\id GAL
\h Gálatas
\mt1 Tson Na Scüenon Pablo Ndëë Nn'an Ndyuaa Galacia
\c 1
\s Incyaa Pablo ts'on 'naan' jon ndëë nn'an
ndyuaa Galacia
\p
\v 1 Ja Pablo mats'a ts'ian na condui tsonvahin. Condui ja ts'an na 
i'ua Tyo'ts'on ts'ian nnön na cjöy'ön juu jñ'oon naya 'naan' 
jon ndëë nn'an. Juu ts'ianva, chito ts'an i'uahan' nnön. Nquii
Jesucristo yo tye jon ta Tyo'ts'on na tyincyaa jon na tando' xco
Jesús. Joohan t'ion ts'ianva ja.
\v 2 Tsoñ'en ntyjëëhë na vantyja n'on Jesucristo na
m'anhin ntjoohin yo ja, conan'jonhan yo juu jñ'oonva na macüji
na matscüenönhan' ndëë 'o' na conduiho' ncüii cüii tmaan'
na m'anho' ndyuaa Galacia na vantyja n'onho' jon.
\v 3 Nquii tyëëhë Tyo'ts'on yo nquii Jesucristo na conduihin
na itye'ntjon jon jaa, mac'an ndëëhan na juu naya na
conduihan yo nin'juu na tajñuaan' ts'onhan,
quinan'jndyentyichenhinhan' na ncy'onho' cüenta.
\v 4 Tyincyaa nquii Jesucristo na tue' jon nnon
tsonjn'aan ng'e nan'xuan jaa jnan. S'aa jon na nnda' cha'
ntsiquindyaa jon jaa tsoñ'en nnon natyia na tsixuan
juu tsonnanguevahin. Nnda' tui ng'e nquii tyëëhë Tyo'ts'on na
conan't'maan' jaa, nnda' vaa na nt'ue ts'on jon.
\v 5 Ninvito cüit'maan'hin. Quindui na nnda'.
\s Ta'nan ncüiichen nnon jñ'oon na nndëë
ntsin'man Tyo'ts'on ñuan njanhan
\p
\v 6 Jndye jndyi m'aan' ts'ön na cje ro conan'tycyaa'ho' na
conan'jonho' ntyja 'naan' nquii Tyo'ts'on. Ee ntyja 'naan' juu
naya na condui Cristo, jo' na tqueen' jon 'o' na nduiho'
cüentaa' nquii jon. Majo' 'o' je', cje ro conan'jonho' yo ncüiichen
jñ'oon na m'aan' n'onho' na ntyja 'naan'han' ntsin'man Tyo'ts'on
ñuan 'naanho'.
\v 7 Majo' tyi'yuu' na vaa ncüiichen jñ'oon naya. Ve' m'an
vendye nn'an na conan'quijñ'eenhan 'o' yo juu
jñ'oon'ñeen. Joo nan'ñeen conan'cüejndyohan juu jñ'oon
naya ntyja 'naan' Cristo.
\v 8 Majo' min xe na aa ncüii já ndo' aa ncüii ángel na nnan
quiñoon'ndue nninncyaa juu ncüii jñ'oon na tejndyohan' yo
juu jñ'oon na toninncyá jndyë́ ndëëho' ntyja nchu vaa na
itsin'man Tyo'ts'on ñuaan nn'an, cju'vi' Tyo'ts'on tsan'ñeen.
\v 9 Ncüiichen jon matsjö nnt'a cha'xjen na jndë
tsjö ndëëho' na toxen'chen, xe na aa incyaa ts'an jñ'oon
ndëëho' ntyja 'naan' na itsin'man Tyo'ts'on ñuaan nn'an na ñooncya
vaahan' yo juu jñ'oon na ty'onho' cüenta, cju'vi' Tyo'ts'on juu
tsan'ñeen. 
\p
\v 10 Ja chito matsichön na joo nn'an cavee' ngiohan ntyja njan.
Mant'uë na nquii Tyo'ts'on ngavee' ntyjii jon yo ja. Ee xe na aa
mant'uë na joo nn'an cüingiohan na nnda' yo ja,
tyi'je'quitsixuan na condui ja ts'an na itye'ntjontyen nnon
Cristo.
\s Nquii Tyo'ts'on t'ua jon ts'ian nnon Pablo
na incyaa jon jñ'oon naya
\p
\v 11 'O' ntyjë na vantyja n'onho' Cristo, cañjoon' n'onho',
juu jñ'oon naya na toninncya ndëëho', chito nn'an
jnan'jnda'han'.
\v 12 Ee juuhan' min chito ve' jñ'oon na jndyi jndyue nn'anhan',
min tyí'conan'jn'aan nn'anhan' ja. Nquii Jesucristo
ninjon si'man jonhan' nnön, jo' na ty'ön cüentahan'.
\p
\v 13 Juu jñ'oon ntyja 'naan' na tëque ja quityquii' juu
jñ'oon na vantyja n'on nn'an judíos, jndë jndyeho' ntyja
'naan' na tojöm'an. Totsijaa' ja na tonty'ë nn'an na conduihan
tmaan' cüentaa' Tyo'ts'on. Nque nn'an na conan't'maan'han
Cristo, na t'man qui n'onhan jon, totsichön na ntsity'uiñ'ën
juu ts'ian'ñeen.
\v 14 Ee ntyja 'naan' juu jñ'oon na
conan't'maan' ntyjë́ nn'an judíos, joo ntyjë́ na cüejon tque
yo ja, toven'ön jahin tyquii' na tovanguëë'ntyëchën ntyja 
'naan' juu jñ'oon'ñeen, chintyichen nquehin. Ee tojoo' yantyichen 
ts'ön na ntsivë tsoñ'en jñ'oon na nque ndochí já nn'an 
judíos jnan'jnda'han nchu vaa na tonan't'maan'han nquii Tyo'ts'on.
\v 15 Majo' vitjachen na ndui ja, nquii Tyo'ts'on tji jon ja na
ntsixuan cüentaa' nquii jon, ndo' ng'e juu naya na condui jon,
jo' tqueen' jon ja na matye'ntjön nnon jon.
\v 16 Ndo' tëvee' nchjii jon na ntyja njan ntsi'man jon na
condui jnda jon. I'ua jon ts'ian nnön na ninncya juu
jñ'oon naya 'naan' jnda jon ndëë nn'an na chito conduihan
tsjan nn'an judíos. Ndo' vi na jndë taa' ts'ön na nnda', ta'nan
s'a cha'xjen ntsitiu ts'an. Ta'nan nnon ts'an na tc'an na
quitsi'man juu nnön nin jñ'oon na ninncya ndëë nn'an.
\v 17 Vitjachen na nquii ta Jesús tji jon ja na ntsixuan juu
ts'ianva, tsjoon Jerusalén, jo' m'an nque nn'an na i'ua jon
ts'ian ndëëhan na quitsay'onhan jñ'oon naya 'naan' jon
ndëë nn'an. Majo' min tatyjë jo' na ncjöquinty'iahin.
Nin'ñoon' jnt'ui tsjoon Damasco, tyjë ndyuaa Arabia, ndo'
ya na jnt'ui ntcü'ë jo', tyjë ntcü'ë Damasco.
\p
\v 18 Jndë na tëca ndye chu, ndo' tyjë ntcü'ë Jerusalén,
tëquinty'ia juu Pedro. Ndo' ntjo ja yohin vi quin'on xuee.
\v 19 Majo' juu xjen'ñeen, ntyja 'naan nque nn'an na i'ua Jesús ts'ian
ndëëhan na cotsay'onhan juu jñ'oon naya 'naan' jon ndëë
nn'an, tanin ncüiichen nan'ñeen na jnty'ia, xia'ntyi juu
Santiago, tyje nquii ta Jesús.
\v 20 Jñ'oonva na macüji na matscüenönhan' ndëëho', macüji'
jndyoyu tonnon Tyo'ts'on, jñ'oon na mayuu'han'.
\p
\v 21 Vi jndëcya, tyjë nt'ö ndyuaa Siria yo Cilicia.
\v 22 Majo' juu xjen'ñeen ntmaan' nn'an judíos na vantyja n'on
Jesús na m'anhan ndyuaa Judea, tacotajn'aanhan ja.
\v 23 Xia'ntyi tondyehan jñ'oon na tonan'nein nn'an. Ee tondue nn'an:
“Majuuto tsan'ñeen na toxen'chen tonty'e jon joo nn'an na vantyja
nn'on Cristo, naneinhin manquii jon na incyaa jon juu jñ'oon na
cantyja n'on nn'an Cristo, ndo' juu xjen'ñeen totsichon yantyi
tsan'ñeen na ntsityuii' jon juu ts'ian'ñeen.”
\p Nnda' ro jñ'oon na tondue nan'ñeen.
\v 24 Ndo' tonan't'maan'han nquii Tyo'ts'on ng'e na covijnt'ue jon
ja yo ts'ian 'naan' jon.
\c 2
\s Nn'an na jñon Jesucristo, 
ty'onhan cüenta Pablo 
\p
\v 1 Jndë na tëca nqui ncho'ninque chu, ndo' tyjë nnt'a
Jerusalén. Tja Bernabé yo ja ndo' mantyi juu Tito.
\v 2 Tyjë
ng'e nquii Tyo'ts'on jndë si'man jon nnön na nt'ue ts'on jon na
cjö jo'. Tëncüi já jo' yo nque nn'an na conintque ndëë
nn'an na vantyja n'on Cristo. Sinën na ninnquëchë́n yohan.
Si'man ndëëhan nchu vaa jñ'oon naya na mancya ndëë nn'an na chito
conduihan nn'an judíos. S'a na nnda' ee tyi'quint'ue ts'ön na
nts'aahan' na ve' jñ'aan na totsichön quii' juu ts'ian na jndë
s'a yo ts'ian na ninmats'a.
\v 3 Majo' juu ntyjëëhë Tito na tom'aan juu yo ja, min na chito
conduihin ts'an judíohin, ta'nan jndue nan'ñeen na ijndei'han' na
quindui yohin cha'xjen já nn'an judíos cont'á yo
yonon'ndaa ndá.
\v 4 Min taje'canhan' na nt'uiihan' juu jñ'oon'ñeen xe chito
m'an vendye nn'an jo' na tyi'xoncüee' n'onhan na vantyja
n'onhan Cristo. Tyentyjaa' nan'ñeen na tyequitquenhin
cüenta na aa conan'quindë́ juu costumbre'ñeen. Ee
tyí'cavee' ngiohan na jaa nn'an na vantyja nn'ön Cristo,
jndë jndyaa jaa yo juu jñ'oon'ñeen. Jo' tonan'chonhan na
ngonan'chutyen costumbre'ñeen jaa.
\v 5 Majo'
min' chjo tyí'cotjue'cje já ndëë nan'ñeen na tonan'chonhan
na nin'quitquenhan xjen já. Ee nt'ue jndyi n'ö́n na juu jñ'oon
na mayuu' 'naan' Tyo'ts'on na condyeho', na tyi'ntscüejndyohan'
juuhan' ee xia'ntyi ntyja 'naan' na vantyja ts'on ts'an, jo' na
ntsin'man jon ñuaan' juu, chito ng'e na aa itsiquindë juu
costumbre'ñeen.
\p
\v 6 Majo' nque nan'ñeen na conintquehin tondëë nn'an na
vantyja n'on Cristo na m'anhin juu tsjoon Jerusalén, tontjo
ngiohan yo jñ'oon na mancya ja, tavi'nan jnduehan na aa
icanchenhan' ncüiichen nnon na ntscüantjö'ntyëchën jñ'oon.
Min tyi'quity'i cüenta ntyja nin condui nan'ñeen, ee nquii
Tyo'ts'on tyi'quityii' jon cüenta nin condui ts'an.
\v 7 Ee 
taa' n'on nnan'ñeen na cha'xjen na jndë i'ua jon ts'ian
nnon Pedro na incyaa jon jñ'oon naya 'naan Tyo'ts'on ndëë
nn'an judíos, mantyi jndë i'ua jon ts'ian nnön na cjö ncyahan' 
ndëë nn'an na chito conduihan tsjan nn'an judíos.
\v 8 Ee manquiintyi Tyo'ts'on na
covijnt'uehin juu ts'ian na 
its'aa Pedro na conduihin ts'an na
i'ua jon ts'ian nnon juu 
na cay'oon juu jñ'oon naya 'naan' jon 
ndëë nn'an judíos, mantyi covijnt'uehin juu ts'ian na mats'a 
na condui ja ts'an na i'ua jon ts'ian nnön na cjöy'ön 
jñ'oon'ñeen ndëë nn'an na chito conduihan nn'an judíos.
\p
\v 9 Juu Santiago, yo Pedro yo nin'Juan, conintquehin ndëë
nn'an na conduihan tmaan' cüentaa' Tyo'ts'on tsjoon
Jerusalén. Jndë na taa' n'onhan na nquii Tyo'ts'on jndë
incyaa jon na matsixuan ja ts'ianmin na mancya jñ'oon naya
'naan' jon ndëë nn'an na chito tsjan nn'an judíos conduihan,
yajo' yo na neinhan t'uehan nt'ö yo Bernabé. Ndo' na jnt'ahan na
nnda', jnan'manhan na conan'jonhan yo já juu ts'ian na i'ua jon
ndë́ na quitsay'ö́n juu jñ'oon' jon ndëë nn'an na chito
judíos conduihan, viochen xjen joohin ngoy'onhinhan' ndëë nque
nn'an judíos.
\v 10 Xia'ntyi jnduehan ndë́ na tyi'ngitsuu' n'ö́n nn'an na nty'ia ro 
m'anhan. Ndo' mancüiixjen jndë s'aahan' xuee na matsichön na
mats'a na nnda'.
\s Tsjoon Antioquía, jo' siqui'maan' Pablo
juu Pedro
\p
\v 11 Majo' juu xjen na tuee' Pedro tsjoon Antioquía, siqui'man'
jahin, ee juu 'nan na s'aa jon, si'man jndyayuhan' na 
xuen'on yo 'nan s'aa jon.
\v 12 Ee juu xjen'ñeen nquii Santiago t'ua jon ts'ian ndëë
mañoon ntyjehin na ty'ehan na m'an nn'an na vantyja n'on Jesús 
juu tsjoon'ñeen. Vitjachen na sque nan'ñeen, jo' nquii
Pedro tocüa' jon yo nque nn'an na vantyja n'on na chito
conduihin tsjan nn'an judíos. Majo' nque nan'ñeen na t'ua
Santiago ts'ian ndëëhin, vi na jndë squehin jo', juu Pedro tji 
ntcüe'hin na icüa' jon yo nan'ñeen ng'e na ncyaa' jon na nque 
nan'ñeen na jnanhan Jerusalén, nnan'quindyiihan ntyjehan nn'an 
judíos na vantyja n'on na m'anhin tsjoon Jerusalén, na itsitjahin 
ntyja 'naan' juu jñ'oon na tquen Moisés, xeng'e na icüa' jon yo 
nn'an na chito nn'an judíos conduihan.
\v 13 Ndo' na tji ntcüe' Pedro na tocüa' jon yo nan'ñeen na
vantyja n'on na m'an Antioquía, mantyi mañoon vendye nn'an judíos
na vantyja n'on, jnan'jonhan yo na ve nnon 'nan vaa na s'aa jon. Ata
mantyi juu Bernabé sijonhin yo 'nan na jnt'a nan'ñeen.
\v 14 Ndo' vi jndë tquën cüenta na nnda' vaa na jnt'ahin,
tyi'tsijonhan' juuhan' cha'xjen na chuhan' na tonnon juu
jñ'oon naya 'naan' Tyo'ts'on na mayuu'han', jo' si'qui'man'
ya Pedro tondëë tsoñ'en nn'an na conduihan tmaan'
cüentaa' Tyo'ts'on na m'anhan juu tsjoon'ñeen. Tsjö nnon
jon: “'U' mancüiixjen ts'an judío 'u'. Majo' ntjoohin
ntyja na vam'an', matsa' na cha'vijon na condui 'u' ts'an
mañoon tsjan 'u'. Ndo' naneinhin ¿Ndu na
matsichon' na joo ntyjëëhë na chito judíos conduihin, na
quinan'quindëhan juu costumbre njanhan?”
\s Xia'ntyi ng'e na vantyja ts'on ts'an Cristo,
jo' na itsin'man Tyo'ts'on ñuaan' juu
\p
\v 15 Tsjöntyëchen nnon Pedro: “'U' yo ja tui jaa tsjan nn'an
judíos, chito tsjan nn'an na ninnqui'chen na conan'tja tonnon
ntji na ico'xenhan'.
\v 16 Jaa mangiö xia'ntyi iquen Tyo'ts'on ts'an na tajnan tsixuan
juu xeng'e na vantyja ts'on juu Jesucristo, chito ng'e na aa
ivanguee' juu nchu vaa na ico'xen jñ'oon na tquen
Moisés. Mang'e na nnda', mantyi jaa vantyja nn'ön
Jesucristo cha' nndëë ntquen Tyo'ts'on jaa na tajnan
nan'xuan na tonnon jon. Naneinhin chito ng'e na aa
cota'nc'uëë juu jñ'oon na ico'xenhan', jo' na contyja nn'ön 
na ntquen Tyo'ts'on jaa na tajnan nan'xuan, ee tyi'jon quenhan' ts'an 
na tajnan tsixuan juu na tonnon jon xeng'e na its'aa juu cha'xjen 
na iquen juu jñ'oon'ñeen xjen.
\p
\v 17 “Majo' viochen xjen na cojnt'uë na quenhan' jaa na tajnan
nan'xuan na tonnon Tyo'ts'on ng'e na vantyja nn'ön Cristo, ndo'
xe na aa ntyja 'naan'han' nnintyincyoo' na mantyi condui jaa nn'an
jnan, yajo' ¿Aa nin'quitsiquindyihan' na juu na vantyja
nn'önhin itsijnda'han' na condui jaa nn'an jnan? Min'chjo
chitojo'.
\v 18 Ee juu jñ'oon na jndë sity'ui na cotji' nn'an
cüenta na ntyja 'naan'han' na tajnan tsixuan ts'an na tonnon
Tyo'ts'on, xe na aa mats'a na ninjnt'ue nnda'han', ncö matsi'man
jndyoyu na condui ja ts'an na itsitjahin na tonnon juu
jñ'oon'ñeen.
\v 19 Ee ntyja 'naan' juu ntji na tquen Moisés, itsijnda'han' na
condui ja ts'oo. Ndo' na nnda' vaa, jo' condëë na
mavant'ö ntyja 'naan' Tyo'ts'on.
\v 20 Tojnaan' t'ionhan' ja nnon tsonjn'aan yo Cristo, neinhin
chito na mavant'ö ntyja 'naan' ncüii nnon na tsixuan ncö,
nquii Cristo vando' jon quii' ts'ön. Ndo' nanein juu na
jöm'anntyë, mavant'ö ng'e na vantyja ts'ön nquii jnda
Tyo'ts'on. Nquii jon ty'oon jndyee jon na vi'ntyjii jon ja
ndo' tyincyaa nquiihin na tue' jon ntyja njan.
\v 21 Tyi'cots'a na tayuu jnt'ue juu naya na condui Tyo'ts'on.
Ee xe na aa ng'e ivanguee' ts'an ntji na tquen Moisés, jo' na
nndëë ntquenhan'hin na tajnan tsixuan juu, yajo' ve'
jñ'aan na tue' Cristo.
\p Ndö' jñ'oon na siqui'man' ja Pedro.
\c 3
\s Ntyja 'naan' ntji na ico'xenhan' ndo' ntyja 'naan' na vantyja ts'on ts'an Jesucristo
\p
\v 1 'O' ntyjë na m'anho' ndyuaa Galacia, nan'xuanho' na nan' nquenho'. Itsijonhan' ntyja 'naanho' na cha'vijon jndë sindaa' tsanquindyua' 'o'. Ee na ntyja 'naan' jñ'oon na toninncyá ndëëho', s'aahan' cha'vijon jnty'ia ndëëho' na jñon nn'an Jesús tsonjn'aan.
\v 2 Ninncüii vaa na nt'ue ts'ön na quindueho' nnön. Na ty'onho' cüenta nquii Espíritu Santo, ¿Aa tui na nnda' ng'e na tont'aho' cha'xjen na itsi'man juu ntji na tquen Moisés? Oo ¿Aa ng'e na vantyja n'onho' jñ'oon naya na tondyeho', jo' ty'onho' cüenta Espíritu Santo?
\v 3 ¿Aa nndëë nts'aahan' na nan' nquenho'? Xjen na tye' na covantyja n'onho', taa' n'onho' na xia'ntyi ntyja 'naan' nquii Espíritu Santo nc'onho' na tonnon Tyo'ts'on cha'xjen na nt'ue ts'on jon. Ndo' naneinhin, ¿Aa cotji'ho' cüenta na nc'onho' na tonnon jon ntyja 'naan' na jnda' nquen nqueho'? Ndo' naneinhin, ¿aa cotji'ho' cüenta na ntquen Tyo'ts'on 'o' na quindë conduiho' tonnon jon ng'e na conan'jñ'oon' 'o' nchu vaa na ico'xen juu ntji'ñeen?
\v 4 Tsoñ'en navi' na toquenonho' ng'e na vantyja n'onho' Cristo, ¿Aa nts'aahan' na ve' jn'aanhan'? Tyi'quits'aahan' nchji na ve' jñ'aanhan'.
\v 5 Incyaa Tyo'ts'on nquii Espíritu na conduihin quii' n'onho' ndo' mantyi its'aa jon ts'ian t'man quii' nt'anho' na tyi'jon quindëë nnduihan' ntyja 'naan' najndei nquii ts'an. Majo' chito its'aa jonhan' ee ng'e na conan'quindëho' nchu vaa ico'xen juu jñ'oon na tquen Moisés. Its'aa Tyo'ts'on ts'ian'ñeen xeng'e na vantyja n'onho' jñ'oon na jndë macondyeho'.
\p
\v 6 Quitquenho' cüenta ntyja 'naan' nquii Abraham. Tovantyja ts'on jon Tyo'ts'on ndo' ng'e jo' tquen jonhin na tajnan tsixuan juu.
\v 7 Mang'e na nnda', cüaa' n'onho' na xia'ntyi nque nn'an na vantyja n'on Tyo'ts'on, joohan conduihin ntsinda Abraham.
\v 8 Juu jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui, tyuaa'ntyichen si'manhan' na joo nn'an na chito judíos condui, ntquen jonhan na tajnan nan'xuanhan. Ee ndö vaa jñ'oon naya na tso jon nnon juu Abraham'ñeen: “Yo ntyja 'nan' 'u' ndyiö jn'aan tsoñ'en nn'an na ninvaa tsonnangue.”
\v 9 Yajo' juu jñ'oon'ñeen itsiquindyihan' na joo nn'an na vantyja n'on Tyo'ts'on, cüejon ityio jon jn'aanhan cha'xjen totyio jon jn'aan nquii Abraham, tsan na tovantyja ts'on.
\p
\v 10 Majo' nque nn'an na t'man qui n'onhan juu ntji'ñeen na tquen Moisés na ico'xenhan', na cojoo' n'onhan na nta'nguee'hinhan', ncju' Tyo'ts'on jñ'oonvi' nacjo nan'ñeen ee vaa jñ'oon' jon na jndui. Itsohan': “Min'cya ro ts'an na tyi'itsiquindë juu tsoñ'en jñ'oon na jndui nnon tson na chuhan' ntji na ico'xenhan', ncju'vi' Tyo'ts'on tsan'ñeen.”
\v 11 Ndo' min xe na aa itsiquindë ts'an cha'xjen na co'xen juu ntji'ñeen, covityincyoo' jndyoyu na tyi'xe'quen Tyo'ts'onhin na tajnan tsixuan juu. Ee cüiichen jñ'oon' jon na jndui tivio itsiquindyihan': “Xia'ntyi na vantyja ts'on ts'an Tyo'ts'on, jo' na iquen jonhin na tajnan tsixuan juu. Ng'e na vantyja ts'on juu, jo' na ncy'oon juu cüenta na tyi'quintycüii na vando' ñuaan' juu.”
\p Ndö' vaa na tso juu jñ'oon'ñeen.
\v 12 Majo' juu jñ'oon na tquen Moisés na ico'xenhan', tyi'it'uiihan' ntyja 'naan' na vantyja ts'on ts'an. Juuhan' itsi'manhan' na minninchen ts'an na vam'aan juu ntyja 'naan'han', icanhan' na cüanguee' juu 'nan na co'xen jñ'oon na tquen jon.
\p
\v 13 Juu jñ'oon na tquen Moisés, min'cya ro ts'an na tyi'cüanguee' juuhan', i'ndyiivi'han'hin. Majo' jndë sijnda ntcüe' jon jaa na tom'an nacje 'naan' navi' ng'e na tonan'tja jaa tonnon juu ntji'ñeen. Ee juu navi'ñeen na ty'oonhan' jaa, t'ahan' nquii jon, ng'e vaa jñ'oon na jndë jndui na itsiquindyihan': “Ncüii cüii ts'an na cot'ion nn'an tsonjn'aan, i'ndyiivi' Tyo'ts'on tsan'ñeen.”
\p Nnda' vaa na itsiquindyi jñ'oon'ñeen.
\v 14 Juu navi'ñeen na t'ahan' Cristo, tjon jonhan' cha' juu naya' na tyio Tyo'ts'on jn'aan Abraham, nque nn'an na chito conduihan nn'an judíos, mantyi nndëë ncy'onhan cüenta juuhan'. Its'aa jon na nnda' cha' condëë coy'ön cüenta nquii Espíritu Santo na jndë tco' jon 'ndyo jon na nque nn'an na vantyja n'on Jesucristo ndahin jon.
\s Ntyja 'naan' ntji na tquen Moisés yo jñ'oon na tco' Tyo'ts'on 'ndyo jon nnon Abraham
\p
\v 15 'O' ntyjë na vantyja n'onho', cha' ncüaa' n'onho' juu jñ'oon na ntsjö, ntsinën ndëëho' ncüii jñ'oon ntyja 'naan' 'nan cont'a nn'an. Mangioho' ya na itsijon ts'an ncüii jñ'oon yo ncüiichen tyje juu, vi na jndë tyio juu xuee' juu nnon tson na jndui juu jñ'oon'ñeen, contjotyenhan', min tyi'cüanaan na ntscüejndyo ts'anhan'. Min tyi'cüanaan na ndëcya na ntscüantjo'chen ts'an jñ'oon. Nnda' vaa na itsijonhan' yo ntyja 'naan' juu jñ'oonva.
\v 16 Ee nquii Tyo'ts'on tco' jon 'ndyo jon nnon Abraham na ndëcya nndui ncüii jnda tsan'ñeen na ntyja 'naan' tsjan 'naan' jon na vacahan'. Majo' quitquenho' cüenta na tyí'quitso Tyo'ts'on na ntsiquindë jon juu jñ'oon'ñeen ndëë ntsinda nquii Abraham. Xia'ntyi tso jon na ntsiquindë jon juuhan' ntyja 'naan' ncüii jnda nquii Abraham, jo' itsiquindyihan' nquii Cristo.
\v 17 Ndö vaa na nt'ue ts'ön na cüaa' n'onho' ntyja 'naan' juu jñ'oonva'. Nquii Tyo'ts'on sijnda' jon jñ'oon yo Abraham na tyi'xe'quitscüejndyohan' juuhan' ndo' tco' jon 'ndyo jon na ntsiquindë jonhan'. Ndo' vi na jndë tëca ninque ciento vantjo' ntycu ncho'nqui ndyu, nnon Moisés tyincyaacya jon juu ntji na ico'xenhan'. Majo' juuhan', tyi'je'quindëë na ntsityuii'han' juu jñ'oon'ñeen na tco' jon 'ndyo jon nnon nquii Abraham.
\v 18 Ee xe na aa ntyja 'naan' na itsiquindë ts'an juu ntji na tquen Moisés na ncy'oon juu cüenta na ntsin'man Tyo'ts'on ñuaan' juu, yajo' chito ntyja 'naan' jñ'oon na tco' Tyo'ts'on 'ndyo jon, jo' na ncy'oon ts'an cüentahan'. Majo' tyincyaa Tyo'ts'on na juu Abraham tsixuan jon juu naya'ñeen ng'e ntyja 'naan' juu jñ'oon na tco 'ndyo jon nnon juu.
\p
\v 19 Ndo' ng'e na nnda', juu ntji'ñeen na tquen Moisés na ico'xenhan', ¿Nin ts'iaan'han'? Nquii Tyo'ts'on jndëcya tyincyaa jonhan' cha' quitsi'man jndyoyuhan' ndëë nn'an na t'man vaa na conan'tjahan nnon jon. Sijnda' jon na cuaa juu jñ'oon'ñeen ata xjen na ncüjee' nquii jon na jndë si'man juu jñ'oon'ñeen, manquii jon na jndë tco' jon 'ndyo jon na nndyo. Nque ángeles tyincyahin jñ'oon'ñeen nnon Moisés, ndo' tyquii'han' tonduihin ts'an na tondijnt'uehin na tom'aan jon tonnon Tyo'ts'on yo tondëë nn'an Israel.
\v 20 Majo' ya na tco' Tyo'ts'on 'ndyo jon nnon Abraham, s'aa jonhan' na ninnquiintyi jon, min ta'nan tijnt'uehin ts'an quii' nt'an jon yo na tonnon tsan'ñeen.
\s Ts'iaan' na tsixuan juu ntji na tquen Moisés
\p
\v 21 Ndo' ng'e na nnda' vaa, ¿Aa nin'quitsiquindyihan' na juu ntji na ico'xenhan' na tquen Moisés, vjahan' nacjoo' joo jñ'oon na tco' Tyo'ts'on 'ndyo jon? Tyi'xe'quits'aahan' na nnda'. Ee xe na aa vaa ncüii nnon jñ'oon na ico'xenhan' na ntyja 'naan'han' na nndaa' ts'an na tyi'quintycüii na vando' ñuaan' juu, yajo' ntquenhan'hin na jndyoyu conduihin ng'e yo na ntyja 'naan' juu jñ'oon'ñeen.
\v 22 Majo' juu jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui, itsijnda'han' na tsoñ'en nn'an tsonnangue m'anhan nacje 'naan' jnan. Its'aahan' na nnda' cha' nque nn'an na vantyja n'on Jesucristo, ncy'onhan cüenta juu jñ'oon na jndë tco' jon 'ndyo jon na ndyio jon jn'aan nn'an.
\p
\v 23 Vitjachen na tityincyoo' juu jñ'oon na itsi'manhan' na cantyja nn'ön jon, juu ntji'ñeen na ico'xenhan' tonan'y'oontyenhan' jaa na cha'vijon nn'an na m'an navi'. Mannda' vaa tom'an jaa ata xjen na tityincyoo' na ntsin'man Tyo'ts'on ñuaan nn'an ng'e na vantyja n'onhan Jesucristo.
\v 24 Juu ntji'ñeen na tquen Moisés totsixuanhan' ncüii na toquenhan' xjen jaa na tsotsi'manhan' ndëëhë nchu vaa quint'aha ata xjen na ncüjee' nquii Cristo.
\v 25 Majo' naneinhin, ng'e na vantyja nn'önhin, jo' jndë jndyaa jaa na toco'xen ntji'ñeen.
\p
\v 26 Majo' naneinhin ng'e na vantyja n'onho' Cristo Jesús, tsoñ'enho' conduiho' ntsinda Tyo'ts'on.
\v 27 Ndo' ng'e na jndë jnt'ëho' ntyja 'naan' Cristo, juu na tsixuan jon, mantyi jndë conan'xuanho'han'.
\v 28 Ndo' ng'e na nnda', nincüejon conduiho'. Ta'nan itscüejndyohan' na conduiho' min xe na aa ts'an judío 'u', oo min mañoon tsjan nn'an 'u', min xe na aa ts'an na itye'ntjon nnon patrón 'u', ndo' aa m'an' xjen 'nan' ncu', min xe na aa tsans'a 'u' oo tsanscu 'u'. Tsoñ'enho' cüejon conduiho' ntyja 'naan' Cristo.
\v 29 Ndo' ng'e na conan'xuanho' cüentaa' jon, yajo' conduiho' tsjan 'naan' nquii Abraham na jndyocahan'. Ndo' ng'e na nnda', joo jñ'oon na tco' Tyo'ts'on 'ndyo jon nnon nquii Abraham'ñeen, tsoñ'en joohan' ntsiquindaa' jonhan' 'o'.
\c 4
\s Xia'ntyi ng'e nquii Jesucristo, jo' na condëë
iy'oon Tyo'ts'on cüenta jaa
\p
\v 1 Ndö vaa na nt'ue ts'ön na cüaa' n'onho' ntyja 'naan' juu
jñ'oonva'. Ncüii yuchjo na tyi'covee' ndyuu' juu na ncy'oon juu
cüenta 'naan' tye juu xjen na ngue' jon, itsijonhan' 
yu'ñeen cha'xjen ncüii moso na itye'ntjontyen juu nnon jon, min
na tsixuan yuchjo'ñeen na ncy'oon juu cüenta tsoñ'en 'naan'
tye juu.
\v 2 Viochen xjen na tyi'covee' ndyuu' juu, m'aan juu
tocje 'naan nn'an na sijnda' tye juu na quitquenhan cüentahin
ndo' quinan'jnda'han na nndui ts'ian tyuaa 'naan' juu.
\v 3 Ndo'
mannda' vaa, itsijonhan' ntyja njanhan cha'na juu yuchjo'ñeen.
Totsijonhan' jaa cha'vijon yoquijndë na tyi'coventyja ndyu joo,
ndo' viochen xjen na tonan'xuan na nnda', joo costumbre na jndë
tquen nn'an na conan't'maan'hin, tovay'oontyenhan' jaaha.
\v 4 Majo' ya na tuee' nquii xjen na siquindëhan' ntyjii Tyo'ts'on,
jñon jon jnda jon quii' nt'an nn'an tsonnangue. Tuihin jnda ncüii
tsanscu. Tom'aan jon nacje 'naan' juu ntji'ñeen na tquen Moisés
na toco'xenhan' nn'an.
\v 5 Tui na nnda' cha' jaa na m'an nacje 'naan' juu ntji'ñeen,
ntsiquindyaa jon jaa. Ntyja 'naan' juu ts'ian'ñeen, ndëë
ncy'oon jon cüenta jaa na ndui jaa ntsinda nquii jon.
\v 6 Ndo' cha' na quitsi'manhan' na condui jaa ntsinda 
Tyo'ts'on, jo' nqui Espíritu na condui jnda jon, jñon
jonhin quii nn'ön. Xeng'e nquii Espíritu, jo' na njon
jndyi ngiö na conan't'maan' Tyo'ts'on na conduëhë: “Tye'
Tyo'ts'on.”
\v 7 Ndo' na nnda' na matsit'man'hin, itsi'manhan' na
condui 'u' jnda jon, chito moso na ityentjon'tyen 'u'. Ndo' ng'e
na jnda jon 'u', iquen jon 'u' na condui 'u' ts'an na ngyon'
cüenta tsoñ'en nnon na its'aa jon naya nque nn'an na conduihan
ntsinda nquii jon.
\s Ndyii' jndyi ts'on Pablo ntyja 'naan nn'an
ndyuaa Galacia
\p
\v 8 Toxen'chen xjen na tyí'quitajn'aanho' nquii Tyo'ts'on,
totye'ntjontyenho' ndëë 'nan na conan't'maan' nn'an na min
chito nquii jon conduihan'.
\v 9 Ndo' naneinhin na cotajn'aanho'
jon, oo yantyi nduë na ivajnaan' jon 'o', ¿Ndu na contcüe'
nnda' 'o' na cont'aho' na njon joo 'nan na jndë siquindyaa
Tyo'ts'on 'o' ntyja 'naanhan'? Joo costumbre na jndë tquen nn'an
na min tanajndei nan'xuanhan' na nnan'n'manhan' ñuaanho', ¿Aa
vacüja' nnda'han' na ntye'ntjonho' ndëëhan'?
\v 10 'O' ve' ndyii' xuee na cont'aho' na njonhan' na
ntyja n'onho' na ntyja 'naan' juuhan' na quitsin'man Tyo'ts'on
ñuan 'naanho'. Ndo' mantyi m'an ndyi' na njonhan' ngioho', ndo'
mantyi min nguee na juu jñ'oon na ico'xenhan' nn'an judíos,
sijnda'han' na conan't'maan'han, ndo' mantyi yo na
conan't'maan'ho' xjen na covejndyo ndyu.
\v 11 Ndo' na nnda' cotsam'anho', juu ts'ian na tots'a quii'
nt'anho', its'aahan' na maquity'uë na aa ve' jn'aan na
tojoo' ts'ön na toninncya jñ'oon' Tyo'ts'on ndëëho'.
\p
\v 12 Yo ntyja 'naan' juu jñ'oon na ico'xenhan' na tquen Moisés, 
mats'a ty'oho' na c'onho' na conduiho' nn'an na jndë jndyaaho'
ntyja 'naan'han'. Ee min na ts'an judío ja, itsijonhan' ntyja 
njan yo juu jñ'oon'ñeen cha'na nqueho', jndë jndyaa ja ntyja 
'naan'han'. 'O' min'ncüii navi' ta'nan jnt'aho' ja.
\v 13 Ee mangio yaho' na ntyja 'naan' ncüii nnon tycu na
toquenön, jo' na tëcju'han' na toninncya jñ'oon'
Tyo'ts'on ndëëho'. 
\v 14 Juu tycu na tquenön juu xjen'ñeen, s'aahan' na jndyaa' na
ncy'onho' cüenta ja. Majo' min na nnda', tat'onho' na
ty'aho' ja, min tajnt'aho' na tyi'cuee' n'onho' ja. 'O' yo
na xoncüee' n'onho' ty'onho' cüenta ja, cha'vijon na
ngioho' na condui ja ncüii ángel na itye'ntjon jon nnon
Tyo'ts'on, oo cha'vijon nquii Cristo.
\v 15 Ndo' na nnda', ¿Aa jndë tsuu' tycya n'onho' na
tondineinho' na tom'an ja yoho'? Ndo' naneinhin ¿Nin 'nan
cotjonho' na jndë scüejndyohan' na ngioho' ntyja njan na
tavineinho' ja? Ee macüji' jndyoyu ntyja 'naanho', xe na aa
jndëë jnt'aho', jndë tji'ho' tëndëë nqueho' na nt'aho'
nayahan' ja.
\v 16 Ndo' naneinhin, ng'e na matsinën jñ'oon na
mayuu' ndëëho', ¿Aa cotji'ho' cüenta na condui ja ts'an na
jndo jndyi 'o'? 
\p
\v 17 M'an nn'an quii' nt'anho' na cojoo' n'onhan cha'
nnan'jonho' tmaan' na nan'xuanhan. Majo' juu 'nan na ndyii'
n'onhan na quinduihan' yo 'o', tyi'xoncüehan', ee nt'ue n'onhan na
tyi'ndueho' conduiho' nn'an nján. Ndo' xjen na conan'jonho' yohin, 
yajo' xia'ntyi nquehin na ntyja n'onho'.
\v 18 M'an nn'an na cojoo' n'onhan na quinan'jon nn'an yo jñ'oon
na coninncyahan. Ya jndyi na cont'ahan na nnda' xe tanin
ncüiichen nnon na m'aan' n'onhan, na xia'ntyi na
nin'quitejndeihan 'o' na cotsantyjantyiho' yo Cristo,
majndeichen na quint'ahinhan' xjen na tyi'c'oon ja yo
'o'.
\v 19 'O' ntyjë, conduiho' na cha'vijon ntsinda na vi'ntyjiho'.
Ncüiichen jon iquiihan' ja ntyja 'naanho', juu na maquenön
itsijonhan' juuhan' cha'na iquenon tsanscu na iquiihan'hin
na itsingui juu. Mannda' vaa itsi'ndaa'han' ntyji ata 
ncüii ncüiiho' nninncyaho' na ntye'ntjon Cristo 'o'.
\v 20 Ya jndyi xe na juuhan' aa m'an yoho' naneinhin cha' nndëë
ntscüejndyö jñ'oon na matsinën ndëëho', ee jñ'oon na
mayuu', t'man vaa ndicüaa' ts'ön nin jñ'oon na ntsitiu ja
ntyja 'naanho'.
\s Juu jñ'oon ntyja 'naan' Agar yo Sara,
vaa na itsiquindyihan'
\p
\v 21 'O' nn'an na m'aan' n'onho' na chuhan' na
quita'nguee'tyenho' ntyja 'naan' juu ntji na ico'xenhan', ¿Aa
tyi'covaa' n'onho' ntyja 'naan' na itsiquindyihan'?
\v 22 Juu ntji'ñeen itsiquindyihan' na tui ve ntsinda Abraham.
Ncüiihin jnda Agar, juu tsanscu'ñeen na totye'ntjontyen
nnon Sara. Ndo' ncüiichenhin jnda nquii Sara, majo' juu jon
chito ts'an na itye'ntjontyenhin, conduihin scuu' nquii
Abraham.
\v 23 Juu jnda Abraham na singui tsanscu na totye'ntjon,
tuihin cha'xjen min'cya ro ts'an. Majo' nquii jnda jon na
singui juu tsanscu na conduihin nquii scuu' Abraham,
tui yu'ñeen ng'e juu jñ'oon na jndë tco' Tyo'ts'on 'ndyo
jon nnon nquii Abraham'ñeen.
\v 24 Ndo' juu jñ'oonva' ntyja 'naan ve
nanntcu'ñeen, tsixuanhan' jñ'oon na tyi'quitsi'man nquii'han'. Ee
tsijonhan' ntyja 'naanhin ve jñ'oon na sijnda' Tyo'ts'on yo
nn'an. Ncüii jñ'oon'ñeen tyincyaa jonhan' nnon Moisés, juuhan'
tsijonhan' juu Tyo' Sinaí. Juuhan' itsijonhan' Agar, tsanscu na
totye'ntjon nnon Sara. Ndo' nn'an na t'man qui n'onhan juu
jñ'oon'ñeen, ndiquitsiquindyaahan'hin, m'antyenhin xjen
'naan'han'.
\v 25 Juu Agar'ñeen itsijonhan'hin juu Tyo' Sinaí
na m'aanhan' ndyuaa Arabia. Ndo' juu Sinaí'ñeen itsijonhan'
juuhan' tsjoon Jerusalén na m'an nn'an judíos. Joohan
m'antyenhan nacje 'naan' juu ntji na tquen Moisés.
\v 26 Majo' nquë na vantyja n'ön Cristo, condui jaa juu
Jerusalén na m'aanhan' na ndye. M'an na jndë jndyaa jaa
ntyja 'naan' juu jñ'oon'ñeen na ico'xenhan'. Juu
Jerusalén conduihan' nquii ndyëëhë.
\v 27 Nnda' vaa ee vaa jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui na itsohan':
\q 'U' tsanscu na tat'on ntsinda', min'chjo
tyi'quintji' nchu vaa na ntquiihan' tsanscu
na ntsingui juu.
\q Majo' neinhin c'on' na neiin' tson'.
Quitsixua' na t'man vaa na incyaahan' na nein'.
\q Ee 'u' na ta'nan ntsinda', jndyentyi ntsinda' 
nc'on, chichen juu ts'an na m'aan yo saa'. 
\q Ndö' vaa jñ'oon na tji Isaías.
\p
\v 28 'O' ntyjë na vantyja n'onho' Cristo, cha'xjen na tui Isaac
ng'e siquindë Tyo'ts'on jñ'oon na tco' jon 'ndyo jon nnon
Abraham, mantyi 'o' conduiho' ntsinda Tyo'ts'on ng'e na
itsiquindë jon jñ'oon na tco' jon 'ndyo jon.
\v 29 Majuu
xjen'ñeen juu jnda Agar na cüejon tuihin cha'xjen min'cya ro
ts'an, ninvito tots'aa vi' juu jnda Sara na tuihin yo najndei
na condui nquii Espíritu Santo. Mannda' vaa ntyja njanhan naneinhin.
\v 30 Majo' juu jñ'oon' Tyo'ts'on na jndui, ¿Nchu vaa
ico'xenhan'? Itso Tyo'ts'on nnon Abraham: “Juu tsanscu na
itye'ntjontyen nnon scu', quinty'e'hin yo jnda juu, ee jnda juu
tyi'xe'cy'oon juu cüenta 'nan 'nan' min na tye juu 'u'. Xia'ntyi
jnda scu' ncu', juu tsan'ñeen ncy'oon juu cüenta joo 'nan' na
min.”
\p Nnda' tso Tyo'ts'on nnon Abraham.
\v 31 Mang'e jo', 'o' ntyjë na vantyja n'onho' Cristo, nquë
chito condui jaa ntsinda tsanscu'ñeen na totye'ntjontyen
juu. Chitojo'. Jaa condui ntsinda nquii tsanscu na chito
conduihin ts'an na sijnda Abraham.
\c 5
\s Ntyja 'naan' Cristo, jndë jndyaa 'o'
\p
\v 1 Nquii Cristo siquindyaa jon jaa ntyja 'naan' juu jñ'oon na
tquen Moisés na ico'xenhan', cha' na tavinc'önntyëchën
nacje 'naan'han' na ntco'xenntyichenhan' jaa.
\p
\v 2 Quitquenho' cüenta jñ'oon na matsjö. Ja Pablo
matsiqui'man' ja 'o', xe na aa cota'nguee'ho' na nndui yo 'o'
cha'xjen cont'a nn'an judíos yo yonon'ndaa ndahin, xe na aa
ntyja 'naan'han' contyja n'onho' na ntquen Tyo'ts'on 'o' na
tajnan nan'xuanho', yajo' tyi'je'ncyaahan' na ntquen Cristo
'o' na tajnan nan'xuanho'.
\v 3 Ncüiichen jon matsjö nnt'a ndëëho', min'cya ro ncüii 'o' na
nninncyaa juu na nndui juu nan'ñeen yohin, ijndei'han' na
cüanguee' tsan'ñeen ninvaañ'en joo jñ'oon na ico'xen 
ntji'ñeen na tquen Moisés.
\v 4 Ñ'enho' na conan'chonho' na nnan'quindëho' juu ntji'ñeen
cha' ntquen Tyo'ts'on 'o' na tajnan nan'xuanho' na tonnon
jon. Ndo' na cont'aho' na nnda', jndë jnan'tycyaa'ho' ntyja
'naan' nquii Cristo, jndë jnty'eho' juu naya na condui 
jon.
\v 5 Jaa contyja tcüii' nn'ön na ntquen Tyo'ts'on jaa na tajnan
nan'xuan tonnon jon ng'e na vantyja nn'ön Jesús. Nquii
Espíritu Santo itejndei jon jaa na covent'ö na ngüentyja
na nnduihan'.
\v 6 Ee vi na jndë m'aan
ts'an ntyja 'naan' Cristo Jesús, min xe na aa jndë tui yohin
cha'xjen na cont'a nn'an judíos yo yonon'ndaa ndahin, ta'nan
itejndeihan'hin, min tyi'itsitjahan'hin na tonnon Tyo'ts'on na
tyi'conduihan' yohin. Na tonnon jon xia'ntyi itejndeihan' ts'an
na cantyja ts'on juu jon ndo' quitsi'man juu na tsixuan juu na
itsivi'ntyjii juu nn'an.
\p
\v 7 'O' ya jndyi tye' na conan'jonho' ntyja 'naan' Cristo. ¿Nin
ts'an c'ioo' ndëëho' na co'ndyeho' na conan'quindëho' ntyja
'naan' juu jñ'oon naya 'naan' Tyo'ts'on na conduihan' na
mayuu'han'?
\v 8 Nquii Tyo'ts'on tqueen' jon 'o' na cantyja
n'onho' jñ'oon' jon na conduihan' na mayuu'. Jo'
tyi'xe'quits'aahan' na nquii jon s'aa jon na taa' n'onho' na
icanhan' na quinan'quindëho' juu ntji na tquen Moisés cha'
nndëë ntquen jon 'o' na tajnan nan'xuanho'.
\v 9 Mangioho' na chjovi' tsquentë itsiquindëhan' ninvaa tsquen
tyoo'.
\v 10 Majo' ng'e na m'an ja ntyja 'naan' Cristo na conduihin na
itye'ntjon jon ja, na mantyja jndyi ts'ön na
taje'quinan'jonntyichenho' yo ncüiichen jñ'oon na vandya'han' yo
juu jñ'oon na totsi'man ndëëho'. Majo' juu tsan na
itsiquijñ'een 'o' ntyja 'naan' juu jñ'oon'ñeen, tanin min
nin ts'an conduihin, nts'aa Tyo'ts'on na nndyion juu jnaan' na
nnda' vaa na itsi'man juu ndëëho'.
\p
\v 11 'O' ntyjë na vantyja n'onho', xe na aa ninvaa mancya
jñ'oon na icanhan' na quint'a nn'an cha'xjen na cont'a nn'an
judíos yo yonon'ndaa ndahin, cha' ntyja 'naan'han' ntquen
Tyo'ts'on ts'an na tajnan tsixuan juu, yajo' joo nan'ñeen na
conty'ehan ja, juu na m'anhan na tyi'ya ngiohan yo juu
jñ'oon na mancya na tue' Cristo nnon tsonjn'aan, n'ndyehan na
quindya' ngiohan yo ja.
\v 12 Nque nan'ñeen na conan'quijñ'eenhan 'o' yo juu
jñ'oon'ñeen, ntyja ts'ön na quityjeñ'enhan ntyja na
nannonhin.
\p
\v 13 'O' ntyjë na vantyja n'onho', jndë tqueen' Tyo'ts'on 'o'
na conduiho' nn'an na jndë siquindyaa jon yo ntyja 'naan' jnan.
Ndo' ng'e na nnda' s'aa jon, tyi'ndijnt'ueho' juuhan' na
ntsanan'jonho' yo joo 'nan tyia na nt'ue jndyi n'on nn'an. 'O'
vandya' quint'aho'. Ng'e na jndë siquindyaa jon 'o',
quitye'ntjonho' ndëë ntyjeho' na vantyja n'onhan yo na
quinan've'ngioho'hin.
\v 14 Ee ntyja 'naan' jñ'oon na tquen Moisés na ico'xenhan', juu
jñ'oonva iv'añ'enhan' juu jñ'oon'ñeen na itsohan': “Quitsivi'ntyji' 
tsoñ'en nn'an cha'xjen na vi'ntyjii nquii 'u'.”
\p Nnda' vaa tsi'man juu jñ'oon'ñeen.
\v 15 Majo' xe ninnquii'chen na cotquiiho' nquen ntyjeho', ndo'
na conan'tëë' n'onho'hin, quitquen jndyiho' cüenta, ee na
nnda' vaa na cont'aho', nnan'tyuii'ho' ncüii ro ncüii
ntyjeho' na vantyja n'on.
\s Nquii Espíritu Santo, m'aan tyia' jon yo
'nan tyia na nt'ue jndyi nn'ön
\p
\v 16 Mang'e na nnda', ndö jñ'oon na matsiqui'man' jaho'.
Ncyaho' na nquii Espíritu Santo ngotsi'man jon ndëëho'
nchu vaa vja na m'anho' ee na nt'aho' na nnda', joo 'nan natyia na cotquen
jndyiho' na nin'quint'aho', tyi'xe'quita'nguee'ho' 'nan na nt'ue
ts'onhan'.
\v 17 Ee joo 'nan natyia'ñeen, conan'vehan' nacjoo' Espíritu, ndo'
mantyi nquii Espíritu, itsuehin nacjoo' joo 'nan natyia'ñeen.
Ndo' ve joohan cota'hin ndëë ntyjehan. Ndo' ng'e na nnda'
vaa, jo' ndiquindëë nt'aho' 'nan na nt'ue n'on nqueho'.
\v 18 Majo' xe na aa ninvito coninncyaho' na nquii Espíritu
ngay'oon jon 'o' cha'xjen na nt'ue ts'on jon, juu ntji na tquen
Moisés na icoxenhan', tavije'co'xenntyichenhan' 'o'.
\p
\v 19 Joo 'nan tyia na nt'ue jndyi n'on nn'an, covityincyoo' jndyoyu
nchu vaa nan'xuanhan'. Com'anhan yo ntyjehan na ve'ndö' ro.
Mantyi min 'nan na ji vaa na cont'ahan yo ntyjehan. Ndo'
conan'jontohan yo ntyjehan na cont'ahan ncüii cüii nnon 'nan
min na tyi'jn'anhan ntyja 'naan'han'.
\v 20 Conan't'maan'han 'nan na chito Tyo'ts'on conduihan', ndo'
coninjnt'uehan ts'ian quindua'. Ndo' m'anhan na jndohan
nn'an, ndo' na conan'ntja'han yo nn'an, ndo' m'anhan na
xueehin yo ntyja 'naan ntyjehan, ndo' min ve' ninntyi jñ'oon,
majo' conan'quito' ntjeinhan yo nn'an. Cojoo' n'onhan cha'
quindui t'man nquehin, tanin ngiohan min na cont'ahan 'nan
na tyi'quichuhan'. Ndo' ntyja 'naanhan cot'on nn'an yo
ntyjehan, ndo' nque nn'an na tyi'quinan'jon yo joohan,
tyi'cuee' n'onhan nan'ñeen.
\v 21 Ndo' conan'tëë' n'onhan ntyjehan na min 'nan.
Covehin, condyehan. Ndo' comandyi'tohan ya na quindyehan, ndo'
minchen mañoon nnon natyia na itsijonhan' yo natyiamin' na cont'ahan.
Nque nn'an na conan'jonhan ntyja 'naan 'nan tyiamin',
tyi'je'cacüja'han' joohan ntyja nchu vaa na itye'ntjon Tyo'ts'on.
Toxen'chen na totsiqui'man' ja 'o' ntyja 'naan' jñ'oonmin', ndo'
naneinhin matsiqui'man' nnt'aho'.
\p
\v 22 Majo' nque nn'an na cotsam'anhan nacje 'naan' nquii
Espíritu Santo, ts'ian na its'aa jon yo nan'ñeen itsijonhan'
joohan' cha'vijon cove' të. Vengiohan nn'an. Neinhin na
cota'jn'aanhan Tyo'ts'on. Nan'xuanhan na tajñuaan' ts'onhan na
tonnon jon. Quii n'onhan navi' na cont'a nn'anhan. M'anhan na ya
nn'anhin yo nn'an na itsitjahan' 'nanhin. Conan'quindëhan
jñ'oon na cota'hin jndyuehan ndëë nn'an.
\v 23 Min na
cont'avi' nn'anhan, majo' tyi'conan'ntcüe'han jñ'oon s'a, jñ'oon
scu. Cotquen nquehan xjen ntyja nchu vaa na nt'ue n'onhan. Ts'an na incyaa
juu na its'aa Espíritu ts'ianmin' yohin, juu ntji'ñeen na
ico'xenhan', tavi'nan itsijnda'han' na aa itsitja tsan'ñeen.
\v 24 Nque nn'an na conduihan cüentaa' Jesucristo, tsoñ'en 'nan na
tondineiin' ts'on si'ts'o 'naanhan na yo mancha'chen n'onhan
nin'quint'a jndyihinhan', jndë t'ionhan' joohan' nnon juu
tsonjn'aan naijon na tue' Cristo cha' juu najndei na
nan'xuanhan' cüjehan'.
\v 25 Xeng'e na cota'nt'ö ntyja 'naan' nquii Espíritu, cüa,
mantyi ncya na cay'oon jon jaa cha'xjen na nt'ue ts'on jon
na quitsam'an.
\p
\v 26 Min tyi'nan'quinjon nque jaa
ndëë nn'an. Ee nn'an na cont'a na nnda', conan'xuehan yo
ntyjehan ndo' ng'e jo', conan'tëë' n'onhan yo nan'ñeen.
\c 6
\s Quitejndei jaa ntyjëëhë na vantyja n'on Cristo
\p
\v 1 'O' ntyjë na vantyja n'onho' Cristo, ya na covityincyoo' na itsitja ncüii ntyjeho', nqueho' na cotsam'anho' nacje 'naan' Espíritu, quitejndeiho'hin na ncju' nnda'han'hin nato 'naan' Cristo. Majo' tyi'nan's'aho', tyi'nan'ntcuho' nnon juu na cotejndeiho'hin. Ncüii cüiiho' quitquen nqueho' cüenta ntyja 'naanho', tyi'nts'aahan' na mantyi nqueho' ntyii'han' ng'eehan' 'o'.
\v 2 Nque ntyjeho' na vantyja n'on Cristo, quitejndeiho'hin ncüii cüii nnon na iñchjehan'hin. Ya na cont'aho' 'nan'min', conan'quindëho' juu jñ'oon na tquen jon na ico'xenhan'.
\p
\v 3 Ee ncüii ts'an na ndyii' ts'on juu na njon conduihin, min na ta'nan conduihin yu ro, itsivi'nn'an nquiihin.
\v 4 Xi' ncüii cüiiho' quitji' nqueho' cüenta nchu vaa na cotsam'anho' na tonnon Tyo'ts'on. Xe na aa juu 'nan na cont'aho' yahan', yajo' nincjeho' na neinho' ntyja 'naan'han', min tyi'xe'canhan' na ntji'ho' cüenta na aa yantyichen conan'quindëho', chichen ncüiichen ntyjeho'.
\v 5 Ee ncüii cüii 'o' icanhan' na c'oon' n'onho' na aa conan'quindëho' ndo' aa conan'tjaho' na tonnon Tyo'ts'on.
\p
\v 6 Nque nn'an na coninncya jñ'oon naya 'naan' Tyo'ts'on ndëë nn'an, joo nn'an na condyehan', chuhan' na joohin ninncyahin 'nan na icanhan' nan'ñeen.
\p
\v 7 Tyi'nan'vi'nn'an nqueho', nquii Tyo'ts'on tyi'jon quindëë ntonco ts'anhin. Ee min'cya ro nnon 'nan na nnon' ts'an, majuuhan' ngue' na ntyjee juu.
\v 8 Ee juu ts'an na incyaahin na its'aa juu 'nan tyia na nt'ue jndyi ts'on si'ts'o 'naan' juu, joo natyia'ñeen ngoy'onhan'hin na ngitsu ñuaan' juu. Majo' juu ts'an na incyaahin na co'xen Espírituhin, manquii Espíritu ntsiquindaa' jon tsan'ñeen na conduihin ts'an na tyi'quintycüii na vando' ñuaan' juu.
\v 9 Tyi'quichuhan' na nnan'ntquen jaa na nnt'aha 'nan na ya na tonnon Tyo'ts'on, ee ngüentyja xjen na ntyjii jon na ncy'ön cüenta na tyi'quintycüii na cotando' ñuan njanhan xe na aa tyi'qui'ndyi cje jaa.
\v 10 Ng'e na nnda', ncüii cüii jon na incyaahan' na nnt'aha naya nn'an, quint'aha na nnda', majndeichen yo nque ntyjëëhë na vantyja n'onhan Jesucristo.
\s Jñ'oon na mats'ia na itsiqui'maan' Pablo nn'an ndyuaa Galacia
\p
\v 11 Quitquen yaho' cüenta na t'man ntji na macüji ncö ncüii ve 'ndyo jñ'oon na vantycüii juu tsonvahin.
\v 12 Joo nan'ñeen na conan'chonhan na quita'nguee'ho' na nndui yoho' cha'xjen na cont'a nn'an judíos yo yonon'ndaa ndahan, conan'chonhan na quint'aho' juu nan'ñeen cha' ntji'ho' cüenta na joohan vaquinjon' cont'ahan. Majo' xia'ntyi cont'ahan na nnda', cha' cüiya ngio nn'an yo joohan, ndo' cha' tyi'nt'avi' nn'anhan tsojnaan' juu jñ'oon na t'ion nn'an Cristo nnon tsonjn'aan.
\v 13 Ee min nque nan'ñeen na coninncyahan jñ'oon na quinan'quindë nn'an cha'xjen na cont'a nn'an judíos yo yonon'ndaa ndahin, min tyi'quinan'quindëhan jñ'oon na ico'xen juu ntji'ñeen na tquen Moisés. Xia'ntyi nt'ue n'onhan na quindui yo 'o' cha'xjen na cont'a nquehan, cha' vi na jndë tyincyaho' na tuihan' yo 'o', nndëë nnan's'ahin na tyincyaho' na tui cha'xjen na nt'ue n'on nquehan.
\v 14 Majo' tyi'jon cüji's'a ja ntyja 'naan' ncüii nnon na mats'a ncö. Xia'ntyi ncüji's'a ja ntyja 'naan' na tue' Cristo ntyja njan xjen na t'ion nn'anhin nnon tsonjn'aan. Ntyja 'naan' na nnda' tjon jon, tsoñ'en natyia na tsixuan tsonnangue, jndë ñoonhan' nnon tsonjn'aan, ntyja njan tavinan'xuanhan' na vando'han'. Ndo' ng'e jo' mantyi ja condui ja ts'oo ntyja 'naan joo 'nan tyia'ñeen.
\v 15 Ee tonnon nquii Tyo'ts'on, tanin min xe na aa jndë tui yohin cha'xjen juu 'nan na cont'a nn'an judíos yo yonon'ndaa ndahin oo aa tyi'conduihan'. Xia'ntyi xe na aa tui xco ts'an ntyja 'naan' nquii Espíritu Santo, jo' na njonchen.
\v 16 Tsoñ'en nn'an na conan'jonhan yo jñ'oonva', mac'an na juu na condui Tyo'ts'on na tajñuaan' ts'onhin yo ninjuu na m'aan jon na nty'ia ro nn'an nchjii jon, cy'onhan cüenta joohan'. Nquehan ndo' yo nin'tsoñ'en nn'an na conduihan cüentaa' jon.
\p
\v 17 Naneinhin na tonnonchen, min'ncüii ts'an tyi'ntscüetë' juu ja na aa condui ja ts'an na i'ua Cristo ts'ian 'naan' jon nnön. Ee jndye quitsan chu si'ts'o njan na conan'manhan' na condui ja ts'an na itye'ntjontyen nnon nquii Jesús.
\p
\v 18 'O' ntyjë na vantyja n'onho' ta Jesucristo, juu naya na conduihin, mac'an nnon jon na nnan'xuanho'han'. Quindui na nnda'.