\id PHP
\h Filipenses
\mt1 Tson Na Scüenon Pablo Ndëë Nn'an
\mt2 Tsjoon Filipos
\c 1
\s Incyaa Pablo ts'on 'naan' jon ndëëhan
\p
\v 1 Ja Pablo yo Timoteo condui já nn'an na cotye'ntjö́n
nnon Cristo Jesús. Conan'cüanö́n tsonvahin ndëë 'o' ntyjë
na vantyja n'onho' jon na m'anho' tsjoon Filipos, ndo' mantyi
ndëë 'o' na conintqueho' quityquii' juu tmaan' nn'an na
vantyja n'onhan Jesús, ndo' mantyi ndëë nqueho' na cotye'ntjonho'
ndëë ntyjeho' juu tmaan'ñeen.
\v 2 Nquii tyëëhë Tyo'ts'on
yo nquii Jesucristo na conduihin na itye'ntjon jon jaa, juu naya 
na nan'xuanhan yo nin'juu na conduihan na tajñuaan' ts'onhin, 
mac'an ndëëhan na ncyahan na jndyentyichenhan' na ncy'onho'
cüenta.
\s Ican Pablo ntyja 'naan nn'an na vantyja n'on
\p
\v 3 Ncüii cüii jon na vañjoon' ts'ön 'o', mancya naya
Tyo'ts'on ntyja 'naanho'.
\v 4 Ndo' ncüii ncüii jnda na mac'an
na quitejndei jon 'o', mats'ahan' yo na nën rö,
\v 5 Ng'e
conan'jonho' yo ja yo juu ts'ian 'naan' Tyo'ts'on xee na vejndyee
tye' na tondyeho' jñ'oon naya 'naan' jon ata xjen nein.
\v 6 Ee ntyjii' ya ts'ön, nquii Tyo'ts'on ta' jon juu ts'ian yavahin
quii' n'onho', ndo' ngüantyjee' jonhan' ata xjen na jndë
siquindëhan' juuhan' juu xuee ya na nndyo nnda' Jesucristo.
\v 7 Chuhan' na nnda' vaa na m'aan' ts'ön ntyja 'naanho' ng'e na
t'man vaa na vi'ntyji 'o'. Ee conan'jonho' yo ja ntyja 'naan' juu
naya na tsixuan Tyo'ts'on min na aa vancjo nty'i ja oo min na
minntyjë' tondëë nanm'ann'ian na macüji' jndyoyu ndëëhan
juu jñ'oon naya na itsin'man Tyo'ts'on ñuaan nn'an.
\v 8 Ee ntyjii ya Tyo'ts'on na vi'ntyji jndyi ja 'o' yo manin'juu
na vi'ntyjii Cristo 'o'.
\v 9 Ndö vaa jñ'oon na mac'an nnon jon ntyja 'naanho', na juu
na conan'vengioho' nn'an, nninncyaahan' na yantyichen
ncüaa' n'onho' ntyja 'naan' jon yo tsoñ'en na icanhan'ho'
na ntji'ho' cüenta 'nan na chuhan' na quint'aho' ndo' yo 'nan na
tyi'quitsohan',
\v 10 Cha' nndëë ntji'ho' cüenta nin 'nan na yantyichen, ndo'
cha' juu na cotsam'anho', nc'onhan' na ntju'han', yo na
ta'nan ncüii nnon na nts'aahan' na vaa jnan 'o' xjen na
ncüjee' ntcüe' Cristo,
\v 11 Cha' ntyja 'naanho' jndye nnon naya nnintyincyoo' na
cont'aho', xeng'e Jesucristo, na ndit'maan' Tyo'ts'on ntyja
'naan joohan'.
\s Viochen xjen na vant'ö ntye'ntjön nnon
Cristo
\p
\v 12 'O' ntyjë, nt'ue ts'ön na cüaa' n'onho' na juu navi' na
maquenön na nty'i vancjo, itejndeintyichenhan' ts'ian 'naan'
Tyo'ts'on. Ee ntyja 'naan'han' itsiquinaanntyichenhan' na
covineinntyichen jñ'oon naya 'naan' jon.
\v 13 Ata tsoñ'en
sondaro na cota'ntyjee'han vats'ian 'naan' tsanm'aants'ian t'man,
conan'neinhan xeng'e na condui ja cüentaa' Cristo, jo' na
covityen ja yo carena.
\v 14 Ndo' min na m'an ja vancjo, nque ntyjë na vantyja n'on
Jesús, majndyentyihan coy'onhan na t'man n'onhan na
coninncyahan jñ'oon' Tyo'ts'on yo na min'ncüii
tyi'quindyii' n'onhan ndo na min'ncüii tyi'tsity'uehan'hin.
\p
\v 15 Mavaa' ts'ön na ñ'en nan'ñeen na coninncyahan juu
jñ'oon'ñeen ve' ng'e na tëë' n'onhan ja, na tyi'quintjo ya
ngiohan na condijnt'ue Tyo'ts'on ts'ian na mats'a. Majo'
minndyechenhan xoncüee' n'onhan na cont'ahan ts'ian'ñeen.
\v 16 Cont'ahinhan' na ya ngiohan ng'e na vengiohan ja, ee covaa'
n'onhan na nquii Tyo'ts'on tquen jon ja ntjoohin na ngüentyjë'
tondëë nanm'ann'ian na cüji' jndyoyu ndëëhan jñ'oon na
ngüañoon'han' juu jñ'oon nayava.
\v 17 Majo' minndyechen nan'ñeen na tëë' n'onhan ja,
coninncyahin jñ'oon ntyja 'naan' Cristo na contyja n'onhan
na nndue nn'an na nquehin njonhin, tyi'xoncüee' n'onhan na
cont'ahan ts'ian'ñeen. Ndo' ndyii' n'onhan na ntyja 'naan'
'nan na cont'ahan, nchjentyichenhan' ja na m'an vancjo.
\v 18 Majo' tyi'cotsi'ndaa'han' ntyji min na
cont'ahan na nnda'. Ata incyaahan' na nën na nnda' vaa na 
maquenön, ee minninchen na cont'ahan, min na aa xoncüee' n'onhan 
ndo' min na aa ve' cont'a nquehan, majo' juu jñ'oon ntyja 'naan' 
Cristo vja na condye nn'anhan'.
\p Ndo' ng'e na nnda', ninvito nc'ön na nën rö,
\v 19 Ee mavaa' ya ts'ön na ntyja 'naan tsoñ'en nan'min', ndyaa
ja vancjo ng'e na cotejndeiho' ja na conan'neinho' nnon
Tyo'ts'on ntyja njan, ndo' yo na nninncyaa Jesucristo na
nquii Espíritu Santo ntejndei jon ja.
\v 20 Ee mancha'xjen ndyii' ts'ön na tyi'xe'quits'a
ncüii nnon na ncju'cjehan' Cristo na ntyja 'naan'han' ntjo
jnaan' ja. Ndo' ntyja vichen ts'ön nanein yo na matsixuan
ñuan, ntsinën ndëë nn'an cha'xjen jndë tots'a na toxen'chen, cha'
nnint'maan' Cristo ntyja njan, tanin min xe na aa
ngüant'öntyëchën, oo min xe na aa nnan'cuee'han ja.
\v 21 Ee
ntyja njan, viochen xjen na vant'ö, Cristo mac'ö na tonnön.
Ndo' min xe na aa nnan'cuee' nn'an ja, majo' yantyi nc'ön ee na
ncjö naijon na m'aan jon.
\v 22 Majo' xe na aa
ngüant'öntyëchën, nninncyaantyichenhan' xjen na nntye'ntjön
nnon ta Jesús, majo' ndicüaa' ts'ön nin ncüii na ve nan'min'
na ncüji.
\v 23 Ee ve vaa na m'aan' ts'ön, min ndicüji'
cüenta nin ncüii na ve nan'min' na yantyichen. Ee ncüii ntyja
cuaa nquii min xe na aa nnan'cuee'han ja cha' ncjö na m'aan
Cristo. Ntyja na macüji' ja cüenta, juuhan' yantyichen.
\v 24 Majo' cüiichen ntyja mat'manntyi icanhan' na ntjontyichen ja
cha' ntejndeintyëchën 'o'.
\v 25 Ndo' ng'e ntyjii' ya ts'ön
na xe'cü'iö ty'ua, mancüiixjen ngüant'öntyë cha'
ntejndeihan' 'o' na ngaqueho' tonnon nquii Tyo'ts'on ndo' na
nc'onho' na neinntyichenho' ntyja 'naan' na vantyja n'onho' jon.
\v 26 Ndo' na nnda', na ntyja 'naan' nquii Jesucristo, ninncyaahan' na
nein jndyiho' na nguë nnt'a quii' nt'anho'.
\p
\v 27 Majo'
min'cya ro na ve nan'min' ngenön, quitquenho' cüenta na
ngom'anho' cha'xjen na chuhan' na c'oon ts'an na jndë sintju'
Jesucristo quii' ts'on juu. Yajo' min xe na aa nguë ntcü'ë
na m'anho', ndo' aa ve' nndyi jñ'oon ntyja 'naanho', majo'
ncüaa' ts'ön na tyen ventyjee'ho' na ninncüii m'aan' n'onho'
ntyja 'naan' Cristo, ninncüii jñ'oontiu nan'xuanho' na
conan'chonho' na vantyja n'onho' juu jñ'oon naya,
\v 28 Min
tyi'nan'tyueho' nchu vaa nnt'a nn'an na jndohan 'o' ng'e na
conan'jonho' yo juu jñ'oon' Tyo'ts'on. Ng'e na
tyi'conan'tyueho' tondëë nan'ñeen, itsi'man jndyoyuhan'
ndëëhan na ñjonhan nato na vaquitsu ñuaanhan, majo' nqueho'
vay'oonhan' 'o' na itsin'man Tyo'ts'on ñuaanho'.
\v 29 Ee
nqueho' chito xia'ntyi incyaa Tyo'ts'on juu naya 'naanho' na
vantyja n'onho' Cristo, mantyi incyaa jon na cont'avi' nn'an
'o' ng'e na conduiho' ntyja 'naan' nquii jon.
\v 30 Maninjuu navi' na jnty'iaho' na
tquenön xjen na tom'an quii' nt'anho', nanein majuuntyihan' covenon
nqueho'. Ndo' mantyi tsjoonva m'an nn'an na conan'chonhan na
quinchjentyichenhan' ja cha'xjen juu jñ'oon na condyeho' ntyja
njan.
\c 2
\s Nquii Cristo sindyia'hin, ndo' mantyi
taquintyja t'man conduihin
\p
\v 1 'O' na ninncüii conduiho' ntyja 'naan' Cristo, juuhan' xe
na aa incyaahan' na jndëho' na tonnon Tyo'ts'on, ¿Aa
ntejndeiho' ja ng'e na vi'nchjii jon 'o'? ¿Aa njon jndyi ngioho'
na condui jaa ntyja 'naan' Cristo, na nquii Espíritu Santo
itsitjon' jaa ntyja 'naan' jon? ¿Aa conan'vengioho' ntyjeho' na
vantyja n'on? ¿Aa m'anho' na nty'ia rohan ngioho'?
\v 2 Xe conan'xuanho' nan'min', yajo' ncyaho' na nën rö na
quinan'manho' na vengioho' ntyjeho' ndo' na conan'jonho'
yohan, na ninncüii 'nan ndyii' n'onho' ndo' ninncüii na ntyja
n'onho' na ndit'maan' Tyo'ts'on ntyja 'naanho'.
\v 3 Min min'ncüii nnon 'nan tavint'aho' na ntsiquinjonhan'
nqueho' min cha'na nan's'aho' oo na nan'ntcuho', tsoñ'en
'nan, quint'aho'han' yo na ndyia' n'onho', ndo' ncüii
cüiiho' quitji'ho' cüenta na nque ntyjeho' njonchenhin
chichen nqueho'.
\v 4 Ncüii cüiiho' chito xia'ntyi nc'oon' ts'on juu nchu vaa na
ntejndeihan' nquii, mantyi c'oon' ts'on juu nchu vaa
nts'aa juu cha' quitejndeihan' ntyje juu.
\p
\v 5 C'oon' n'onho' ntyja 'naan ntyjeho' cha'xjen tots'aa nquii
Cristo Jesús xjen na tom'aan jon.
\v 6 Ee nquii jon min na Tyo'ts'on conduihin,
majo' tyi'quitsichon jon na nnintyincyoo' na cüejon
conduihin na co'xen jon cha'xjen nquii Tyo'ts'on,
\q
\v 7 Majo' tji nquiihin juu na totsixuan jon.
S'aa nquii jon na conduihin ts'an na itye'ntjon
jon ndëë nn'an,
ndo' tuihin cha'xjen na tui jaa.
\q
\v 8 Ndo' vi na jndë tuihin na ts'anhin,
mantyi tju'cjentyichenhin nnon tye jon, ndo' na
siu' jon na t'ua tye jon ts'ian nnon jon,
tyincyaa jon na jnan'cuee' nn'anhin
na jñon nan'ñeen jon tsonjn'aan.
\q Juu nan'ñeen na tquenon jon, 
itscüejnaan'ntyichenhan', chito
cha'na ncüiichen nnon na conancüje nn'an ntyjehan.
\q
\v 9 Ndo' ng'e na nnda' s'aa jon, jo' jndë sit'maan'
Tyo'ts'onhin na tëquintyja na t'man conduihin.
Ndo' jndë tquen Tyo'ts'on na njonntyichen tsixuan
xuee' Jnda jon, chichen xuee' min'cya ro ts'an.
Ta'nan ts'an na njonntyichen xuee' cha'na
xuee' nquii Jesucristo.
\q
\v 10 Ndö' vaa s'aa Tyo'ts'on cha' tsoñ'en
na m'aan quiñoon'ndue, yo nin'nn'an na m'an
nnon tsonnangue, yo nn'an na jndë tjë,
xjen na ndyehan xuee' Jesús, ninncüii
ngita'han ngitongityehan tonnon jon
na nnan'tmaan'han jon,
\q
\v 11 Ndo' na ntji' jndyoyuhan na nquii
Jesucristo conduihin na itye'ntjon jon tsoñ'enhan.
Na ndui na nnda', ntsit'maan'han' nquii Tyo'ts'on
na conduihin tyëëhë.
\p Mannda' vaa na itsiquindyi jñ'oon'ñeen ntyja 'naan' Cristo.
\s Nan'xuan jaa cha'vijon chon na coninxuee
ndëë nn'an
\p
\v 12 Jo', 'o' ntyjë na venchji ja 'o', ya na tom'an quii'
nt'anho', tojoo' jndyi n'onho' na tota'nguee'ho' jñ'oon na
totsjö ndëëho'. Ndo' majndeichen nanein na taja c'oon quii'
nt'anho', chuhan' quitquenntyichenho' na quinan'quindëho' 
jñ'oon na matsjö. Ng'e na conduiho' nn'an na itsin'man
Tyo'ts'on ñuaanho', quinan'manho' na njon jndyihin ngioho' yo na
incyaaho' na nnan'tjaho' nnon jon.
\v 13 Ndëë nt'aho' na nnda'
ng'e nquii Tyo'ts'on its'aa jon na conan'n'onho' na
nin'quint'aho' 'nan na cavee' ts'on jon, ndo' ninncyaa jon
najndëho' na nnan'quindëho'han'.
\p
\v 14 Tsoñ'en ntyja na cotsam'anho', tyi'nan'neinho' jñ'oon
cjo nn'an, min tyi'nan'jndyeho' jndyueho' yohin.
\v 15 Quint'aho' na nnda' cha' nnan'xuanho' nn'an na tyi'quinan'tja na
ji'ua conduiho' tonnon Tyo'ts'on. 'O' conduiho' ntsinda jon ndo'
icanhan' na quinan'quindëho' quii' nt'an nn'an na cont'a 'nan
tyia na covineiin' n'onhan na cont'ahinhan'. Quii' nt'an
nan'ñeen itsijonhan' 'o' cha'vijon ncjuu na coninxuee ndëëhan
na m'anhan ntyja 'naan' juu najaan na tsixuan tsonnangue.
\v 16 Nnda' vaa na chuhan' na quitsam'anho' viochen xjen na
conan'quindyiiho' nn'an juu jñ'oon na incyaahan' na cota'ndo'
ñuaanhan. Na nnt'aho' na nnda', yajo' juu xuee na nndyo nnda'
Cristo, nninncyaahan' na nën jndyi ntyja 'naanho'. Ee
ntsi'manhan' na tyi've' jn'aan na sichön na tots'a ts'ian 'naan'
Tyo'ts'on quii' nt'anho'.
\v 17 Nndëë nts'aahan' na
ntscuee'han' ja jnaan' na toninncya jñ'oon 'naan' Cristo
na ntyja 'naan' juuhan' na vantyja n'onho' jon. Xe na aa
ntscuee'han' ja, ntsijonhan' na condui ja cha'vijon quioo' na
conan'cüje nn'an judíos na conan't'maan'han Tyo'ts'on. Na
nndui na nnda', ntsiquindëhan' juu na cotye'ntjonho' nnon jon
na vantyja n'onho' jon. Majo' tanin, m'an na nën rö xe na aa
nnan'cuee' nn'an ja, ndo' mantyi nën rö na ityio Tyo'ts'on
jn'aanho'.
\v 18 Ng'e na nnda', mantyi chuhan' na cüineiin'
n'onho' yo ja.
\s Xoncüee' ts'on Timoteo yo Epafrodito
\p
\v 19 Xe na aa nquii ta Jesús nt'ue ts'on jon, ntyja ntcüii'
ts'ön na cje nndëë nc'ua ts'ian nnon Timoteo na ngaquindyiaa' jon
'o'. Ndo' ya na nndyo ntcüe' jon, jñ'oon na nndyoy'oon jon
ntyja 'naanho', nninncyaahan' na ya ntyji.
\v 20 Ee xia'ntyi
nquii jon m'aan jon na xoncüee' ts'on jon ntyja 'naanho', ta'nan
ncüiichen ts'an na m'aan' ts'on ntyja 'naanho' cha'xjen ja.
\v 21 Ee tsochen nn'an na m'an ntjoohin, xia'ntyi m'aan' n'onhan
ntyja 'naan' ts'ian 'naanhan, min tyi'cjoo' n'onhan ntyja 'naan'
ts'ian 'naan' nquii Cristo Jesús.
\v 22 'O' mangio yaho' nchu vaa na si'manhan' na t'man coninjnt'ue
Timoteo na totye'ntjon juu na toninncyaa juu jñ'oon naya yo
ja. Tots'aa juu ts'ian yo ja cha'vijon itejndei ts'an tye
nquii juu.
\v 23 Ya na ncüaa' jnda' ts'ön nchu vaa 'nan ngenön, yajo'
njñön nnt'ahin na m'anho'.
\v 24 Mantyi incyaa ta Jesús na qui ts'önhin na
cje ro na nndëë ncjöquinty'ia nnt'a 'o'.
\p
\v 25 Min na nnda', jndë taa' ts'ön na chuhan' na quitscüenön 
ntcü'ë juu ntyjëëhë Epafrodito na m'anho'. 'O'
t'uaho' ts'ian nnon jon na quitejndei jon ja yo ts'ian 'naan'
Tyo'ts'on na mats'a. Totsichon jon yo ja na totye'ntjö́n nnon
Jesucristo. Manqueho' jñonho'hin na quindyoy'oon jon xoquitu'
na ndijnt'ue ja.
\v 26 Nt'ue jndyi ts'on jon na ndyiaa' nnda' jon 'o', ndo'
si'ndaa'han' ntyjii jon na jndë jndyeho' jñ'oon na tivii'
jon.
\v 27 Ee mayuu' mioon jndyi tivii' jon ata mavaa
xjen na ntscuee'han'hin. Majo' m'aan Tyo'ts'on na ndyia' ro juu
nchjii jon ndo' sin'man jonhin. Ndo' na t'oon jon na ndyia' juu
ntyjii jon, mantyi t'oon jon na nty'ia rö ntyjii jon, ee xe na aa
tue' tsan'ñeen, ntsichjoo'ntyichenhan' ts'ön.
\v 28 Mang'e jo', cje matscüenön ntcü'ëhin na m'anho' cha'
nninncyaahan' na neinho' na njnty'ia nnda'ho'hin, yajo'
tavije'c'önntyëchën jñuaan' ts'ön.
\v 29 Cy'on ntcüe'ho' cüentahin yo na nein
jndyiho' ng'e na conduihin ncüii ntyjë na vantyja ts'on jon ta
Jesús. Quint'aho' na njonhin, ndo' mantyi yo nin'tsoñ'en nn'an
na cotyentjonhan nnon Tyo'ts'on cha'na juu jon.
\v 30 Machjontyi ntscuee'han'hin ng'e na totsichon jndyi jon yo ts'ian
na t'ua Cristo nnon jon. Ninvito tquenhin quityquii' ts'ian'ñeen
min na tovaa na toncuu' na ntscuee'han'hin ng'e na totejndei jon
ja, majo' ts'ian na t'uaho' nnon jon, itsiquindë jonhan' yo ja.
\c 3
\s Njon jndyi na vajnaan' ts'an Cristo
\p
\v 1 Nanein 'o' ntyjë, c'onho' na neinho' ng'e na nan'xuanho'
cüentaa' nquii ta Jesús. Juu jñ'oon na jndë tji na
toxen'chen, tyi'tscüetë'han' ja na matsjö nnt'ahan' ndëëho',
ndo' na mats'a na nnda', ntejndeihan' 'o' na tyi'ntsivi'nn'anhan'
'o'.
\v 2 Taninncyaho' na joo nn'an na tyi'conduihan cüentaa'
Tyo'ts'on na nnan'vi'nn'anhan 'o'. Joo nan'ñeen conan'manhan na
ijndei'han' na quinan'quindëho' juu costumbre cha'xjen cont'a
nn'an judíos yo yonon'ndaa ndahin, ndo' conduehan xe na aa
tyi'cont'aho'han', yajo' tyi'xe'quen Tyo'ts'on ts'an na
conduihin cüentaa' nquii jon.
\v 3 Ee nquë condui nn'an na
ityii' Tyo'ts'onhan cüentaa' nquii jon, manquëhë na
conan't'man' jaahin ntyja 'naan' nquii Espíritu na conduihin.
Jaa tyi'c'ön na qui nn'ön yo 'nan na cont'a nquëhë na
cha' ntyii' Tyo'ts'on jaa ntyja 'naan' nquii jon.
\v 4 Majo' ntyja 'naan nn'an na cotji'han cüenta na njon jndyihan, xe
na aa nnda' vaa, ja t'manntyichen ndëë ntsiqui ts'ön na
ntsin'man Tyo'ts'on ja ntyja 'naan' na matsixuan ncö. Ta'nan
ncüiichen ts'an na ndëë ntsiquintyichen ts'on juu nchu
vaa na tsixuan nquii juu, chichen ja.
\v 5 Jndë nen xuee na tui ja ndo' tui yo ja
cha'xjen na cont'a nn'an judíos yonon'ndaa ndahin. Tui ja
tsjan Israel na jndyocahan' ntyja 'naan' jnda jon Benjamín.
Condui ja ts'an hebreo ndo' majo'ntyi tsotyë yo tsondyö.
Totsijön yo jñ'oon na tquen nquii Moisés cha'xjen juu
jñ'oon na conan'man nn'an tmaan' fariseos.
\v 6 Jaa' jndyi tots'a na
tyi'quint'ue ts'ön na n'ndye nn'an judíos jñ'oon na tquen juu Moisés,
ata nn'an na tentyja n'onhan Cristo, toty'ihan vancjo. Ntyja
'naan' 'nan na co'xen jñ'oon'ñeen na quits'aa ts'an cha'
ntquenhan'hin na jndyoyu conduihin na tonnon Tyo'ts'on,
ta'nan min'ncüii ts'an na ndëë ntsi'man na matsitja ja ntyja
'naan'han'.
\v 7 Tsoñ'en nanmin', na toxen'chen tocüji'
cüenta na njon jndyihan', majo' nanein macüji' cüenta na ve'
jn'aanhan', je'cüijnt'uehan' na ntyii'han' ja ntyja 'naan'
Cristo.
\v 8 Ndo' chito xia'ntyi jo'. Nein tsoñ'en nnon 'nan na cotji' nn'an 
cüenta na ntquenhan'hin na nduihan ntyja 'naan' Tyo'ts'on, macüji' cüenta 
conduihan' 'nan na ve' jn'aanhan'. Mats'a na nnda' ng'e ntyja 'naan' na
ngüajn'an Cristo, juuhan' taquintyja na njonchenhan'. Min'cya ro
ncüiichen nnon 'nan na ntsitiu ts'an na ngüañoon'han'hin
tonnon Tyo'ts'on, tsoñ'enhan' macüji' cüenta na conduihan'
to'.
\v 9 Maquen ja na ntsi'manhan' na condui ja ts'an na jndë
tyii'han'hin ntyja 'naan' Cristo, na chito condui ja ts'an na
tajnan tsixuan juu ng'e na itsiquindë juu jñ'oon na tquen
Moisés na ico'xenhan'. Iquenhan' ja na tajnan tsixuan ng'e na
vantyja ts'ön Cristo. Maninjuuntyihan' na covijnt'ue Tyo'ts'on
na iquen jon ts'an na ta'nan jnan tsixuan juu ng'e na vantyja
ts'on juuhin.
\v 10 Xia'ntyi nt'ue ts'ön na ya ya ngüajn'anchën
Cristo, yo maninjuu najndei na tsixuan nquii jon juu xjen na
tyincyaa Tyo'ts'on na tando' xco jon. Ndo' mantyi na ntsijön
yohin yo joo navi' na toquenon jon cha' joo na nt'ue jndyi ts'ön
na tyi'cavee' ntyjii Tyo'ts'on joohan', ntsixuan ja ts'oo ntyja
'naanhan' cha'xjen nquii Cristo tue' jon. 
\v 11 Nnda' vaa na
maquen ja ee ntyja ts'ön vi na jndë t'iö, nninncyaa
Tyo'ts'on na ngüant'ö xcö cha'xjen na tyincyaa jon na tando'
xco nquii Cristo.
\s Quinan'chonho' cha' ya ntsqueho' nquii na
vijon na m'aan Cristo
\p
\v 12 Chito na matsjö na jndë matsixuan tsochen nan'min', min
chito matsiquindëëñ'ën tonnon Tyo'ts'on, majo' matsichön
yantyë na ntsixuan ntyja 'naan' na sijnda' Cristo Jesús na nt'ue ts'on
jon yo ja xjen na tji jon ja na ntsixuan cüentaa' jon.
\v 13 'O' ntyjë na vantyja n'onho' jon, joo na jndë sijnda' jon
na nt'ue ts'on jon yo ja, chito macüji' cüenta na
matsixuanhan'. Xia'ntyi ncüii vaa na nt'ue ts'ön. Mats'a ya na
cotsuu' ts'ön nchu vaa na totsixuan na toxen'chen. Ndo' cojoo' ya
ya ts'ön ntyja 'naan' 'nan na icanhan' na quits'a na tonnonchen.
\v 14 Juu 'nan na itsijnda' Tyo'ts'on na quits'aa ts'an cha'
nguee' juu na m'aan jon, matsichön yantyë na nguë jo'. Jo'
iquen' jon jaa na ninncyaa jon na ncy'ön cüenta ncüii na njon
jndyi conduihan' ng'e nquii Cristo Jesús.
\p
\v 15 Tsoñ'enho' na conduiho' na vaqueho' na vantyja
n'onho' Cristo, ntyja ts'ön na nnan'jonho' yo ja ntyja 'naan'
jñ'oonmin'. Majo' xe chito na nnda' vaa ngioho' ntyja
'naan'han', ntyji na ntsi'man Tyo'ts'on jñ'oon'ñeen ndëëho',
\v 16 xe na
aa cota'nguee'ho' juu jñ'oon na mayuu' na jndë ty'onho'
cüenta.
\p
\v 17 'O' ntyjë na vantyja n'onho', quitsam'anho' cha'xjen na
mats'a. M'an nn'an quii' nt'anho' na co'om'anhan cha'xjen na
tojnty'iaho' na tont'á juu xjen na tom'án quii' nt'anho'.
Quitquenho' cüenta ntyja 'naan nan'ñeen cha' ncü'aho'
nchu vaa na cotsam'anhan.
\v 18 Quint'aho' na nnda' ng'e jndye nn'an m'an
na tyi'quijndoo'han juu jñ'oon ntyja 'naan' Cristo na tue' jon
nnon tsonjn'aan. Jndë tijndye jnda na totsjöhan' ndëëho',
ndo' cocyaa ndaa nnön na matsjö nnt'ahan'. 
\v 19 Majo' nts'aa Tyo'ts'on na quit'uiivi'han' nan'ñeen tyquii' v'io. Ee
tyi'quint'ue n'onhan na nt'ahan 'nan na nt'ue ts'on nquii jon,
xia'ntyi nin'quint'ahan 'nan na juu si'ts'o 'naanhan nt'ue 
ts'onhan'. Min tyi'c'onhan na tyia ngiohan ntyja 'naan 'nan na cont'ahan,
ata conan'saa' n'onhan ntyja 'naan'han'. Nin'nquii'chen m'aan'
n'onhan 'nan tyia na min nnon tsonnangue.
\v 20 Majo' jaa
nan'xuan ntyja 'naan' quiñoon'ndue. Nquii Jesucristo na
conduihin na itye'ntjon jon jaa, covent'ö tycüiihi na nnan jon
jo' na ntsin'man jon ñuan njanhan.
\v 21 Ee joo si'ts'o ndyia' na nan'xuan jaa nnon tsonnanguevahin, 
ntscüejndyo jonhan' cha' nnan'xuanhan' cha'na si'ts'o na 
tsixuan nquii jon quiñoon'ndue. Nts'aa jon na nnda' xeng'e
juu najndei na conduihin na itye'ntjon jon tsoñ'en.
\c 4
\s Mancha'xjen c'ön na nën na condui jaa
cüentaa' ta Jesús
\p
\v 1 'O' ntyjë na vantyja n'onho', nt'ue jndyi ts'ön na
ncjöquinty'ia nnt'aho'. Vi'ntyji jndyi ja 'o' ndo' conduiho'
cha'vijon ncüii nnon na njon jndyihan' na ncy'ön cüenta. Ng'e
na conduiho' cüentaa' ta Jesús, matsijnt'a ja nquenho' na
quitsam'antyenho' ntyja 'naan' jon cha'xjen na jndë totsjö
ndëëho'.
\p
\v 2 Juu Evodia yo Síntique, mats'a ty'oohin na
quinan'ntycüiihan jñ'oon yo ntyjehan ng'e conduihan
ntyjehan na vantyja n'onhan ta Jesús.
\v 3 Ndo' mantyi mac'an vi naya'ñeen nnon', 'u' ntyjë na
xoncüee' tson' na jndë sa' ts'ian yo ja, quitejndei' ve
nanntcumin' na quintjo ya ntcüe'han. Ee ve joohan
tonan'jonhan yo ja na ninncüii t'oon' n'onhan na
tonan'quindyiihan nn'an jñ'oon naya, mantyi Clemente yo
mañoon vendye ntyjë na tonan'jonhan yo juu ts'ian'ñeen yo
ja. Joohan jndë jndui ngueehan nnon tson 'naan' Tyo'ts'on
na itsiquindyihan' nin joo nn'an na conduihan na
tyi'quintycüii na cota'ndo' ñuaanhan.
\p
\v 4 Mancha'chen xjen cüineinho' ng'e na
conan'jonho' yo ta Jesús. Matsjö nnt'a, cüineinho'.
\v 5 Quint'aho' tsoñ'en na ntsi'manhan' ndëë nn'an na ya ñuan
nan'xuanho'. Ee mavaavi' xjen na nndyo nnda' ta Jesús.
\p
\v 6 Min'ncüii jñuaan' ts'on tanc'onho'. Tsoñ'en 'nan na
coquenonho', ncyaho' cüentahan' nnon Tyo'ts'on, ndo' quitanho'
nnon jon tsoñ'en nnon 'nan na icanhan' 'o'. Ndo' mantyi
quindueho' na ncya ya jon.
\v 7 Juu na incyaa Tyo'ts'on na c'oon ts'an na
tajñuaan' ts'onhin na tonnon jon, ta'nan ts'an na ndëë ncüaa'
ts'on juu ntyja 'naan'han'. Ncyaho' na juuhan' ngüantyjee'han' 
quii' n'onho' yo nin'joo na m'aan' jndyi n'onho'.
\s C'oon' n'onho' tsoñ'en nnon 'nan na ya
\p
\v 8 Jñ'oon na mats'ia na matsiqui'man' ja 'o' ntyjë,
ninnquii'chen c'oon' n'onho' ntyja 'naan' tsoñ'en jñ'oon na
conduihan' na mayuu', yo tsoñ'en na ntyja 'naanhan' ndit'maan'
cüiichen ts'an, yo tsoñ'en na nt'aho' cha'xjen na chuhan', yo
tsoñ'en na condui na ntju' na tonnon Tyo'ts'on, yo tsoñ'en na
nts'aahan' na nque nn'an ndive'ngiohan 'o', yo tsoñ'en na
ninncyaahan' na cotji' nn'an cüenta na ya ñuan nan'xuanho'.
Min'ninchen jñ'oonmin' na nan'xuanhan' na njonhan', na chuhan'
na cüit'maan' ncüiichen ts'an, c'oon'tyen n'onho' ntyja
'naanhan'.
\p
\v 9 Min jñ'oon na jndë totsi'man ja ndëëho' na jndë
ty'onho' cüentahan'. Joo jñ'oon'ñeen na jndë tondyeho'han'
ndo' na jndë tojnty'ia ndëëho' 'nan na tots'a, joo jñ'oonmin'
quita'nguee'ho'han'. Ee na nt'aho' na nnda', nquii Tyo'ts'on
na incyaa jon na tajñuaan' ts'on ts'an na tonnon jon, nc'oon jon
yoho'.
\s Ncya ya 'o' na tejndeiho' ja
\p
\v 10 Ng'e na matsijon ja yo ta Jesús, nën jndyi na cüiichen
jon itsi'manhan' na ñjon n'onho' ja. Manchji na tyi'cotsuu'
n'onho' ja, ve' tyi'itsijonhan' na nninncyaahan' xjen na
ntejndeintyiho' ja.
\v 11 Chito na matsjö jñ'oonva' ng'e vaa
ncüii nnon na itsitjahan' ja na mantyja ts'ön na quint'aho'
naya ja, ng'e nquii Tyo'ts'on jndë si'man jon nnön na quintjo
nchji yo tsoñ'en 'nan na maquenön.
\v 12 Ntyji nchu vaa nc'ön
min na maya 'nan y'ön ndo' min na aa chjohan'. Jñ'oon na
mayuu', jndë si'manhan' nnön nchu vaa nc'ön na nën rö
min'cya ro ncüii nnon 'nan na maquenön, min na aa nndinon 'nan
na macü'a, ndo' min na aa nin'jnt'ö, min na aa covinon 'nan na
mana chö oo min na itsitjahan' 'nan na nninjnt'ue ja.
\v 13 Min'cya ro na maquenön, condëë manan yohan' ng'e nquii Cristo
incyaa jon na condëë mats'a.
\v 14 Majo' min na nnda', ya jndyi jnt'aho' na tejndei nnda'ho' 
ja juu xjen na sitjahan' 'nan na ninjnt'ue ja.
\p
\v 15 'O' ntyjë na m'anho' tsjoon Filipos, mangioho' na
ninnqueho' totejndeiho' ja xjen na tëncya jñ'oon naya ndëë
nn'an mañoon njoon. Ee ta'nan ncüiichen tmaan' nn'an na
vantyja n'onhan Cristo na tejndeihan ja, xia'ntyi nqueho'
tonan'cüanonho' xoquitu' na totejndeiho' ja yo juu ts'ian'ñeen
vi na jndë jnt'ui ndyuaaho' nt'ö Macedonia.
\v 16 Ndo' juu
xjen na tom'an tsjoon Tesalónica, chito ninjon jnda
jnan'cüanonho' xoquitu' na totejndeihan' ja xjen na totsitjahan'
'nan na ninjnt'ue ja.
\v 17 Tyi'ndyii' n'onho' na xia'ntyi
m'aan' ts'ön na nnan'cüanonho' xoquitu' na ntejndeiho'
ja. Jñ'oon na m'aan' ts'ön na t'man naya na nts'aa Tyo'ts'on na
ngaquee' cüenta 'naanho' na tonnon jon ng'e na cotejndeiho' ja.
\v 18 Jndë ty'önñ'ën cüenta 'nan na jnan'cüanonho'. Ata
vantjo'chen na tinonhan'. Yo xoquitu' na jndyoy'oon juu
Epafrodito, mayahan' y'ön. Juu xoquitu'ñeen na jnan'cüanonho',
itsijonhan' juuhan' cha'vijon ncüii na ntyja jndye na quichihan',
ncüii na coninncyaho' nnon Tyo'ts'on na cavee' nchjii jonhan'.
\v 19 Ndo' nquii jon na matsit'man'hin, ntsinon jon tsoñ'en nnon
'nan na itsitjahan' 'o' ntyjantyi joo na taquintyja na njon
conduihan' na tsixuan jon ng'e Cristo Jesús.
\v 20 Nquii Tyo'ts'on na conduihin tyëëhë, ninnquii'chen
cüit'maan'hin naneinhin ndo' na tonnonchen. Quindui na
nnda'.
\s Ndëë tsoñ'enhan incyaa Pablo ts'on
\p
\v 21 Mancya ts'on njan ndëë tsoñ'en nn'an na conduihan
cüentaa' nquii Tyo'ts'on na conan'jonhan yo Jesucristo. Nque
ntyjë na vantyja n'on Jesús na m'anhan ntjoohin tsjoon Roma
yo ja, mantyi coninncyahan ts'on 'naanhan ndëëho'.
\v 22 Ndo'
mantyi tsoñ'en nn'an na conduihan cüentaa' Tyo'ts'on,
coninncyahan ts'on 'naanhan ndëëho', majndeichen nque nn'an na
cotyentjonhan vaa' tsanm'aants'ian t'man tsjoonvahin.
\p
\v 23 Nquii ta Jesucristo quityio jon jn'aanho' ntyja 'naan' juu
naya na tsixuan jon. Mantyjantyi ndö' ro jñ'oon na matsjö
ndëëho'.