñeen quii' nt'anho'.
\v 7 Majo' naneinhin chuhan' na quinan't'man n'onho'hin ndo'
quita'ñoon'ho'hin, tyi'nts'aahan' na ntsichjoo'ñ'enhan'
ts'on juu ndo' na n'ndyii juu na vantyja ts'on juu
Jesucristo.
\v 8 Ng'e jo' matsiqui'man' jaho' na quinan'man nnda'ho' nnon juu na
conan'vengioho'hin.
\v 9 Ee majuu ts'ian na tji tson'ñeen na
scüenönhan' na m'anho' na quinan'qui'maan'ho' juu tsan'ñeen na
sitjahin, ee nin'quinty'ia na aa nta'nguee'ho' jñ'oon na
tquën ndëëho'.
\v 10 Ndo' xe na aa conan't'man n'onho' ncüii
ts'an, mantyi ja matsit'man ts'önhin. Ng'e xe na aa vaa ncüii
nnon na sitja ts'an na icanhan' na quitsit'man ts'ön, tonnon
Cristo matsit'man ts'önhin cha' juu tmaan' na conduiho' ntjo ya
ntcüe'han'.
\v 11 Mats'a na nnda' cha' ngit'ë na nin'cüantjon
Satanás jaa ng'e mangiö ya manyan na tsixuan juu na
nin'quitsi'ndaa' juu jaa.
\s Ve vaa nchjii Pablo xjen na tom'aan jon tsjoon
Troas
\p
\v 12 Tyjë tsjoon Troas na nninncya jñ'oon naya ntyja 'naan'
Cristo ndëë nn'an tsjoon'ñeen. Xjen'ñeen t'man vaa na
tyincyaahan' na totyentjön nnon jon. 
\v 13 Majo' tyí'c'ön na xoncüii' ts'ön na tom'an jo' ng'e
tantji juu ntyjëëhë Tito. Ng'e na nnda', tyincya ts'on
njan ndëë nan'ñeen, jnt'ui na tondëëhin. Tyjë ndyuaa
Macedonia.
\s Condëë cont'a ng'e nan'xuan ntyja
'naan' Cristo
\p
\v 14 Ncya ya jndyi Tyo'ts'on na ninnquii'chen its'aa jon na
condui já nn'an na conan'jö́n yohin ng'e m'aan Cristo quii'
n'ö́n. Mang'e jo' minyuuchen na coninncyá juu jñ'oon naya
'naan' jon, coy'on nn'an cüentahin. Xjen na condye nn'an juu
jñ'oon'ñeen, itsijonhan' ngiohan ntyja 'naan'han' cha'vijon
tseonsu na quichi jndyihan', nquii Tyo'ts'on its'aa jon na cocya
jñ'oon'ñeen cha'xjen na condyi' tseonsu.
\v 15 Cavee' nchjii jon na concyá jñ'oon ntyja 'naan' Cristo
ndëë nn'an. Ya na itsco ts'an su, quichi condyi'
jndyee'han' ndëë tsoñ'en nn'an. Mannda' vaa na
itsijonhan' na nchjii Tyo'ts'on na concyá juu jñ'oon'ñeen
ndëë nn'an na condyehinhan'. Nque nn'an na coy'onhin
cüenta Cristo na ntsin'man jon ñuaanhin ndo' mantyi
nincüajon its'aahan' quii' nt'an nn'an na cotsu ñuaanhan.
\v 16 Ntyja 'naan nn'an na
cotsuhin, juu jñ'oon'ñeen na condyehin na concyá, itsijonhan'
juuhan' cha'vijon ncüii jndye na tsi'manhan' na co'ohan v'io.
Majo' ntyja 'naan nque nn'an na conan'qui n'onhin Cristo na
itsin'man Tyo'ts'on ñuaanhin, joo jñ'oon'ñeen itsijonhan'
juuhan' cha'vijon ncüii jndye quichi na ntyja 'naan'han' 
cotando' xcohin. Ninnquii'chen ng'e na incyaa Tyo'ts'on na jnda' nquë́n,
jo' na condëë cont'á ts'ianmin na jaa' jndyihan'.
\v 17 Jndye
nn'an m'an na conan'manhin jñ'oon ntyja 'naan' Cristo ndëë
nn'an cha' ntantjonhin xoquitu'. Majo' juu jñ'oon na coninncyahin,
quijñ'eenhan', tyi'cüji'han' juuhan' cha'xjen juu jñ'oon na
sijnda' Tyo'ts'on. Majo' já tyi'cont'á cha'na cont'a joo
nan'ñeen, ng'e tonnon Tyo'ts'on xoncüee' n'ö́n na cotyentjö́n
nnon Cristo, ndo' nquiintyi jon t'ua jon ts'ianmin ndë́.
\c 3
\s Itsi'man Pablo ntyja 'naan' jñ'oon xco
na sijnda' Tyo'ts'on
\p
\v 1 Ya na matsjö na nnda', ¿Aa cotjiho' cüenta na conan'quinjon
nque já yo ts'ian na cont'á? ¿Aa condyii' n'onho' na icanhan' na
quint'á cha'xjen na cont'a mañoon nn'an, na quitji nn'an tson
na ntsay'ö́nhan' na m'anho' na conduehan na taquinjon' ts'ian na
tont'á quii' nt'anhin? Ndo' ¿Aa m'aan' n'onho' na chuhan' na
quitán ndëëho' na quitjiho' tson na ntsay'ö́n tondëë
nn'an mañoon njoon na ndueho' na taquinjon' ts'ian na cont'á
quii' nt'anho'?
\v 2 Majo' tyi'icanhan' ncüii tson na ntsi'manhan' na nnda'. Ee 'o'
conduiho' cha'vijon tson na tji nquii Cristo quityquii' n'ö́n
na tsi'manhan' nchu vaa tsixuan juu ts'ian na tont'á quii' nt'anho'.
Ya na cotquen nn'an cüenta nchu vaa na cotsam'anho' naneinhin, juu
nan'ñeen conduihan' ncüii tson na itsiquinjonchenhan' juu
ts'ian na tont'á quii' nt'anho'.
\v 3 Covityincyoo' jndyoyu na nquii Cristo tji jon tsonva na
itscüenon jonhan' ndëë nn'an yo nduë́. Majo' chito
tijnt'ue ndaa tinta na jnduihan' cha' nnan'jn'aan nn'anhan'.
Min chito tji jon ntji nacjoo' ntcaa' ntjö' cha'xjen na
s'aa Moisés. Majo' nquii Tyo'ts'on na vando', its'aa jon
juu ts'ian'ñeen quityquii' n'onho' ntyja 'naan' nquii
Espíritu na conduihin.
\p
\v 4 Ntyja 'naan' nquii Cristo, jo' na tonnon Tyo'ts'on m'án na
conan'qui n'ö́n na condëë cont'á na concyá jñ'oon naya
'naan' jon ndëë nn'an.
\v 5 Xia'ntyi nquii Tyo'ts'on incyaa jon najndë́ cha' condëë
cont'á ts'ian 'naan' jon. Tyi'je'quindëë nt'áhan' na
ve' na jnda' nquii nquë́n.
\v 6 Ee nquii jon incyaa jon najndei na tsixuan jon cha' condëë
conan'quindyí nn'an ntyja 'naan' juu jñ'oon xcovahin na
tquentyen jon. Juuhan' vandya'han' yo jñ'oon na tquen
Moisés na jndui juu jñ'oon'ñeen cjo ntcaa' ntjö'. Ee
nn'an na m'anhan nacje 'naan' juu jñ'oon'ñeen, cotsu
ñuaanhan. Majo' joo nn'an na m'anhin nacje 'naan' nquii
Espíritu Santo, incyaa Tyo'ts'on na tyi'quintycüii na
cotando' ñuaanhan.
\p
\v 7 'O' mangioho' na juu jñ'oon'ñeen na tquen Moisés na
ico'xenhan' na jnduihan' nacjoo' ntcaa' ntjö', ntyja 'naan'han'
covijnda' na tsu ñuaan nn'an Israel, tsojnaan' tata'nguee'hinhan'.
Majo' min na nnda' vaa, juu xjen na tuee' ntcüe' Moisés quii'
nt'an nn'an Israel na chu jon ntcaa' ntjö'ñeen, juu na quixuee
na condui nquii Tyo'ts'on, jndë t'ahan' nnon tsan'ñeen, ata
ndincyaahan' na quii njnty'ia nan'ñeen nnon jon ng'e toju'han'
nduii'han' ndëëhan. Juu na quixuee'ñeen nion ro nion ro
tanduu'han' nnon jon.
\v 8 Majo' min na nnda' tovaa, juu jñ'oon
na concyá na ico'xen Espíritu Santo ntyja 'naan' na cotsam'anhan,
njonntyichen ts'ian'ñeen.
\v 9 Ee juu jñ'oon na tquen Moisés
sijnda'han' na cotsu ñuaan nn'an tsojnaan' na
tyí'cota'nguee'hinhan'. Majo' min na nnda', juu nnon jon t'oon
na quixuee jndyihan' xjen na ty'oon jon cüenta juu jñ'oon'ñeen
nt'ö Tyo'ts'on. Majo' min tui na nnda', quitji'ho' cüenta ntyja
'naan' juu jñ'oon xco na iquenhan' jaa na tajnan nan'xuan,
njonntyichenhan', chichen juu jñ'oon'ñeen.
\v 10 Ee juu na njon na totsixuan jñ'oon na tovaa jndyee, min'chjo 
tyi'tsijonhan' juuhan' cha'xjen juu jñ'oon naya na concyá 
naneinhin, juuhan' taquintyja na njonchen conduihan'.
\v 11 Ndo' juu jñ'oon'ñeen
na tquen Moisés, min na njon totsixuanhan' ndo' nion ro
tantycüii na sijnda' Tyo'ts'on ntyja 'naan'han', majo' juu
jñ'oon na coninncyá, njonntyichen tsixuanhan' ng'e mancha'xjen
m'aanhan', tyi'je'quintycüii na njon tsixuanhan' cha'xjen juu
jñ'oon'ñeen na tquen Moisés, tantycüii na njonhan'.
\p
\v 12 Ncüii nnon na njonchen tsixuanhan', vatscüejndyohan'
ncüiichen nnon na njonntyi'chenhan'. Ng'e na cotjí' cüenta na
njonntyichen tsixuan juu jñ'oon xcovahin, jo' na conan'në́n
jñ'oon nquii' cha' cüaa' n'on nn'an na nnda' vaa tsixuanhan'.
\v 13 Min tacont'á cha'xjen na tots'aa nquii Moisés. Juu jon
scu' jon nnon jon yo ndiaa ng'e tyí'quint'ue ts'on jon na
njnty'ia nn'an Israel na vantycüii na quixuee nnon jon na
toju'han' nduii'han' ndëëhin.
\v 14 Cha'xjen nque nn'an
Israel'ñeen tyí'quindëë jnty'ia nnon Moisés ng'e na të'
ndiaa nnon jon, joo tsjan nn'an Israel'ñeen, mannda' vaa
itsijonhan' ntyja 'naanhan cha'xjen nn'an na m'an nanein, ng'e
xjen na conan'jn'aanhin juu jñ'oon'ñeen na tquen Moisés,
ndicüaa' n'onhinhan' tsojnaan' na jndë jnan'que' n'onhin, ng'e
ninnquii'chen xjen na cantyja ts'on ts'an Cristo, jo' na nndëë
ncüaa' ts'on juu nchu vaa na itsi'man juu jñ'oon'ñeen.
\v 15 Nque nn'an Israel ata xjen neinhin ya na conan'jn'aanhin juu
jñ'oon na tquen Moisés, vaa ncüii nnon na itscu'han' na jnda'
nquenhan, ndicüaa' n'onhin nchu vaa itsi'manhan'.
\v 16 Majo' juu
xjen ya na ntcüe' ts'on ts'an jnaan' juu tonnon nquii Tyo'ts'on
ndo' na ngantyja ts'on juu Jesucristo, jo' nninncyaahan' na
ncüaa' ts'on juu jñ'oon'ñeen. Ndo' na nnda' vaa, itsijonhan'
cha'vijon ts'an na jndë siquinan' juu ndiaa na të' nnon juu.
\v 17 Nquii Jesucristo na itye'ntjon jon jaa, conduihin Espíritu
ndo' naijon na m'aan Espíritu na conduihin na ico'xen jon
jaa, its'aahan' na jndë jndyaa jaa ntyja 'naan' jnan na
totyentjonhan' jaa.
\v 18 Majo' nan'xuan jaa cha'vijon ts'an na
jndë siquinan' juu ndiaa na toquitë' nnon juu, ndo' ng'e na
nnda', cotquën yantyëchën cüenta ntyja 'naan' juu na njon jndyi
na condui Jesús. Ndo' ng'e na nnda', 'io 'io
vatscüejndyontyichenhan' jaa na conan'jönntyëchën ntyja 'naan' 
na t'man conduihin. Nquii jon conduihin na itye'ntjon jon
tsoñ'en jaa, juu jon its'aa jon ts'ian'ñeen, na mantyi
conduihin Espíritu. 
\c 4
\s Condui jaa nn'an na cotye'ntjön nnon Cristo
\p
\v 1 Condui Tyo'ts'on na nty'ia ro nn'an nchjii jon. Ng'e jo' i'ua jon
ts'ianmin ndë́ na coninncyá juu jñ'oon naya xco 'naan' jon
ndëë nn'an. Min na jndye nnon min na nin'quitsichjoo'han'
n'ö́n, majo' tyi'co'ndyë́han'.
\v 2 Juu natyia na cont'a nn'an
na ve' nty'iu, tyi'quinan'jö́n yohan', min tyi'cont'á ncüii
nnon na ntyja 'naan' jo' na ntscüejnaan'han' já. Min
tyi'conan'jö́n yo jñ'oon na itsivi'nn'anhan' ts'an. Ncüii nnon
na itsi'man jñ'oon' Tyo'ts'on, tyi'conan'cüejndyö́ nchu vaa na
itsiquindyihan'. Ntyjii jon na ninnquii'chen jñ'oon na mayuu'
concyá. Ndo' na nnda', tsoñ'en nn'an nincjehin quii' ñuaanhan
na juu jñ'oon na concyá conduihan' jñ'oon na mayuu'.
\v 3 Ndo'
ntyja 'naan' juu jñ'oon na concyá na itsin'man Tyo'ts'on ñuaan
nn'an, xe na aa m'an nn'an na ndicüaa' n'onhin juuhan', nnda'
cotjonhin ng'e ñjonhan nato na co'o nn'an na ngitsu ñuaanhin.
\v 4 Nn'an tsonnangue na tyi'c'onhan ntyja 'naan' Tyo'ts'on, juu
yutyia conduihin tyo'ts'on ntyja 'naanhan. Juu juu jndë
sinchjaan' juuhan, jo' na ndicüaa' n'onhin juu jñ'oon naya
'naan' Cristo, na taquintyja t'man conduihin ndo' na cüejon 
conduihin yo nquii Tyo'ts'on.
\v 5 Chito
concyá jñ'oon na quitsiquinjon nquiihan' já. Concyá jñ'oon
na nquii Jesucristo conduihin na ico'xen jon, ndo' nquë́ xia'ntyi
condui já nn'an na cotye'ntjö́n ndëëho' ng'e na ve'ngiö́
Jesús.
\v 6 Juu tsonnangue xjen na tovaahan' najaan, nquii
Tyo'ts'on tso jon: “Cüixuee naijon najaan.” Majuuntyi jon na s'aa
na tixuee, jndë tyincyaa jon na covaa' nn'ön ntyja 'naan' nquii
jon. Na s'aa jon na nnda', itsijonhan' ntyja 'naan'han'
cha'vijon na jndë sixuee jon quii' nn'ön. Ntyja 'naan'
juuhan' na incyaahan' na covaa' nn'ön na nquii jon
taquintyja na t'man conduihin ng'e juu naquixuee na
conduihin, covityincyoo'han' ntyja 'naan' Jesucristo.
\s Xia'ntyi nndëë ntsantyja Tyo'ts'on ng'e
na vantyja nn'ön Jesucristo
\p
\v 7 Majo' cha'xjen 'nan na njon jndyi na conan've nn'anhan'
quityquii' nguaa na jndë yo ts'oquindyu, mannda' vaa itsijonhan'
ntyja nján. Nquii Tyo'ts'on i'ua jon ts'ian ndë́ na coninncyá 
jñ'oon naya ntyja 'naan' Jesucristo ndëë nn'an. Nn'an na tyi't'man
condui, tji Tyo'ts'onhan cha' quitsi'man jndyoyuhan' na condëë
condui ts'ianmin ng'e juu najndei na taquintyja na condui nquii
jon, chito conduihan' xeng'e yo na jnda' nquii nquë́n. 
\v 8 Jndye
jnda coquenö́n navi', majo' itejndei Tyo'ts'on já na condëë
cont'uí quityquii'han'. Ndo' min na jndye jnda na ndicüaa'
n'ö́n nin 'nan icanhan' na quint'á, majo' tyi'co'ndyë́tö́.
\v 9 Conty'e nn'an já, majo' nquii Tyo'ts'on tyi'co'ndyii jon já.
Ndo' min na jndye jnda cotyii' yantyi nn'an na nin'quinan'cüjehan
já, majo' nquii jon itsin'man jon já nduee nan'ñeen.
\v 10 Minyuuchen na cotsá, ninnquii'chen nin'quinan'cüje nn'an já
cha'xjen na jnan'cuee'han nquii Jesús. Majo' ng'e tyi'covjë́,
itsi'man jndyoyuhan' ndëë nn'an xeng'e na vando' xco jon, jo' na
itejndei jon já.
\v 11 Viochen xjen na cotsam'án, 'io 'io nin'quinan'cüje nn'an
já ng'e na conan'jö́n yo Jesús ndo' na concyá jñ'oon
ntyja 'naan' jon, cha' juu na vando' xco jon
ndityincyoo'han' ntyja 'naan' juu si'ts'o nján na
conduihan' 'nan na covje.
\v 12 Juu na iquenhan' xjen 'naan'han' na cüje
nn'an, itsichon yantyihan' na quit'uiihan' já, majo' ng'e na
nnda', incyaahan' na yantyichen condyeho' juu jñ'oon na incyaahan'
na cota'ndo' xcoho' na tonnon Tyo'ts'on.
\p
\v 13 Quityquii' juu jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui tivio, vaa
jñ'oon na sinin David, itso jon: “Mavantyja ts'ön Tyo'ts'on,
ng'e jo' na sinën ndëë nn'an ntyja 'naan'han'.”
\p Ndö' jñ'oon na tso jon. Mantyi ng'e na vantyja n'ö́n, jo'
cont'á cha'xjen na s'aa jon. Coninncyá jñ'oon ndëëho' ntyja
'naan' Jesucristo
\v 14 Ee mangiö́ yá na nquii Jesús na
conduihin na itye'ntjon jon jaa, tyincyaa ta Tyo'ts'on na tando'
xco jon vi na jndë jnan'cuee' nn'anhin. Mang'e na nnda', mantyi
covaa' n'ö́n na nninncyaa Tyo'ts'on na ntant'ö́ xcö́ vi na
jndë tjë́ ng'e na conan'jö́n yo Jesucristo. Ndo' ninncüii
tmaan' ngachu jon já yo 'o' na tonnon nquii Tyo'ts'on.
\v 15 Majo' tsoñ'en na incyaa jon na coquenö́n, cotjö́nhan' cha'
quitejndeihan' 'o', cha' majndyentyi nn'an nta'jn'aanhin juu naya
na conduihin, ndo' na nnda' majndyentyichen nn'an ninncyahin na
ya jon, ndo' ntyja 'naan' jo', t'manntyichen ndit'maan' jon.
\s Juu na qui ts'on Pablo incyaahan' na t'man
ts'on jon
\p
\v 16 Mang'e na nnda' vaa, jo' tyi'c'ö́n na chjoo' n'ö́n
ata na n'ndyë́tö́. Min na vantycüii najndei si'ts'o nján ng'e
'nan na coquenö́n, majo' 'io 'io incyaa Tyo'ts'on na coy'ö́n
najndë́ ntyja 'naan ñuan nján.
\v 17 Ng'e 'nan na coquenö́n
naneinhin, tyi'cüentyja na jaa'han' min tyi'vioo'han'. Ntyja
'naan' juuhan' ncy'ön cüenta ncüii nnon naya na
tyi'xe'quintycüiihan' quiñoon'ndue, na joo navi' na coquenön
nein, min'chjo tyi'tsijonhan' joohan' yo juu naya'ñeen.
\v 18 Mang'e jo', tyi'quity'í cüenta navi'min na coquenö́n.
Jndyentyichen na m'aan' n'ö́n 'nan na tyi'covityincyoo' na 
ndëcya nninncyaa Tyo'ts'onhan' ndëë. Ng'e navi' na iquenon ts'an
vacüenonhan', majo' joo 'nan njon na condui Tyo'ts'on na 
ndëcya na nninncyaa jonhan' ndëë, joohan' tyi'jon quintycüiihan'.
\c 5
\s Quiñoon'ndue vaa cje v'aa cüentaha
\p
\v 1 Joo si'ts'o njanhan, nan'xuanhan' cha'vijon nt'aa naijon na
com'an jaa. Mangiö na joo si'ts'o njanhan vaquehan' ndo' ncüjë,
majo' quiñoon'ndue jndë sijnda' Tyo'ts'on si'ts'o xco na
ncy'ön cüentahan' vi na jndë tjë. Joohan' mancha'xjen 
m'aanhan', tyi'jon quintycüiihan', ee nquii Tyo'ts'on iquen
jonhan'.
\v 2 Viochen xjen na m'an tsonnanguevahin na chö
si'ts'omin, its'aahan' na coton nn'ön ng'e nt'ue nn'ön jndyihi na
nc'ön yo Tyo'ts'on quiñoon'ndue naijon na nninncyaa jon si'ts'o
xco njanhan.
\v 3 Ng'e juu xjen na ntcüëhë si'ts'o xco na
nninncyaa jon, tyi'xe'quinan'xuan na cha'vijon na ninquintsi jaa
xjen na jndë tjë.
\v 4 Viochen xjen na cotant'ö yo joo
si'ts'omin, coton nn'ön ntyja 'naan'han' ng'e na nt'ue nn'ön
jndyihi na ntcüëhë juu si'ts'o xco, majo' chito ng'e
nt'ue nn'ön na juu xjen na jndë tjë na ntjo jaa na cha'vijon
ts'an na tandiaa cüe, jaa nin'cüë jndyihi juu si'ts'o xco na
tyi'je'cue'han'. Juu xjen'ñeen si'ts'o na ngue'han',
ntscüejndyohan' juuhan' si'ts'o na tyi'jon cue'.
\v 5 Nquii
Tyo'ts'on jndë sijnda' jon na ncy'ön juu si'ts'o xco.
Ndo' jndë ncyaa jon Espíritu Santo quii' nn'ön cha'
quitsi'manhan' na mayuu' ntsiquindë jon juu jñ'oon'ñeen.
\p
\v 6 Mang'e na nnda', ninnquii'chen coy'ö́n na qui n'ö́n
Tyo'ts'on, ng'e na ngiö́ viochen xjen na cotant'ö́ yo
si'ts'omin, ninvaa na tacotsquë́ na m'aan nquii ta Jesús.
\v 7 Viochen xjen na cotsam'án, tyi'covityincyoo' nchu min na itsijnda'
nquii Tyo'ts'on, majo' covantyja n'ö́n jñ'oon na incyaa jon
ndë́.
\v 8 Mang'e na nnda' vaa, coy'ö́n na t'man qui n'ö́n na
ntsquë́ naijon m'aan nquii ta Jesús, chito na
ngüant'ö́ntyë́chén tsonnanguevahin yo joo si'ts'omin.
\v 9 Ng'e jo' viochen xjen na cotant'ö́, conan'chö́n na nt'á 'nan
na cavee' nchjii jon, tanin min na aa cotant'ö́ntyë́chën yo si'ts'o
nján oo min na ncüjë́ na ngitsá naijon na m'aan jon.
\v 10 Ng'e mangiö́ na ngüentyja xjen na tsoñ'en jaa na vantyja
nn'ön Cristo, ngüentyjëë'hë na tonnon jon na ngoco'xen jon
ncüii ncüii jaa ntyja 'naan' 'nan na tont'a xjen na totant'ö.
Juu xjen'ñeen xi' ncüii nchu vaa 'nan na tont'a nnon tsonnanguevahin,
ndyion jon jaa, aa 'nan ya, ndo' aa 'nan tyia, majuuhan' ncy'ön.
\s Contjo nchjii Tyo'ts'on yo jaa xeng'e Cristo
\p
\v 11 Ndo' ng'e na nguaa na nnda', ndo' xeng'e itsity'ue
jndyihan' ts'an na nt'uiivi' Tyo'ts'onhin, jo' conan'chö́n na
quioo' n'onhan yo jon. Covityincyoo' jndyoyu nnon jon na xoncüee'
n'ö́n na cont'á ts'ianva', ndo' mantyi ntyja' ts'ön na ndicje
ya ñuan 'naanho' na nnda' vaa ntyja nján.
\v 12 Ntyja 'naan'
juu jñ'oon na conduë́ ndö, tyi'nan'tiuho' na ve' conduë́tö́han'
cha' na ndueho' na vaquinjon' juu ts'ian na cont'á. Conduë́ na
nnda' cha' ndëë nc'onho' na neinho' ntyja nján ndo' mantyi
cha' ndëë nan'ntcüe'ho' jñ'oon ndëë nque nan'ñeen na
conan'ntsahin tyquii' na cont'a nquehin. Joohin ve' cotji' nquehin
cüenta ntyja 'naan' na covaa' n'onhan, chito cotji'han cüenta 
nchu vaa tsixuan ts'an quityquii' ts'on juu.
\v 13 Nque nn'an na
conduehin na nan' nquë́n yo 'nan na cont'á, nnda' vaa ng'e na
conan'chö́n na cüit'maan' Tyo'ts'on ntyja 'naan' juu ts'ian na
cont'á. Ndo' xe na aa conduehan na quindë ya na jnda' nquë́n,
nnda' vaa ng'e na conan'chö́n quityquii' joo ts'ian na cont'á
cha' quitejndeihan' 'o'.
\v 14 Covaa' n'ö́n na chuhan' na quint'á
na nnda' ng'e itsivi'ntyjii Cristo nn'an. Mangiö́ na tue' jon
nnon tsonjn'aan ntyja njanhan cha' ndëë ntsin'man Tyo'ts'on
ñuan njanhan. Ndo' ng'e na nnda' vaa na tjon jon, tsoñ'en jaa
nan'xuan cha'vijon na jndë tjë.
\v 15 Tue' jon cüenta tsoñ'en
jaa cha' jaa na vantyja nn'ön jon nanein, chito na nc'ön
cha'xjen na nt'ue nn'ön nquëhë, majo' c'ön ntyja 'naan' nquii jon,
nquiintyi jon na tue' jon ntyja njanhan ndo' na tando' xco jon.
\v 16 Mang'e jo' nanein na tonnon, taxe'quitjí' cüenta nchu vaa
tsixuan ts'an cha'xjen nque nn'an cotji'han cüenta ntyja 'naan
ntyjehin. Nguee na toxen'chen totjí' cüenta ntyja 'naan' Cristo
cha'xjen joo nn'an tsonnangue cotji'han cüenta ntyja 'naan ntyjehin,
majo' naneinhin ñooncya cotjí' cüenta ntyja 'naan' jon.
\v 17 Mang'e jo', juu ts'an na m'aan ntyja 'naan' Cristo, its'aa Tyo'ts'on
na conduihin ts'an xco. Naneinhin jndë tejndyo ntyja nchu vaa na tots'aa
jndyee juu. Ntyja na vam'aan juu, condixco tsoñ'enhan'.
\s Juu 'nan na its'aa Tyo'ts'on cha' ntjo
ya ntcüe' nn'an yohín.
\p
\v 18 Juu ts'ianva' xia'ntyi ng'e nquii Tyo'ts'on, jo' na
conduihan'. Juu xjen na tom'án na jndö́ jndyihin, xjen'ñeen
tquen jon já na ntjo ya nchjii jon yo já. Ndo' mantyi jndë t'ua
jon ts'ian ndë́ na nque nn'an na jndohan jon, quinduë́ ndëë
nan'ñeen na quintjohan na ya jñ'oonhan yo jon.
\v 19 Juu
ts'ian'ñeen, ndö vaa ntyja 'naan'han'. Ntyja 'naan' nquii
Cristo, jo' nque nn'an tsonnangue, iquen Tyo'ts'onhan na contjo
ya ntcüe'hin yo nquii jon. Nein tyi'quityii' jon cüenta joo
jnan na jndë tonan'tjahan nnon jon. Juu jñ'oon'ñeen i'ua jon
ts'ian ndë́ na ncyáhan' ndëë nn'an.
\v 20 Ndo' na nnda' vaa
ts'ian na i'ua jon ndë́, yo najndei na condui nquii Cristo na
cotsaconty'í cha' cüaa' n'on nn'an nchu vaa 'nan nt'ue ts'on
Tyo'ts'on na quint'ahin. Na cont'á ty'oohin na quintcüe'
n'onhin, cha'vijon nquii jon its'aa jon juu ts'ian'ñeen yo
jñ'oon jndyuë́. Yo xuee' nquii Cristo, jo' cont'á ty'ooho' na
quintjo ya jñ'oonho' yo Tyo'ts'on.
\v 21 Nquii Cristo min'ncüii
jnan tyi'tsixuan jon. Jaa nn'an tsonnangue, joo jnan na nan'xuan,
ninncüii nacjoo' Cristo tyio Tyo'ts'on joohan', ndo' jo' tyion
quindë jonhan'. Ndo' ng'e na nnda', naneinhin ntyja 'naan' nquii
jon, jo' iquen Tyo'ts'on jaa na tajnan nan'xuan na tonnon jon.
\c 6
\s Ts'an na ityentjon nnon Cristo,
nan'min chuhan' na quitsixuan juu
\p
\v 1 Juu ts'ian na its'aa Tyo'ts'on, conan'jö́n yohin ntyja
'naan'han'. Mang'e jo', cont'á ty'oo 'o' na juu naya na condui
jon, tyi'ntji' 'o' cüenta na tyi'njonhan'.
\v 2 Ng'e nacjoo' jñ'oon' jon na jndui itso jon:
\q Majuu xjen na sitiu na ncy'ön na vi'ntyji ja 'u',
majuuto xjen'ñeen tquën cüenta jñ'oon na tcan' nnön.
\q Majuu xuee na sitiu na ntsin'man ñuan 'nan',
majuuto xuee'ñeen sijnt'a na tejndei 'u'.
\p Nnda' vaa na tso jon. Naneinhin quitquenho' cüenta, xjenvahin
na m'anho' naneinhin, majuuto xjen na vi'ntyjii jon 'o'.
Quitquenho' cüenta, naneinhin xjen na m'anho', majuu xjen na
itsin'man jon ñuaanho'.
\p
\v 3 Tyi'quint'ue n'ö́n na ncüii nnon ntyja 'naan' na cotye'ntjö́n
nnon Tyo'ts'on na ntsquioohan' ts'an na ngitso juu na
tyi'quijnt'ue jñ'oon' jon na concyá.
\v 4 Ee já vandya' cotsam'án ntyja 'naan' na cotye'ntjö́n nnon Tyo'ts'on. 
Covityincyoo' jndyoyu na nnda' ng'e tyi'conan'ntyquen já quii' ts'ian 
'naan' jon min na coquenö́n navi', min na it'uiityenhan' já ndo' 
ndiquindëë nt'uí.
\v 5 Nnda' cotsam'án min na jndye jnda jndë tja' nn'an já, ndo'
mantyi jndye jnda jndë tyi'han já vancjo. Nn'an na tyi'cuee'
n'on ts'ian na cont'á, tonan'jndyehan jndyuehan na tonan'vehin
nacjö́. Jndye jnda na itscüejndyaa' jndyihan' já ts'ianmin na
cont'á, vaa xjen na covejnt'ö́ tsantsjon, ndo' vaa xjen na
ndicüinon 'nan na cocü'á.
\v 6 Joo na ntju' na cotsam'án yo joo na ndyii' n'ö́n na
ntyja 'naan' joohan' covityincyoo' na cotye'ntjö́n nnon
Tyo'ts'on. Ndo' mantyi yo na covaa' n'ö́n ntyja 'naan'
jon yo Cristo, na incyaa jon na conan'vengiö́ nn'an, mantyi
yo na coy'ö́n na t'man n'ö́n nn'an, ndo' na cont'a
'nan na ya yo nn'an, nan'min' conan'manhan' na
cotye'ntjö́n nnon Tyo'ts'on. Ndo' mantyi ng'e nquii
Espíritu Santo itejndei jon já ndo' incyaa jon na
xoncüee' n'ö́n na vengiö́ nn'an na vantyja n'on
Cristo, jo' na condëë cont'á nan'min'.
\v 7 Itsi'manhan' na cotye'ntjö́n nnon Tyo'ts'on ng'e
jñ'oon na mayuu' 'naan' jon na coninncyá. Cont'á ts'ianmin'
yo naijndei na condui nquii jon. Cha'xjen ncüii ts'an na ica
juu tyia' coninjnt'uehin nt'ö ts'ian ndyia', majo'ntyi já
coninjnt'ue já ncüii cüii nnon na ntejndeihan' na ngitsá
nacjoo' 'nan tyia ndo' na nta'ñoon'han' já na nin'quitsquioo
yutyia já.
\v 8 Vaa xjen na cont'a nn'an na njon já, ndo' vaa
xjen na conan'cüejnaan'hin já. M'an nn'an na ya jñ'oon
conduehin ntyja nján, ndo' mantyi m'an nn'an na tyia jñ'oon
conduehin nacjö́. M'an nn'an na conduehin na ve' conan'vi'nn'án
nn'an, majo' já ninnquii'chen jñ'oon na mayuu' na conan'në́n
ndëë nn'an.
\v 9 M'an nn'an na conduehin na tyi'jnda'to yuu jon
jnán, majo' jndye nn'an cota'jn'aan yahin na condui já nn'an na
i'ua Tyo'ts'on ts'ian ndë́. Min na jaa' jndyi navi' na nchjehan'
já na nin'quitscüjehan' já, nin'jo' cotant'ö́.
\v 10 Min na min 'nan na itsichjoo' jndyihan' n'ö́n, majo'
tyi'contycüii na incyaa Tyo'ts'on na neiin' n'ö́n. Min
nanninñen' já, majo' majndye nn'an conduihin na tyahin
ntyja 'naan' Tyo'ts'on ng'e jñ'oon na conan'mán ndëëhin, Min na 
ta'nan nt'á, min tandyuaa nján, majo' tsoñ'en 
na njonntyichen nan'xuanhan' conduihan' 'nan nján.
\p
\v 11 'O' ntyjë na m'anho' tsjoon Corinto na vantyja n'onho'
Cristo, jndë jnan'manñ'ë́n nchu vaa na m'aan' n'ö́n ntyja
'naanho' yo na conan'vengiö́ho'.
\v 12 Majo' chito tsojnán nquë́ na tyi'nin'cy'onho' cüenta já,
jnan nqueho' na tyi'quinjon já ngioho'.
\v 13 'O' conduiho' ntsinda ncö. Matsinën ndëëho' cha'xjen na
itsinin ts'an ndëë ntsinda nquii jon, tyi'jnty'ia
ndya'ho' já.
\s Jaa na vantyja nn'ön Cristo, condui jaa
vaa' nquii Tyo'ts'on vando'
\p
\v 14 Tyi'ntsquiiho' yo nn'an na tyi'covantyja n'onhin juu
jñ'oon' Tyo'ts'on. Ng'e nquii ts'an na jndë tquen jonhin na
tajnan tsixuan juu, min tyi'quichuhan' na ntsijonhin yo ts'an na
vam'aan juu ntyja 'naan' na condui natyia. Ee cha'xjen juu naxuee
vandya'han' yo natsjon, nnda' vaa na itsijonhan' na tyi'cüejon
na cotsam'an ve nan'ñeen.
\v 15 Juu Cristo tyi'je'quindëë na ntsijonhin yo Satanás, min
juu ts'an na vantyja ts'on Cristo, tyi'quichuhan' na
ntsquiihin yo ts'an na tyi'covantyja ts'on. 
\v 16 Ng'e jaa condui vaa' Tyo'ts'on na vando', jo' joo
nn'an na conan't'maan'han 'nan na conan'ya nn'an, tyi'quichuhan'
na nnan'quii jaa yo nan'ñeen, ng'e itso jon ndëëhë:
\q Ja nc'ön quii' nt'an nn'an na m'anhin ntyja
njan, ndo' ntyja 'naanhin ndit'maan' ja.
\q Ja condui Tyo'ts'on na conan't'maan'hin
ndo' joohin conduihan nn'an njan.
\p
\v 17 Ndo' mantyi vaa ncüiichen jñ'oon na itsiquindyi Tyo'ts'on
jaa. Tso jon:
\q Mang'e jo' quindui'ho' quii' nt'an nn'an
na conan't'maan'hin 'nan na conan'ya nquehin.
Min'chjo tyi'nan'jonho' yo 'nan na cont'ahin.
\q Ndö vaa jñ'oon tsinin nquii jon na itye'ntjon
jon jaa: 
\q 'Nan na matsjö na tyi'ji'ua tsixuanhan',
quitsacüentyjee'ho' na cot'ueho'han'.
\q Ndo' ncy'ön cüenta 'o'.
\q
\v 18 Na nt'aho' 'nan na matsjö, yajo'
ja ndui tyeho', 
\q ndo' 'o' nduiho' ntsinda
nannon ndo' yo nin'nanntcu.
\q Ja Tyo'ts'on na tsoñ'en condëë mats'a,
ndö' jñ'oon na matsjö ndëëho'.
\c 7
\p
\v 1 'O' ntyjë na vantyja n'onho' Cristo na vi'ntyji 'o', joo
jñ'oonmin' na jndë tco' Tyo'ts'on 'ndyo jon ndëë,
nan'xuanhan' 'nan njanhan. Mang'e jo', tyi'ndyiicje jaa ntyja
'naan tsoñ'en na itsi'ndaa'han' si'ts'o njanhan yo ñuan njanhan,
chuhan' na c'ön na ntju' nan'xuan ntyja 'naan tsoñ'en. Ndo'
ng'e na njon jndyihin ngiö, quinan'chön na nnan'xuan ñuan
nquii' na tonnon jon.
\s Neiin' Pablo na jndë ya ngio nn'an
tsjoon Corinto yo jon
\p
\v 2 Ncya nnda' 'o' na ninncüii nc'oon' n'onho' yo já.
Min'ncüii tyí'conan'tja já ndëëho'. Min'ncüiiho'
taconan'mán jñ'oon nnon juu na si'ndaa'han'hin. Min tanin juu
ntyjeho' na jnan'vi'nn'án cha' ntjo 'naan' juu nduë́.
\v 3 Chito matsjö jñ'oonvahin cha' quit'uiihan' jnanho'. Jndë
tsjöhan' ndëëho' na yo mancha'chen n'ö́n na vengiö́ho'
tsochen xuee na cotant'ö́ ata xjen na ncüjë́.
\v 4 Mantyji
jnt'a na nnan'quindëho' jñ'oon na jndë tsjö ndëëho'. Jndë
matsinën ndëë nn'an ntyja 'naan' juu 'nan na xoncüe
cont'aho'. Ndo' min na jndye nnon navi' na coquenö́n, majo' ya
na vañjoon' ts'ön 'nan na cont'aho', incyaahan' na t'man 
ts'ön ndo' na nën jndyi.
\p
\v 5 Juu xjen na squë́ ntjoohin ndyuaa Macedonia, tyí'c'ö́n na
ya ngiö́ ng'e xi'jndio tom'aan jñ'oon na it'uiihan' já.
Tom'án tyia' yo nn'an na co'ohin nacjoo' Cristo ndo'
totsity'uehan' ñuan njan na m'aan' jndyi n'ö́n ntyja 'naan joo
ntyjëëhë na conduihin cüentaa' jon na ve vaa na cotsam'anhin.
\v 6 Majo' min na nnda', nquii Tyo'ts'on na itsinjoon' jon nn'an
na chjoo' n'onhin na coquenonhin navi', juu xjen'ñeen sinjoon'
jon já na tyjee' ntcüe' juu ntyjëëhë Tito na m'án.
\v 7 Ndo' min chito xia'ntyi na tyincyaahan' na në́n xeng'e na
tyjee' ntcüe' jon na m'án, t'manntyichen na tyincyaahan' na
në́n ya na tso jon ndë́ na totquen ya yaho' cüenta jñ'oon na
totsiqui'maan' jon 'o' xjen na tom'aan jon quii' nt'anho'.
Siquindyii jon já na nin'quijnty'ia nnda'ho' já ndo' na t'man
vaa na sichjoo'han' n'onho' ntyja 'naan' juu tsan'ñeen na
sitjahin quii' nt'anho'. Tso jon nnön na cojoo' ya n'onho' na
nta'nguee'ho' juu jñ'oon na chu juu tson'ñeen na scüenön
ndëëho'. Ndo' xjen na jndyi na nnda', tyincyaantyichenhan' na
nën jndyi.
\p
\v 8 Majo' min na ntyja 'naan' juu tson'ñeen na scüenönhan'
ndëëho' na sichjoo'han' n'onho', majo' tyi'quitsi'ndaa'han'
nchji na tjihan'. Mayuu' navejndyee tyincyaahan' na tyia ntyji,
ya na taa' ts'ön na si'ndaa'han' ngioho' vi na jndë na
ty'onho' cüentahan', majo' ve' tyi'viochen.
\v 9 Majo' naneinhin, nën jndyi na scüenönhan' ndëëho'.
Chito matsjö na nën ng'e na tyincyaahan' natyia ngioho'.
Nën ng'e juu na sityiahan' ngioho' ntyja 'naan'
jñ'oon'ñeen, tay'oonhan' 'o' na jnan'chonho' na
jnan'jonho' 'nan na tsjö na quint'aho'. Juu jñ'oon'ñeen,
tijnt'ue Tyo'ts'onhan' na ntcüe' n'onho' ntyja 'naan' juu
natyia na tovaa quii' nt'anho', jo' tsi'manhan' na juu
tson'ñeen tejndeihan' 'o', tyi've'jn'aan na tjihan'.
\v 10 Ntyja
'naan' juu ts'an na itsichjoo'han' ts'on juu ntyja na tyi'ya na
vam'aan juu, nt'ue ts'on Tyo'ts'on na quintcüe' ts'on juu ndo'
cüji ntcüe'hin ntyja 'nan natyia na its'aa juu. Xe na aa nts'aa
juu na nnda', ntsin'man Tyo'ts'on ñuaan' juu, min
tyi'xe'quits'aahan' ntyjii juu na ve' jn'aan na s'aa juuhan'.
Juu na itsichjoo'han' ts'on ts'an cha'xjen 'nan na coquenon nn'an
tsonnangue, 'nan na cove' ntyja 'naan'han', jo' na ngue' ts'an.
\v 11 Juu tson'ñeen na scüenönhan' na m'anho', quitquenho'
cüenta nchu vaa na tijnt'ue Tyo'ts'onhan' na s'aahan' na tyioo
natyia ngioho' vi jndë na jnan'jn'aanho'han'. Ee tojoo' n'onho'
na jnan'jnda' yaho' juu jñ'oon'ñeen cha' tyi'ntjojnaan'ho'.
Totsi'ndaa'han' ngioho' na nnda' vaa na sitja tsan'ñeen, ata
sity'uehan' 'o' xe na aa nt'uii Tyo'ts'onho' ng'e na nnda' vaa na
s'aa juu. Ndo' tontyja n'onho' na ntyja 'naan' juu jñ'oon'ñeen
na quitsjö na quint'aho' cha'xjen na nt'ue ts'on nquii Tyo'ts'on.
Mantyi tquen yantyiho' na tijnda' juu jñ'oon'ñeen na t'uiihan'
tsan'ñeen yo 'nan na sitjahin. Tsoñ'en nan'min' na jnt'aho'
itsi'manhan' na taconan'jonho' yo 'nan na sitjahin.
\v 12 Juu
tson'ñeen na scüenönhan' na m'anho', chito tjihan' ng'e na
nt'ue ts'ön na quit'uiivi'han' juu tsan'ñeen na sitjahin, min
chito tjihan' cha' cüañoon'han' nquii ts'an na sitja tsan'ñeen
nnon. Ntyjii Tyo'ts'on na tjihan' cha' nqueho' ndëë ncüaa'
n'onho' na conan'chonho' na cont'aho' cha'xjen na conduë́.
\v 13 Ndo' ng'e na nnda', tyincyaahan' na xoncüii' n'ö́n.
\p Majo' chito na xia'ntyi jo' 'nan na s'aahan', mantyi incyaahan'
na në́n ng'e ya na tyjee' ntcüe' juu ntyjëëhë Tito
ntjoohin, neiin' ts'on jon ee xjen na tja jon na m'anho', t'man
vaa na tondyii' ts'on jon na aa ncy'onho' cüentahin. Ndo ng'e
na xoncüee' n'onho' na ty'onho' cüentahin, siteinhan' ts'on jon
juu xjen na tom'aan jon quii' nt'anho'.
\v 14 Vitjachen na ncja
jon na m'anho', jndye jñ'oon ya totsjö nnon jon ntyja 'naanho'.
Ndo' ta'nan jnt'aho' na ngüejn'an na nnda' vaa tsjö. Ndo' cha'xjen
joo jñ'oon na tonan'mán ndëëho', jñ'oon na mayuu'han'.
Mantyi joo jñ'oon'ñeen na jnduë́ nnon jon ntyja 'naanho',
covityincyo na mayuu'han'.
\v 15 Mang'e na nnda', nanein t'manntyichen na venchjii Tito 'o'
ng'e vañjoon' ts'on jon na totquen yaho' cüenta tsoñ'en
jñ'oon na totsinin jon ndëëho'. Tonan'ndyia'ho' ndo'
tojoo' yantyi n'onho' na tonan'veho' jñ'oon na tso jon
ndëëho'.
\v 16 Ndo' na nnda', nën jndyi ng'e na mavaa' ts'ön na
nin'quinan'quindëho' joo jñ'oon na matsiqui'man' jaho'.
\c 8
\s Ntyja 'naan' na nan'tjonhin xoquitu' na nt'ahin naya
nn'an na itsitjahan' 'nanhin
\p
\v 1 Ndo' naneinhin 'o' ntyjë, nt'ue n'ö́n na cüaa' n'onho'
ntyja 'naan' juu naya na its'aa Tyo'ts'on yo nque ntyjë na
vantyja n'on Jesucristo na m'anhin ntjoo njoon cüentaa'
ndyuaa Macedonia.
\v 2 Nquehin min na jaa'chen navi' na
inchjehan'han, majo' cotsam'anhin na nein jndyihin. Joohin min na
jñen' jndyihin, majo' conan'tjonhin xoquitu' na cha'vijon na
tyahin na nnan'cüanonhinhan' na m'an nque nn'an judíos na
vantyja n'on Jesús na itsitjahan' 'nan na nninjnt'ue
nan'ñeen. 
\v 3 Macüji' jndyoyu ntyja 'naanhin, min na tyi'jndye
xoquitu' minhin, majo' tyincyahin xi' ncüii nchu xjen na jndëë
jnt'ahin. Ata tenonchen na toninncyahin, chintyi cha'xjen na
ntsitiu ts'an na nt'ahin. Ndo' nquehin jnan'tiuhan na jnt'ahin na
nnda'.
\v 4 Majoo ntyjëëhë nan'ñeen na m'anhin ntjoo Macedonia,
yo na mancha'chen n'onhin totanhin ndë́ na ninncyá na nnan'jonhan
na ntejndeihin joo nan'ñeen na icüji Tyo'ts'onhan cüentaa' jon na
m'anhin juu tsjoon Jerusalén.
\v 5 Min tajnan'tiú na nt'ahin cha'xjen na jnt'ahin. Ee
navejndyee nquehin tquenhin nt'ö Tyo'ts'on na cüijnt'ue
jon joohin xi' ncüii nchu xjen na nt'ue ts'on jon, ndo' vi
ndëcya jnduehin na quinduë́ na nin 'nan nt'ue ts'on jon
na quint'ahin.
\v 6 Ndo' ya na jnty'iá na nnda', yajo' tsjö nnon juu
ntyjëëhë Tito na cja nnda' jon na m'anho'. Ndo' juu naya
na conan'tjonho' xoquitu'ñeen, quinan'quindëho' juu
ts'ian'ñeen cha'xjen na jnan'quita'ho'han' yohin.
\v 7 Quii' nt'an nn'an na vantyja n'on Cristo, 'o' t'manntyichen
covantyja n'onho' jon, ndo' ntyja 'naan nn'an na conan'man
jñ'oon naya 'naan' jon, 'o' yantyichen conan'manho'han',
quii' nt'an nn'an na covaa' n'onhin jñ'oon'ñeen, 'o'
yantyi covaa' n'onho' nchu vaa itsiquindyihan'. 'O'
cojoo'ntyichen n'onho' na cotyentjonho' nnon Tyo'ts'on ndo'
na t'man vaa na conan'vengioho' já. Mang'e ts'ianmin' na
nan'xuanho', mantyi cjoo' n'onho' na jndye xoquitu' na
nnan'tjonho'.
\p
\v 8 Chito matsjö jñ'oonva' ng'e nin'quity'i 'ndyö 'o', chito
jo'. Xia'ntyi matsi'man ndëëho' na joo mañoon ntyjeho' cojoo'
n'onhan ntyja 'naan' juu ts'ian'ñeen. Mats'ahan' cha'
quitsi'manhan' na xoncüee' n'onho' na vengioho' Jesucristo.
\v 9 Ng'e jndë mangioho' ntyja 'naan' juu naya na condui ta Jesucristo.
Juu jon ncüii cüii nnon na min tsonnangue yo quiñoon'ndue,
ma'naan' jonhan'. Majo' ng'e na vi'ntyjii jndyi jon 'o', s'aa
nquii jon na jñen'ntyichenhin, cha' ntyja 'naan' juu na jñen'hin,
ntquen Tyo'ts'on 'o' na conduiho' na tyaho' ntyja 'naan' nquii
jon.
\p
\v 10 Ndö vaa na matsijnt'a nquenho' na itsohan' na quint'aho'
ntyja 'naan' juu jñ'oonva'. Chu tenönhö', 'o' tom'aan' jndyee
n'onho' na nin'quitejndeiho' joo nan'ñeen na itsitjahan'
'naanhin, ndo' manqueho' ta' jndyeeho' na conan'tjonho' xoquitu'
cha' quitejndeihan'hin.
\v 11 Mang'e jo', naneinhin quinan'quindëho' juu ts'ian'ñeen. Ee
na nt'aho' na nnda' ntsi'manhan' na cha'xjen na cojoo'
n'onho' na nin'quint'aho' juu naya'ñeen, mannda'
quinan'quindëho'han' xi' ncüii nchu xjen 'naanho' na min.
\v 12 Ng'e ya na nin'quitejndei ts'an ncüii tyje juu 'nan na
itsitjahan' tsan'ñeen, cavee' nchjii Tyo'ts'on yo tsan'ñeen
na incyaa juu 'nan na min nt'ö juu, tyi'ican jon na ncyaa
ts'an 'nan na tacuen.
\p
\v 13 Chito na nin'quinduë́ na quitsijaa'chenhan' xu nacjoho'
ng'e na cotejndeiho'hin cha' tyi'icanhan' na nt'ahin ts'ian.
\v 14 Nt'ue n'ö́n na cüejon cuen 'nan na ninjnt'uehin cha'xjen nqueho'.
Naneinhin 'nan na min ndueeho' coninnonhan', tavi'nan
itsitjahan' 'o'. Jo' joo 'naanho' ntsinonhan' 'nan na
icanhan' nan'ñeen. Ndo' 'io cha xe na aa ntsitjahan' 'nan na
ninjnt'ueho', ndo' joohan min 'naanhin, ndëë ninncyahin 'nan na
ntsinonhan' na icanhan' 'o'. Ndo' na nnda', nts'aahan' na cüejon
nguaa 'nan na covijnt'ue joohin ndo' mantyi nqueho'.
\v 15 Na ndui na nnda' ntsijonhan' cha'xjen na itsiquindyii juu
jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui ntyja 'naan nn'an Israel na
itsohan': “Juu ts'an na jndye maná jñen', ta'nan na
jnty'iichenhan' nt'ö juu. Ndo' juu ts'an na tyi'jndyehan'
jñen', tyí'quitsitjahan' juu.”
\p Ndö' vaa na itsiquindyi juu jñ'oon'ñeen.
\s Jñ'oon ntyja 'naan' Tito yo nn'an na
cotejndeihin ts'ian 'naan' Tyo'ts'on
\p
\v 16 Ncya ya Tyo'ts'on na tyincyaa jon na cüejon m'aan' jndyi
ts'on Tito ntyja 'naanho' cha'xjen ja.
\v 17 Ee ya na tsjö nnon jon na nt'ue ts'ön na ngaquindyiaa'
nnda' jon 'o', neiin' jndyi jon na jndyii jon na nnda', ng'e
nquii jon tyii' yantyihin na nin'cja nnda' jon na m'anho'.
\p
\v 18 Yo juu jon conan'cüenö́n ncüiichen ntyjëëhë na
vantyja ts'on juu Jesucristo. Tsoñ'en ntyjëëhë na m'an
ndyuaaminhin, ya jñ'oon conduehin ntyja 'naan' tsanvanhin ng'e
ya jndyi na its'aa jon na incyaa jon jñ'oon naya ntyja
'naan' nquii Jesucristo.
\v 19 Ndo' chito xia'ntyi nnda' vaa ntyja 'naan' jon. Mantyi nque
nn'an na ncüii ncüii tmaan' na vantyja n'on Jesucristo,
jndë tjihin juu ntyjëëhë tsanvahin ndo' t'uahan ts'ian
nnon jon na cja jon yo já Jerusalén xjen na ntsaqui'ndyë́
xoquitu'ñeen. Ntyja n'ö́n na ninncyahin na ya Jesucristo
ntyja 'naan' juu ts'ianva na conan'tjonho' xoquitu' ndo' na
cüaa' n'onhin na 'o' ndo' já m'an na neiin' nn'ön na
cotejndeiho' joohin.
\v 20 Conan'jnt'á na nnt'á na nnda' cha' quitscu'han' na aa
ntsitiu ts'an na nin ntyjiito aa nquë́ coninjnt'ue já joo
s'on'ñeen na mayahan' na 'o' coninncyaho'han' yo nn'an mañoon 
tmaan' cüentaa' Cristo.
\v 21 Ng'e chito xia'ntyi na
tonnon Tyo'ts'on conan'chö́n na nt'á cha'xjen na 
chuhan', manin' cüejon cont'á tondëë nn'an.
\p
\v 22 Mantyi ncüiichen ntyjëëhë na vantyja ts'on juu
Jesucristo, cojñö́nhin na m'anho' yo joo nan'ñeen. Jndye jnda
jndë si'man juu ndë́ na itye'ntjon juu nnon Tyo'ts'on yo
mancha'chen ts'on juu. Mantyi neiin' juu na chi ncja juu na
m'anho' ng'e ivaa' ts'on juu na ya jndyi cont'aho' na ntejndeiho'
joo ntyjëëhë nan'ñeen.
\v 23 Xe na aa ngüaxee' ts'an ndu na
cojñö́n Tito na m'anho', quindueho' na itsijonhin yo ja
ts'ian na mats'a ndo' na conduihin na itye'ntjon jon ndëëho'.
Ndo' xe na aa mantyi na nta'xee' nn'an ntyja 'naan joo ve
ntyjëëhë na ntsquehin na m'anho' yo juu Tito, quindueho' na
nque ntyjëëhë nn'an na m'an ntjoohin, tjihin ve nan'ñeen ndo'
t'uahin ts'ian ndëëhin na quinan'jonhan yo juu Tito na nc'ohin
na m'anho'. Nquii Cristo conin'tmaan' jon ntyja 'naanhin.
\v 24 Mang'e jo', ya na ntsquehin na m'anho', quinan'manho' ndëëhin
na conan'vi'ngioho'hin. Yajo' ndëë nn'an na mañoon ntmaan' na
conduihin cüentaa' Tyo'ts'on, nintyincyoo' na mayuu' jñ'oon na
jndë jnduë́ ndëëhin na 'o' t'man vaa na conan'vi'ngioho'
ntyjeho' na vantyja n'onhin Jesucristo.
\c 9
\s Nnan'tjonhan s'on na ntejndeihan' ntyjehan
na vantyja n'on Jesucristo Jerusalén
\p
\v 1 Tyi'icanhan' na ncüjintyëchën jñ'oon ntyja 'naan' na
ntejndeiho' nn'an na m'anhin Jerusalén na conduihin ntyjeho' na
mantyi vantyja n'onhan Jesucristo,
\v 2 Ng'e mantyji na m'ancjeho' na
ntejndeiho'hin. Viochen xjen na manty'i ja ntjoohin ndyuaa
Macedonia, jndë mac'ös'aho' ndëë ntyjeho' na mantyi m'anhin
ntyja 'naan' Tyo'ts'on, na 'o' na m'anho' ndyuaa Acaya,
machu'chen ta'ho' na conan'tjonho' xoquitu' na ntejndeiho'
ntyjëëhë nan'ñeen. Ndo' na nnda' m'aan jñ'oon na cont'aho',
joo ntyjëëhë na m'an ntjoohin, majndyentyihan mantyi
conan'chonhin na nnan'tjonhin s'on na ntejndeihin nan'ñeen cha'xjen
na cont'aho'.
\v 3 Majo' min na nnda', majñön ntyjëëhë
nanmin na m'anho' cha' tyi'nts'aahan' na ve' c'uaa nquii 'ndyö
na matsjö na jndë m'an cjeho' yo xoquitu'ñeen. Ee nt'ue ts'ön
na vitjachen na nguë na m'anho' ndo' jndë jndë jnan'tjonho'
joo s'on'ñeen.
\v 4 Chito nts'aahan' na juu xjen na nguë nnt'a
na m'anho' yo vendye ntyjëëhë nn'an ndyuaa Macedonia, ndo' na
nnintyincyoo' na tyi'c'oncjeho' yohan'. Ndo' xe na aa nnda'
ngacju'han', yajo' ntjo jnaan' já na jndë jnduë́ na m'ancjeho'
yo juuhan', ndo' majndeichen mantyi nqueho' ntjo jnaan'ho' ng'e
na jndë jnduë́ na jndë jnan'jnda'ho'han'.
\v 5 Ng'e jo', jndë sitiu na yantyichen na tsjö ndëë ntyjë
nanmin, na quint'ahin vi naya'ñeen na quitsaquijnty'iahin
'o' vitjachen na nguë nnt'a na m'anho' cha' caquindëñ'en
juu ts'ian'ñeen. Yajo' nnintyincyoo'
jndyoyu na coninncyaho'han' yo na neiin' n'onho', ndo' na
nnda' tyi'je'quindëë ndue nn'an na ve' ng'e na jndei'
'ndyö, jo' na tyincyaho'han', min na tyi'xoncüee' n'onho'.
\p
\v 6 Majo' cañjoon' n'onho' juu jñ'oonvahin: Juu ts'an na tyi'jndye
'nan tsjan na nnon', chjo 'nan na ngue'. Majo' juu ts'an na
jndyehan' nnon', jndyehan' ngue'.
\v 7 Yajo' ncüii ncüiiho' ntyjantyi 'nan jndë jnan'tiuho' quii'
n'onho', chuhan' na nninncyaho' xoquitu'ñeen. Chito na
nninncyaho'han' na ve' yo nc'uaa'chen, min chito yo
najndei'han'. Ng'e juu ts'an na neiin' juu na incyaa juu
'nan na icanhan' na ninjnt'ue ntyje juu, nquii Tyo'ts'on
venchjii jon tsan'ñeen.
\v 8 Nquii Tyo'ts'on vaa najndei na conduihin na vantjo'chen na
ndëë ninncyaa jon tsoñ'en nnon 'nan na icanhan' 'o'.
Mannda' vaa cha' tsoñ'enhan' ndinonhan'. Ata mantyi
'ndyiihan' 'nan na nt'aho' naya mañoon nn'an.
\v 9 Cha'na itso jñ'oon' jon na jndui:
\q Juu ts'an na tyi'ntycüii' juu 'nan na minhin
na its'aa juu naya nanninñen', 
\q tyi'xe'quitsuu'
ts'on Tyo'ts'on naya na its'aa tsan'ñeen.
\p Mannda' itsiquindyi juu jñ'oonva'.
\v 10 Ndo' nquii Tyo'ts'on
na incyaa jon 'nan tsjan na conon nn'an cha' ngue'han' na
ntcüa'han, mantyi nninncyaa jon tsoñ'en 'nan na icanhan' 'o'.
Ndo' nts'aa jon na nninjndyehan' cha' jndye vaa na nndëë
ntejndeiho' nn'an na tyi'cüijndei' 'nan na nninjnt'uehin.
\v 11 Ndo' na majndyentyichen 'nan na incyaa Tyo'ts'on na ityio jon
jn'aanho', mat'manntyichen incyaahan' na nt'aho' naya nn'an. Ndo'
juu nan'ñeen na concyaho' ndë́ na nninncyáhan' ndëë mañoon
nn'an, ntyja 'naan joohan' jndyechen nn'an nnan't'maan'han jon na
ncya ya jon.
\v 12 Ng'e juu nayavahin na cont'aho', chito xia'ntyi
itsinonhan' 'nan na itsitjahan' ntyjeho' nan'ñeen na vantyja
n'on Cristo. Mantyi ntyja 'naan'han' jndye nn'an nnan't'maan'han
nquii Tyo'ts'on na nnduehin na ncya ya jndyi jon.
\v 13 Ndo' ng'e
na cotejndeiho'hin, conan'manho' na xoncüee' n'onho' yo Cristo.
Jo' na nnan't'maan' nan'ñeen Tyo'ts'on ng'e tsi'manhan' na
cha'xjen na conan'jonho' yo juu jñ'oon naya 'naan' Cristo, jo'
conan'quindëho'han'. Nnduehin na ncya ya jon na cotejndeiho'
joohin, ndo' majo'ntyi nt'a joo ntyjeho' na m'an mañoon njoon na
mantyi vantyja n'onhin jon.
\v 14 Ndo' na nnda', xjen na
conan'neinhin nnon Tyo'ts'on ntyja 'naanho', nts'aahan' n'onhan
na nin'quijnty'ia jndyihan 'o' ndo' na nta'jn'aanhin 'o' ng'e
t'man naya its'aa Tyo'ts'on joohin yo ntyja 'naanho'.
\v 15 Ncya
ya jndyi Tyo'ts'on ng'e juu naya na jndë s'aa jon na jñon jon
jnda jon tsonnanguevahin. Juu naya'ñeen taquintyja na t'man
conduihan', min ta'nan jñ'oon na ndë ntsi'man jnda'han'
nchu vaa na njonhan'.
\c 10
\s Vaa najndei na tsixuan Pablo ng'e conduihin
ts'an na vay'oon jñ'oon yo Cristo
\p
\v 1 Cristo conduihin na ya ñuan tsixuan jon ndo' m'aan jon na
ncjohin yo nn'an. Yo ntyja 'naan' joohan', mac'an nty'ia
ndëëho, mancö Pablo, xjen na m'an quityquii' nt'anho',
covic'uaa jñ'oon na condui ja ts'an xuan', majo' ya na
tycya na m'an yo 'o', saa' ts'ön.
\v 2 Majo' mac'an ndëëho' na tyi'nt'aho' na jndei'han' na
quitsi'man na saa' ts'ön ndëëho' xjen na nguë nnt'a na
m'anho', ng'e mayuu' na nndisaa' ts'ön ndëë joo nn'an na
conan'tiuhan na já cont'á cha'xjen na cont'a nque nn'an na
nan'xuan ntyja 'naan' tsonnangue.
\v 3 Ee min na mayuu' mann'an já cha'xjen min'cya ro ts'an, majo' 
chito cotsanan've já nacjoo' natyia cha'xjen na cont'a nn'an 
tsonnangue yo na jnda' nquen nquehin.
\v 4 Ng'e nt'ö ts'ian na covijnt'ue já na
cotsanan've já nacjoo' juu natyia, chito nan'xuanhan' ntyja
'naan' juu najndei na tsixuan tsonnangue. Joo nt'ö ts'ianmin na
covijnt'ue já quityquii' ts'ianvahin, nan'xuanhan' ntyja 'naan' najndei
na incyaa nquii Tyo'ts'on ndë́ cha' nnan'ty'uí juu ts'ian na
cont'a nn'an na conan'vehin nacjoo' jon.
\v 5 Conan'ty'uí
tsoñ'en jñ'oon na cotji' nn'an na taquintyja nquehin
t'man conduihin na juuhan' itscu'han' na ncüaa' n'on nn'an
ntyja 'naan' Tyo'ts'on. Conan'chö́n na quitsindyia' ts'an ntyja na 
itsitiu nquii juu, xjen jo'ñeen ntsiquindë juu cha'xjen na nt'ue 
ts'on nquii Jesucristo.
\v 6 Ndo' xjen na nndityincyoo' na cota'nguee'ho' na tonnon Tyo'ts'on, 
yajo' m'ancjë́ na nt'á na quit'uiihan' joo
nan'ñeen na tyi'nin'quita'nguee'han tonnon nquii jon.
\p
\v 7 'O' ve' ntyja 'nan na covityincyoo', jo' cotji'ho' cüenta.
Majo' tyi'ya na nnda' conan'tiuho'. Min'cya ro ts'an na nchjii ya
juu na condui juu cüentaa' Cristo, cüji' juu cüenta na
cha'xjen na itye'ntjon juu nnon jon, majo'ntyi nan'xuán.
\v 8 Juu najndei na condui nquii Jesús, tyincyaa jon na tsixuanhan'
cha' ntyja 'naan'han' ngaqueho' na vantyja n'onho'hin. Min xe na
aa maco's'a ja na tsixuanhan', majo' ta'nan ncüii nnon 'nan na
tots'a xjen na tom'an quii' nt'anho' na ntyja 'naan'han' jndë
ntjo jnaan' ja.
\v 9 Ndo' na nnda' matsjö, matsjöhan' cha' tyi'nan'tiuho' na
nin'quitsity'uë jaho' yo joo tson na matscüenön na m'anho'.
\v 10 Ee m'an nn'an na tyi'ya jñ'oon conduehin na
jaa' jndyi jñ'oon na chuu' joo tson'ñeen na matscüenön na m'anho'.
Majo' conduehin juu xjen na m'an quii' nt'anho', ndiquindëë
ntsitjön' jñ'oon na mancya ndëëho' ndo' ts'an na tyi'ngüi
ja.
\v 11 Nque nn'an na nnda' vaa na conduehin, icanhan' na
cüaa' n'onhin na vi na jndë squë́ nnt'á quii' nt'anho',
cüejon nnt'á cha'xjen juu jñ'oon na conduë́ ndëë joo 
tson'ñeen na jnan'cüanö́n na m'anho'.
\p
\v 12 Já tyi'xe'quinan'chö́n na cüejon condui já cha'nan ve ndye
nn'an na condue nquehan na juu jñ'oon na coninncyahan
taquintyja na quindëhan', min xe'quitjí' cüenta na aa
tsijonhan' já yohin. Ee joohin ntyja 'naan na jnda' nquenhin cotji'
nquehin cüenta ntyja 'naan' ts'ian na cont'ahin yo ntyjehin. Ndo' na
nnda', itsi'manhan' na tyi'jnda' nquenhin.
\v 13 Majo'
tyi'xe'quita'ntyc'ë́ ntyja 'naan' na vanaan na ngita's'á já.
Xia'ntyi cota's'á já ntyja 'naan' juu na jndë sijnda' nquii
Tyo'ts'on ntyja nján, Ee juuhan' mantyi it'uiihan' juu ts'ian
'naan' jon na cont'á quii' nt'anho'.
\v 14 Nquë́ squë́ jndyë́
na m'anho' yo juu jñ'oon naya 'naan' Cristo, ng'e na nnda',
ta'nan ncüii ts'an na ndëë ngitso juu na juu najndei na
nan'xuán, tantyc'ë́han' na conduë́ nin 'nan na quint'aho'.
\v 15 Ndo' na nnda', juu ts'ian 'naan' Tyo'ts'on na its'aa
ncüiichen ts'an, xe na aa conduë́ ts'ian njánhan',
ntsi'manhan' na juu najndei na incyaa jon na nan'xuán,
cota'ntyc'ë́han'. Majo' juu na vantyja n'onho' Jesucristo,
contyja n'ö́n na ngaqueho' ntyja 'naan'han', cha' juu ts'ian na 
jndë si'jnda' Tyo'ts'on quii' nt'anho', ngavit'manntyichenhan'.
\v 16 Ndo' na
nnda', ndëcya nndëë ngitsá na tonnonchen na ninncyá jñ'oon
naya ndëë joo nn'an ndyuaa'ñeen. Majo' ts'ian na jndë s'aa
ncüiichen ts'an je'quita's'á já ntyja 'naan'han'.
\p
\v 17 Yajo' juu ts'an na ico's'a nquiihin na vaquinjon' ts'ian
na its'aa juu, cüa, co's'a tsan'ñeen nquii Jesús na conduihin
na ico'xen jonhin.
\v 18 Ng'e chito nquii ts'an na itso juu na
vaquinjon' ts'ian na its'aa juu na tsi'man'han' na mayuu' yahan'.
Majo' juu ts'an na itso Tyo'ts'on na taquinjon' ts'ian na s'aa
juu, juu ts'ian'ñeen na mayuu' taquinjon'han'.
\c 11
\s M'an nn'an na conduehin na jñon Cristohin,
majo' conan'vi'nn'anhin
\p
\v 1 Ya jndyi nchji xe na aa nc'onho' chjo na t'man n'onho' yo ja
viochen xjen na matsinën cha'vijon ts'an na tyi'jnda' tsinin,
min na chito aa jo' tsixuan. Cüa, quita'nguee'ho' na nts'a na
nnda'.
\v 2 Xue ja 'o' cha'xjen nquii Tyo'ts'on m'aan na xuehin
jaa. Ee tc'ö 'ndyö nnon Cristo na nquii jon nduihin
s'aho'. S'a na nnda' cha' ndëë ninncya jaho' nt'ö
jon na ntsijonhan' 'o' cha'vijon ncüii yuscundyua na
tacom'aan juu yo tsans'a.
\v 3 Juu quitsu yo na jnda' xquen juu, si'vi'nn'an juu Eva.
Mantyi itsity'uehan' ja na nnda' vaa na itsijonhan' na
coquenonho'. Ee nts'aa juu na tyi'ninncüii nc'oon' n'onho' ntyja
'naan' nquii Cristo na n'ndyeho' na xia'ntyi nquii jon na njonhin
ngioho'.
\v 4 Ng'e xe na aa ncüjee' ncüii ts'an na m'anho' na nninncyaa juu
jñ'oon ndëëho' ntyja 'naan' Jesús na vandya'han', chito
cha'xjen joo jñ'oon na toninncyá na tentyja n'onho',
majo' conan'veho' jñ'oon 'ndyo tsan'ñeen. Ndo' xe na
incyaa tsan'ñeen jñ'oon ndëëho' na chito nquii
Espíritu na conduihin Tyo'ts'on sijnda'han', cje ro coy'onho'
cüentahan'. Ndo' na nndyoy'oon tsan'ñeen mañoon jñ'oon
na itso juu conduihan' jñ'oon naya ntyja 'naan' Cristo, min
juu jñ'oon'ñeen chito conduihan' cha'xjen joo jñ'oon na 
toninncyá ndëëho', majo' conan'veho' jñ'oon na incyaa juu.
\v 5 Yo ntyja njan,
tyi'quits'aahan' nchji na tyi'cüentyja na t'man condui ja yo
ntyja 'naan joo nan'ñeen na coninncyahin jñ'oon ndëëho' na
conduehan na nquehin na conduihin nn'an njonntyichen na i'ua
Cristo ts'ian ndëëhan. 
\v 6 Ee min xe na aa mayuu' na ndiquitsinch'u ja jñ'oon
xjen na matsinën ndëë nn'an cha'na nque nan'ñeen, majo'
tanin, jndye jñ'oon mava' ts'ön ntyja 'naan' nquii Jesucristo
na jndë si'man'han' ndëëho'. Ndo' juu ts'ian'ñeen, jndë
si'man jndyoyuhan' ndëëho' na nnda' vaa ntyja nján.
\p
\v 7 Juu xjen na toninncya jñ'oon' Tyo'ts'on ndëëho', ve'
ts'ian ndyia' tots'a cha' ninjnda' 'nan na tocanhan' ja. Tots'a
na nnda' cha' ndit'manho' ndo' cha' min'ncüii tyí'quichojnanho'
nnön. ¿Aa sitja ja ndëëho' na taty'ön xoquitu' ndueeho'?
\v 8 Xjen na totsi'man jñ'oon naya ndëëho', joo ntmaan' nn'an na
vantyja n'on Jesús na m'anhin mañoon njoon, nduee joo nan'ñeen
ty'ön cüenta xoquitu' na tijnt'ue ja na totsijnda 'nan na
tocanhan' ja, jo' na jndëë totye'ntjön ndëëho'.
\v 9 Mantyi juu xjen na tom'an quii' nt'anho', ndo' na tatijndei'
xoquitu' njan, ta'nan tyiö xu nacjoho' ng'e nque ntyjëëhë
na vantyja n'on Jesucristo na m'anhin ndyuaa Macedonia,
juu xjen'ñeen squehin na m'an, ndo' tyincyahin s'on na
tijnt'ue ja. Juu xjen'ñeen min ta'nan tyiö xu nacjoho',
min je'quits'a na nnda' na tonnonchen.
\v 10 Juu jñ'oon na mayuu' ntyja 'naan' Jesucristo
m'aanhan' quii' ts'ön ya na matsjö na tyi'jon ncya na ncüii
'o' na m'anho' ndyuaa Acaya na nndëë nnan'tsan'ho' ja na
matsjö nqui' na mats'a na nnda'.
\v 11 Ndo' na nnda' matsjö ¿Aa cotji'ho' cüenta na tyi'vi'ntyji
'o'? Majo' nquii Tyo'ts'on ntyjii jnda' jon na vi'ntyji jaho'.
\p
\v 12 Ndo' na tonnonchen, ninncüii xjen nts'a cha'xjen na tots'a
xjen na tom'an yoho'. Nts'ahan' cha' joo nan'ñeen na conduehin
na nincüajon cont'ahin ts'ian 'naan' Tyo'ts'on cha'xjen na
cont'á, ntscu'han' na conan'ntsa nquehin.
\v 13 Joo nan'ñeen na matsinën ntyja 'naanhin ndö', conduehin
ndëëho' na conduihin nn'an na i'ua Cristo ts'ian 'naan'
jon ndëëhan, majo' tyi'yuu'han'. Ve' conan'vi'nn'anhin
'o', ve' cont'a nquehin na jo' conduihin.
\v 14 Ndo' na nnda' cont'ahin, tyi'tsiñoonhan' na
tsixuanhan' ng'e mantyi juu yutyia Satanás itscüequenhin
cha' ncüii ángel na nancoo' jndyi quixuee.
\v 15 Ndo' ng'e na nnda' vaa its'aa juu, covaa' nn'ön na joo nn'an na
cotyentjon nnon juu, ts'ian na cont'ahin, ntsijonhan' juuhan'
cha'vijon ts'ian na cont'a nn'an na cotsam'anhin cha'xjen na
nt'ue ts'on Tyo'ts'on. Majo' juu xuee na mats'iañ'en,
nt'uiityenhan' nan'ñeen tsojnaan' na chito jo' na cont'ahan.
\s Navi' na toquenon Pablo ng'e na conduihin
ts'an na i'ua Cristo ts'ian nnon jon
\p
\v 16 Ncüiichen jon matsjö ndëëho', tyi'nc'oon' n'onho' na
condui ja ts'an na tyi'jnda' tsinin. Majo' tanin, xe na aa
cotji'ho' cüenta na jo' condui ja, c'onho' na t'man n'onho' yo
ja cha' nndëë ncüji's'a chjo ja ntyja njan, cha'xjen na
coy'onho' na t'man n'onho' yo ts'an na tyi'jnda' itsinin.
\v 17 Jñ'oonva' na matsinën na mats'a ncö na t'man condui ja, chito
ta Jesús na sijnda' xquën na quitsjöhan'. Ve' matsinëntö
cha'na ts'an na tyi'jnda' xquen.
\v 18 Jndye nn'an cotsque na m'anho' na conan'saa' nquehin nchu
vaa na conduihin cha'xjen cont'a nque nn'an tsonnangue.
Mang'e na nnda' cont'ahin, mantyi ja ncüji's'a chjo ja.
\v 19 'O' na jnda' jndyi nquenho', ntyjii' ya jndyi ts'ön na ndëë 
nnan'quii n'onho' yo ja na condui ja ts'an na tsan' xquen.
\v 20 Ata contjo ngioho' min na cont'a
nan'ñeen na jndei'han' na quityentjonho' ndëëhin. Cont'ahin na
nqueho' quinan'quitsuho' cha' ntcüa'han, jndë t'uehin 'o' yo
jñ'oon na conan'neinhin, cont'a nquehin na t'man conduihin
ndëëho', ata cotuen'hin nda' jndyueho'. Majo' min na cont'ahin
nan'min' yo 'o', contjo ngioho'.
\v 21 Jn'an jndyi ja na macjüji' jndyoyu ndëëho' na tatisaa'
ts'ön xjen na tom'an quii' nt'anho', na nts'a yoho'
cha'xjen cont'a nanmin'. Cüa, cuaa nquii na
ngita's'ahan ntyja 'naanhan ndëëho'. Majo' tanin, cüejon
condui ja yohan. Quitquenho' cüenta na matsinën cha'xjen
itsinin ncüii ts'an na tsan' xquen.
\p
\v 22 Conan'ntsahin ndëëho' na conduihin nn'an na conan'nein
jñ'oon hebreo. Tanin, mantyi ja majuu jñ'oon'ñeen matsinën.
Conan'ntsahin na conduihin nn'an tsjan 'naan Israel, mantyi jo' condui ja.
Conan'ntsahin na conduihin tsjan 'naan' nquii Abraham na jndyocahan',
majo'ntyi ja.
\v 23 Conduehin ndëëho' na nnon nquii Cristo cotyentjonhin,
majo' ja t'manntyichen ts'ian 'naan' jon mats'a, chito cha'
na cont'ahin. Matsinën cha'vijon ts'an na tsan'chen xquen.
Ja jaa'ntyichen ts'ian mats'a na matsiquindyi nn'an ntyja
'naan' Cristo, chito cha'xjen na cont'ahin. Jndyentyichen
jnda jndë tyi' nn'an ja vancjo, chintyi na cotjon joohin. Ndo'
jndyentyi jnda jndë tja' nn'an ja jnaan' na mancya jñ'oon'
Tyo'ts'on. Ndo' jndyentyi nnon na maquenön na
nin'quitscuee'han ja.
\v 24 Nque nn'an na conintque ndëë ntyjë́ nn'an Israel, 'on jnda
tja'han ja yo tjantsi', tyi'ncüii na 'on jnda'ñeen, ntycu
ncho'nqui vantyjo' ñjen tjantsi' na totuen'hin ja.
\v 25 Ndo' nn'an na conintque ndëë nn'an Romanos, ndye jnda
tja'han ja yo n'oon. Ncüii jon tuen' nn'an ntjö' ja. Ndye
jnda tyuii' v'aandaa naijon na ñjön. Ncüii xuee ndo'
ncüii tsjon na toquiñjön quityquii' ndaandue ng'e na
jndë tyuii'han'.
\v 26 Jndyechen na toncuu' na maquenön na manty'i na mancya
jñ'oon naya, toncuu' na mavet'iö jndaahin'. Toncuu' na
ncy'on nannty'uee ja. Toncuu' yo nn'an tsjan na tui ja na
nin'quinan'cuee'hin ja, ndo' majo'ntyi nn'an na conduihin
mañoon tsjan. Ncüii ncüii tsjoon yuu na mancya jñ'oon
naya, m'aan na toncuu' na nnan'cuee' nn'an tsjoon'ñeen ja.
M'aan na toncuu' na manty'i nato jndëë ndo' mantyi nnon
ndaandue. Ndo' mantyi m'aan na toncuu' ntyja 'naan joo
ntyjë nn'an judíos na ve' cont'a nquehin na conduihin
nn'an na vantyja n'onhin Jesucristo.
\v 27 Itscüejndyaa' jndyihan' ja na matsiquindëë ts'ian na i'ua
Cristo nnön, ndo' jndye nnon navi' jndë maquenön ntyja
'naan'han'. Jndye jnda mavejnt'ö tsantsjon, jndye jnda
itsitjahan' 'nan na ntcü'a. Jndye jnda ta'nan tocü'a. Vaa
xjen na toviquijnt'e ja na tën jndyi na tatotsinonhan'
ndiaa na ntcüë.
\p
\v 28 Ndo' vandya' nan'min, minchen mañoon nnon 'nan na maquenön.
Nque nn'an na ncüii ncüii tmaan' na vantyja n'onhan Jesucristo,
'io 'io m'aan' jndyi ts'ön nchu vaa na coquenonhan.
\v 29 Ncüii
ntyjë na vantyja ts'on juu Cristo, na tyi'jndei ya juu ntyja
'naan' na vantyja ts'on juu, cha'vijon ncö maquenönhan' ntyji.
Ndo' mantyi ncüii ntyjë na vantyja ts'on juu jon, xe na
aa itsitjahin nnon jon, mantyi itsiquindya'han' ntyji na nnda' vaa
iquenon juu.
\v 30 Majo' xe na aa icanhan' na cüji's'a ja ntyja
njan, ncüji's'a ja ntyja 'naan joo nan'min' na maquenön na
conan'manhan' na ja ts'an na tyi'jndei ja ntyja na vantyja
ts'ön.
\v 31 Tyo'ts'on nchjii jon na mayuu' jñ'oon na matsinën
ndëëho', chito jñ'oon quintuhan'. Condui jon tye nquii
Jesucristo na itye'ntjon jon jaa. Chuhan' na mancha' xjen
quinan't'maan' nn'an jon.
\v 32 Juu xjen na tom'an tsjoon Damasco, nquii Aretas conduihin
rey juu tsjoon'ñeen. Ndo' juu tsan na m'aan nacje 'naan'
rey'ñeen na conduihin gobernado, t'ua jon ts'ian ndëë
sondaro 'naan' jon na quindahin ja 'ndyo tsjoon'ñeen na
ncy'onhin ja.
\v 33 Mang'e jo', nque nn'an tsjoon'ñeen na vantyja n'onhan
Jesucristo, jnan'jnda'han ncüii tsque t'man, tua
quityquii'han', ndo' jnan'cüenonhan ja ncüii ventana vaa'
ncüii ntyjehin, jo' jnan'quioohin ja tyuaa toxen'
teonntjö' 'ndyo juu tsjoon'ñeen. Mannda' vaa na jn'uan ja
nt'ö juu tsan'ñeen.
\c 12
\s Min 'nan tityincyoo' nnon Pablo na si'man
Tyo'ts'on nnon jon
\p
\v 1 Tayuu jnt'ue na macüji's'a ja ntyja njan ncö. Majo'
tanin, ntsinënntyëchën ntyja 'naan joo 'nan na tityincyoo'
nnön na jnty'ia, yo jñ'oon na si'man Tyo'ts'on nnön na
tyi'cüanaan na ntscüenönhan' ndëë nn'an.
\v 2 Mavajn'aan ncüii ts'an na vantyja ts'on juu nquii Cristo.
Jndë jndë nqui ncho' nenque chu na tay'oonhan'hin
quiñoon'ndue na vja ndye. Majo' tyi'quintji na aa yo
ninvaa si'ts'o 'naan' tsan'ñeen na tay'oonhan'hin jo' ndo' aa
chito jo', nquii Tyo'ts'on ntyjii.
\v 3 Ndo' manchji na tay'oonhan' tsan'ñeen jo', ve' tyi'quintji na aa
yo si'ts'o 'naan' juu ndo' aa chito jo', majo' nquii Tyo'ts'on
ntyjii.
\v 4 Tay'oonhan' juu naijon na nancoo' jndyi na jndyuhan'
paraíso. Ndo' jo' jndyii tsan'ñeen jñ'oon na min tyi'cüanaan
na ntscüenon juuhan' ndëë nn'an.
\v 5 Ntyja 'naan' na nnda' tjon
tsan'ñeen, macüji's'a chjo ja, majo' ntyja njan ninnquii'chen
macüji's'a ja ntyja 'naan joo 'nan na maquenön na conan'man
jndyoyuhan' na ts'an na tyi'ngui ndëë nts'a. 
\v 6 Ee min xe na aa nts'aahan' na nin'cüji's'a ja ntyja njan,
tyi'xe'quitsi'manhan' na tsan' xquën ng'e ninquii'chen
jñ'oon mayuu' matsinën. Majo' tyi'xe'cüji's'a ja ntyja
njan, tyi'nts'aahan' na ncüji' ts'an cüenta na
t'manntyichen condui ja, chichen juu na iquen juu cüenta
ntyja 'naan joo ts'ian na mats'a ndo' yo joo
jñ'oon na mancya.
\v 7 Ndo' ng'e ntyja 'naan joo 'nan'ñeen na njon jndyi na
jnty'ia nnönhan', juu xjen'ñeen tyjee'non ncüii ángel 
na itye'ntjon nnon Satanás na m'an. Jo' s'aa juu na toquiihan' ja
cha'vijon na cocja tseon. Juu na nnda' tjön, itscu'han' na
ncüji's'a ja ntyja 'naan joo 'nan'ñeen na jnty'ia nnön.
\v 8 Jo' ndye jnda tc'an nnon ta Jesús na quenaan' jon juu nan'ñeen
na its'aa vi'han' ja.
\v 9 Majo' sintcüe' jon jñ'oon nnön, itso jon: “Juu naya na
condui ja, covinonhan' ntyja 'nan', ng'e ya na tyi'ngui
ndëë nts'aa ts'an ntyja 'naan' nquii juu, yantyichen itsi'manhan' na
condëë its'aa juu ntyja 'naan' juu najndei na condui ja.”
Mang'e na nnda' tso jon nnön, nën rö na ncüji's'achen ja
nchu vaa na tsixuan na tyi'jndö, cha' juu najndei na tsixuan jon,
cüityincyoo'han' yo ntyja njan.
\v 10 Ng'e jo', nën na tsi'manhan' na ts'an na tyi'ngui ja,
tanin min na conan'cüejnaan' nn'an ja, min na vaa xjen na
tyi'cüijndei' 'nan na icanhan' ja, min na conan've nn'an
nacjö na mancya jñ'oon naya ntyja 'naan' Cristo, min na
vi' maquenön ng'e ts'ian 'naan' jon na mats'a, majo' nën
rö ng'e mavaa' ts'ön ntyja 'naan' joo nan'min',
covityincyoo' jndyoyu na nquii Cristo incyaa jon najndei na
condui nquii jon cha' condëë mats'a ts'ian 'naan' jon.
\s Nn'an Corinto na vantyja n'on Cristo, jndye
vaa na m'aan' ts'on Pablo ntyja 'naanhin
\p
\v 11 Mantyji na matsinën ndëëho' cha'vijon ts'an na tsan'chen
xquen. Majo' juu 'nan na cont'aho' its'aahan' na ijndei'han' na
ndö' vaa na matsinën. Min na tyi'njonchen condui ja, majo'
tyi'cje tsixuan ja yo nan'ñeen na condue nquehin na joohan
conduihin nn'an na conan'quindyiihin nn'an ntyja 'naan' nquii Cristo, 
njonntyichenhan. Majo' 'o' chojnanho' na quindueho' ndëë nan'ñeen 
ntyja njan na vaquinjon' ts'ian 'naan' jon na mats'a.
\v 12 Xjen na tom'an quii' nt'anho', ts'ian na tots'a
totsi'manhan' na mayuu' condui ja ts'an na i'ua Cristo
ts'ian nnön na mancya jñ'oon naya 'naan' jon ndëë nn'an,
min jndye nnon navi' toquenön na nin'quitsitsan'han' ja yo
ts'ian na tots'a. Majo' yo na t'man ts'ön, jndye nnon
ts'ian na tots'a na joohan' tyi'xe'quinduihan' xe na aa ve'
ntyja najndö ncö, ndo' mantyi yo jn'aan t'man na
tyincyaahan' na vacue m'aan' n'on nn'an ntyja 'naanhan',
yo mañoon nnon ts'ian na tots'a na tonan'manhan' najndei na
tsixuan nquii Tyo'ts'on.
\v 13 Ndo' ng'e ts'ianmin' na tots'a, yajo' ¿Ndu na cotji'ho' cüenta
na njonntyichen ntyji yo mañoon ntmaan' nn'an na
conan't'maan'han Cristo, chichen nqueho'? ¿Aa jnaan' na tatyincya
na ntixee'ho' ja xjen na tom'an yo 'o', aa ng'e jo' its'aahan' na
nnda' vaa na ngioho' yo ja? Quinan't'man chjo n'onho' ja na nnda' 
vaa na sitja ja ndëëho'.
\p
\v 14 Naneinhin ndë ndye jnda na matsijnt'a na
ncjöquinty'iaho'. Majo' tyi'xe'quityiö xu nacjoho' na
quiti'xee'ho' ja, ng'e chito 'naanho' na nin'cüantjön, nqueho'
nin'cüantjön cüentaa' nquii Cristo. Ee cañjoon' n'onho' na
chito chuhan' na nque yotsca ntquen joo 'nan na ninjnt'ue tye
joo yo ndyee joo, nque nantque ntquenhin 'nan na ninjnt'ue ndahin.
\v 15 Majo' ntyja njan, nën rö min xe na aa tsoñ'en 'nan na
min ja, ntsiquitsuhan' na ntejndei jaho'. Contjo ya nchji min xe
na aa ntscuee'han' ja cha' ndëë ntjo yaho' tonnon nquii Tyo'ts'on.
Min na icüan nchji na matsivi'ntyjintyëchën 'o', majo' 'o' chjo
jndyi na conan've'ngioho' ja.
\p
\v 16 Tanin, cuaa nquii. Mangio yaho' na juu xjen na tom'an quii'
nt'anho', tana s'a na quitixee'ho' ja. Majo' 'o' m'aan' n'onho'
na condui ja ts'an na jnda' xquen na itsivi'nn'an juu nn'an cha'
quindui cha'xjen na nt'ue ts'on nquii juu.
\v 17 Ndo' na nnda' conan'tiuho', ¿Ndu? ¿Aa m'aan ncüii ntyjë
na t'ua ts'ian nnon juu na cja juu na m'anho' na tijnt'ue
jahin cha' ngüantjön nty'iu xoquitu' 'naanho'?
\v 18 T'ua ts'ian nnon Tito na cja jon na m'anho'
yo ncüiichen ntyjëëhë na tja juu yo jon. Ndo' na nnda' s'a,
¿Aa yo na jnda' xquën sivi'nn'an ja 'o' na tji' xoquitu'
'naanho'? Tyi'xe'quits'aahan' na nnda' ee ve já cüajon m'án
nacje 'naan' nquii Espíritu Santo, ninncüii xjen tots'aa Tito ya
na tom'aan jon quii' nt'anho' cha'xjen tots'a ncö.
\p
\v 19 'O' ndyii' n'onho' na matsinën jñ'oonmin' cha'
ngüañoon'han' ja. Majo' chito jo', ee iquen Tyo'ts'on cüenta
na mats'ahan' ng'e nquii Cristo. 'O' ntyjë na vi'ntyji ja 'o',
nnda' vaa cha' ntejndeihan' 'o' na ngaqueho' ntyja 'naan' jon.
\v 20 Ndö' matsjö ndëëho' ng'e m'an na ncya juu xjen ya na
nguë nnt'a quii' nt'anho', tyi'nan ro na aa nnintyincyoo' na
tyi'cotsantyjaho' ntyja 'naan' Cristo cha'xjen na mantyja ts'ön,
ndo' mantyi na njnty'iaho' na tyi'c'ön tondëëho' cha'xjen na
nt'ue n'onho'. M'aan' jndyi ts'ön na aa chi m'anho' na
conan'jndyeho' jndyueho' yo ntyjeho', ndo' na nin'quinan'cjaa'
n'onho' 'naan' ncüiichen ts'an. Ncya na nintyincyoo' na conan'vje
jndyiho' ntyjeho'. M'aan' ts'ön aa chi cojnt'ueho' na conan'quinjon
nqueho', chito cojnt'ueho' nchu vaa nt'aho' na quitejndeiho'
nn'an. ¿Aa chi nnintyincyoo' na conan'neinho' jñ'oon cjo ntyjeho'
na conan'cüejnaan'ho'hin? ¿Aa chi ñ'enho' na conan'neinho'
jñ'oon nchu vaa condue nn'an nacjo ntyjehin? ¿Aa chi nnintyincyoo'
na conan'ntsaho' nchu vaa na condui nqueho', na tyi'cüejon jñ'oonho'
yohin? Ndo' xe na aa nnintyincyoo' na nnda' vaa m'anho', taxe'ncyaahan'
na ntsinën ndëëho' cha'xjen na ntyja n'onho'.
\v 21 M'aan'
ts'ön xjen na nguë nnt'a na m'anho', nquii Tyo'ts'on na
matsit'man' ja, nts'aa jon na ntsi'ndaa'han' ntyji ntyja 'naanho'.
Ndo' na nnda', ntsit'ioohan' ja na ninm'an vendye ntyjeho' na
tyi'contcüe' n'onhan natyia na tont'ahin juu xee'ñeenchen ya na
tyjë jndyëë na m'anho', ndo' ninvaa na m'anho' yo nn'an na ve'
ndö' ro ndo' yo joo 'nan na ji min na cont'aho' yo nn'an.
\c 13
\s Jñ'oon na mats'ia na itsiqui'maan' Pablo
\p
\v 1 Nanein ndë ndye jnda na majöquinty'ia ja 'o'. Nacjoo' juu
jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui itsohan': “Cha' na nninjnda' ncüii
ncüii 'ndyo jñ'oon na nin'quit'uiihan' ts'an, icanhan' na c'oon
ve ndo' aa ndye ts'an na ntji' jndyoyuhin jñ'oon ntyja 'naan'
juu jñ'oon'ñeen.” Mannda' nts'a cha'xjen na itsijnda'
jñ'oon'ñeen.
\v 2 Ya na tyjë na m'anho' na vja ve, tsoñ'enho'
totsjöhan' ndëëho', ndo' nanein matsjö nnt'ahan' vitjachen
na nguë nnt'a na m'anho'. Xjen na nguë nnt'a na m'anho', joo
ntyjeho' na cont'a natyiamin', minnchuchen nts'a na quit'uiihan'hin
tsojnaan' na nnda' cotsam'anhin.
\v 3 'O' nt'ue n'onho' na nnintyincyoo' ndëëho' ncüii nnon na
quitsi'manhan' na nquii Cristo itsiqui'maan' jon 'o' yo juu
jñ'oon na mancya ndëëho'. Ng'e nquii jon na iqueen' jon
'o', chito na tyi'jndei conduihin na nt'uii jon nque nn'an
na cont'a 'nan natyia.
\v 4 Ee chito ng'e na tue' jon na jñon nn'anhin tsonjn'aan, jo'
tsi'manhan' na tyi'jndei condui jon. Majo' vando' xco jon
ntyja 'naan' juu najndei na condui nquii Tyo'ts'on. Ndo' mantyi
já na conanjö́n yo ntyja 'naan' jon, itsijonhan' ntyja
nján cha'na nquii jon. Tyi'quinan'xuán najndë́ ngioho',
majo' min na nnda' cotji'ho' cüenta,
cotant'ö́ yo jon
ntyja 'naan' juu najndei na condui nquii Tyo'ts'on ndo'
incyaa jon na nnda' nan'xuán cha' quitejndeí 'o'.
\p
\v 5 Juu na cotsantyjaho' yo Tyo'ts'on, quitji' nqueho' xjen na
aa xoncüee' n'onho' na vantyja n'onho' Jesucristo. Quitquen
nqueho' cüenta na aa mayuu' cotsantyjaho' yo jon ndo' aa min
tyi'yuu'. Ndo' mantyi quitji'ho' cüenta na aa mayuu' m'aan jon
quii' n'onho'. Ee xe tyi'yuu' na nnda', yajo' jndë tacüaa'ho'
ntyja 'naan' nquii jnda Tyo'ts'on.
\v 6 Majo' mantyja tcüii' ts'ön na ntji' yaho' cüenta na
tacovacüaa' já ntyja 'naan' juu Cristo.
\v 7 Cotán nnon Tyo'ts'on na quitejndei jon 'o' na
tant'aho' natyia na ntsijnda'han' na quit'ui ja 'o'. Chito
xia'ntyi na cotán na nnda' cha' quitsi'manhan' na ya
conan'quindë́ juu ts'ian na i'ua Cristo ndë́. Chito jo', nt'ue
n'ö́n na 'o' quint'aho' 'nan na chuhan', min na aa cotji'ho'
cüenta na jndë tëcüaa' já.
\v 8 Ts'ian na nan'xuán já na quitejndeihan' joo nn'an na
quinan'jonhan ntyja 'naan' nquii Tyo'ts'on, chito na nan'jon
já yo 'nan natyia na vjahan' nacjoo' juu na conduihan' na
mayuu'.
\v 9 Në́n jndyi já na m'án na tyi'jndë́ xe jo' tsi'manhan' na
'o' m'anho' najndëho' ntyja 'naan' Cristo. Jñ'oon 
na contyja tcüii' n'ö́n ntyja 'naanho' na ngaqueho' ntyja
'naan' nquii jon.
\v 10 Mang'e jo' matscüenön tsonvahin na m'anho' vitjachen na
nguë ncö, cha' vi na jndë tyjë quii' nt'anho', tyi'xe'canhan' 
na ntsijndei' 'ndyö ndëëho' yo juu najndei
na tyincyaa ta Jesús na condui ja. Tyincyaa jon na
tsixuanhan' cha' quitejndei 'o' na ngaqueho' ntyja 'naan'
jon, chito na ndyuii' ntyja na vantyja n'onho' jon.
\s Incyaa Pablo ts'on 'naan' jon ndëëhin
\p
\v 11 'O' ntyjë, jñ'oon na mats'ia na matsinën ndëëho',
nquii Tyo'ts'on quitejndei jon 'o'. Quinan'chonho' na
quitsantyjaho' ntyja 'naan' na ya. Quitquen yaho' cüenta chjo jñ'oon
na matsjö ndëëho' yo juu tsonvahin. C'onho' na ninncüii
conan'tiuho' yo ntyjeho' na vantyja n'on nquii Cristo, ndo'
min tanc'on tyia'ho' yohan. Ee na nnt'aho' na nnda', yajo' nquii
Tyo'ts'on na conduihin na venchjii jon nn'an ndo' na incyaa jon na
tsixuan ts'an tajñuaan' ts'onhin na tonnon jon, nc'oon jon yo
'o'.
\v 12 Nque ntyjeho' na vantyja n'on Jesucristo, ncyaho'
ts'onhin yo na xoncüee' n'onho' ng'e na conduiho' ntsinda nquii
Tyo'ts'on.
\v 13 Tsoñ'en ntyjëëhë na m'an tsjoonvahin na
vantyja n'onhin Cristo, conan'cüanonhin ts'on 'naanhin
ndëëho'.
\p
\v 14 Juu naya na condui nquii Jesucristo, yo juu na m'aan
Tyo'ts'on na vi'ntyjii jon nn'an, yo nin'juu na itsijon Espíritu
Santo yo ts'an na vantyja ts'on Jesús, c'oon joohan' yo tsoñ'enho'.
Majuu ñ'en jñ'oonmin' na matsjö.