\id TIT
\h Tito
\mt1 Tson Na Scüenon Pablo Nnon Tito
\c 1
\s Incyaa Pablo ts'on 'naan' jon nnon Tito
\p
\v 1 'U' Tito, ja Pablo, matscüenön tsonvahin nnon'. Condui ja
ts'an na itye'ntjon nnon Tyo'ts'on. Ndo' mantyi condui ja ts'an
na i'ua Jesucristo ts'ian nnön na ninncya jñ'oon naya 'naan'
jon ndëë nn'an. Its'aa jon na nnda', cha' nque nn'an na icüji
Tyo'ts'on cüentaa' jon, ngantyjantyichen n'onhan Jesucristo, ndo'
mantyi cha' ngay'oonhan'hin na quindë ya ncüaa' n'onhan juu
jñ'oon mayuu' na juuhan' vay'oonhan' ts'an na ncü'ahin ntyja
'naan' nquii Tyo'ts'on.
\v 2 Chuhan' na quint'a na nnda' ng'e contyja tcüii' nn'ön na
ncy'ön cüenta na tyi'quintycüii na cota'nt'ö yo ñuan
njanhan. Nquii jon, vitjachen na tquen jon tsonnangue, tco'
jon 'ndyo jon na nque nn'an na conduihin cüentaa' jon,
ncy'onhan cüentahan'. Ndo' nquii jon min tyi'xe'quitsivi'nn'an jon.
\v 3 Nquii Tyo'ts'on na conduihin na itsin'man jon ñuaan nn'an,
nin'juu xjen na taa' ts'on jon na chuhan', jo' si'man jon
juu jñ'oon naya 'naan' jon ndëë nn'an, majuu
jñ'oon'ñeen na t'ua jon ts'ian nnön na mancyahan' ndëë
nn'an.
\v 4 'U' ntyjë Tito, xeng'e juu jñ'oonvahin na
covantyja nn'ön Jesús, jo' condui 'u' jnda. Nquii Tyo'ts'on
conduihin tyëëhë ndo' juu Jesucristo conduihin na itsin'man
jon ñuan njanhan. Mac'an ndëëhan na juu naya na nan'xuanhan,
yo nin'juu na conduihan na tajñuaan' ts'onhan, c'oonhan' yo
'u'.
\s Ts'ian na t'ua Pablo nnon Tito
\p
\v 5 Juu ts'iaan' na jnty'i ja 'u' ndyuaa Creta na m'aan ndaandue
xi'jndio ngiaa'han', na quitsijnda' joo ts'ian na vitja ndui,
ndo' na nninjnda' nn'an na nnintquehin ndëë nn'an na vantyja
n'onhan Jesús ncüii cüii tsjoon.
\v 6 Nquii ts'an na nnintquehin ndëë nn'an na conduihin
cüentaa' Tyo'ts'on, chuhan' na quinduihin ts'an na vaa jñ'oon ya 
ntyja 'naan' juu na tyi'cotsitjahin, na ninncüii
scuu' jon, na mantyi ntsinda jon vantyja n'on, min chito
vaa jñ'oon ntyja 'naan nan'ñeen na conan'jonhan yo 'nan na
tsixuan tsonnangue, min chito m'anhin na conan'que' n'onhan
nnon nquii tyehan.
\v 7 Ee nquii ts'an na conintquehin tondëë nn'an na conduihan
tmaan' cüentaa' Tyo'ts'on, nquii jon xuu' jon juu
ts'ian'ñeen. Ng'e jo' chuhan' na itsiquindë jon tonnon
Tyo'ts'on ndo' mantyi tondëë nn'an. Icanhan' na chito
conduihin ts'an na itsichon jon na xia'ntyi 'nan na ngitso
jon, jo' na nndui, min chito conduihin ts'an na cje ro na
itsiv'ii, min chito ts'an na quindyihin, min chito conduihin
ts'an na ityio jon 'nan nn'an. Mantyi ng'e na conduihin jnda
Tyo'ts'on, joo s'on na vantjon jon, cüantjon jonhan' yo
ncüii nnon ts'ian na chuhan'.
\v 8 Juu jon,
nque nn'an na cotsque yahan na m'aan jon na cotsacondyi'han yo
ts'ian 'naan' Tyo'ts'on, c'oon cje jon na cy'oon jon cüentahin na 
ntixee' jonhan. Chuhan' na conduihin ts'an na neiin' jon na itejndei jon nn'an,
na mantyi conduihin ts'an na iquen nquii jon xjen ntyja 'naan' na
vam'aan jon, na conduihin ts'an na jnda' 'nan na itsitiu jon na
tonnon Tyo'ts'on yo na tondëë nn'an, na conduihin ts'an na
its'aa jon 'nan na cavee' ntyjii Tyo'ts'on, mantyi na conduihin
ts'an na itsiquindë juu na tonnon jon.
\v 9 Ndo' mantyi juu ts'an na conintquehin ndëë nn'an na
conduihan tmaan' cüentaa' Tyo'ts'on, icanhan' na
quintjotyenhin ntyja 'naan' jñ'oon na mayuu' cha'xjen juu
jñ'oon na conan'mán, cha' mantyi nndëë
nninjnt'uehinhan', cha' nque nn'an na condyehan jñ'oon na
ncyaa jon, nnan'jonhan yo jñ'oon na mayuu', ndo' mantyi yo
juu jñ'oon'ñeen ngüantjon jon joo nn'an na co'manjndo
juu jñ'oon na coninncyá.
\p
\v 10 Ee jndye nn'an m'an na co'manjndohin, na nan' jñ'oon na
conan'neinhan na yo joo jñ'oon'ñeen conan'vi'nn'anhan nn'an.
Majndeichen nque nn'an na quii jndyuehan na conduehan na juu
ts'an na vantyja ts'on Jesús na icanhan' na quitsiquindë juu
costumbre na cont'a nn'an judíos yonon'ndaa ndahin.
\v 11 Icanhan' na quitsichen' jndyue nan'ñeen xeng'e ntyja 'naan joo
jñ'oon na conan'neinhan, jndye nn'an conan'ndaa'han'. Mannda'
vaa na cont'ahin ng'e na cotquen yantyihin na nin'quita'ntjonhan
xoquitu', min tajn'anhan na cont'ahin ts'ian'ñeen.
\p
\v 12 Ncüii nquehin, tsan na tuihin juu ndyuaa Creta, na
tonduihin ts'an na tonincyaa juu jñ'oon ntyja 'naan' 'nan na
nndui, tso juu na tsoñ'en ntyjehin nn'an na m'an juu
ndyuaa'ñeen, mancüiixjen conduihan nanquintu, itsijonhan'
joohan cha'vijon quioo' vje na vi' jndyi 'nan cont'ahin. Itso
tsan'ñeen na condui nan'ñeen nanntyquen na nin'cüa' quintcuhin
min tats'ian cont'ahan.
\v 13 Juu jñ'oon na tso tsan'ñeen, mayuu'han'. Ng'e jo' cüan'
yantyi ndëë nn'an Creta na vantyja n'on Jesús, cha' quen
yantyihan'hin ntyja 'naan' na vantyja n'on.
\v 14 Cüan' ndëëhan na quitsacüentyjee'han na conan'jñ'oon'han
joo jñ'oon na conan'jnda' nn'an judíos yo joo jñ'oon na nque
nn'an conan'jnda'han na coto'xenhan'. Nn'an na cont'a na
nnda', conduihan nn'an na tyi'cuee' n'onhan juu jñ'oon na mayuu'.
\p
\v 15 Nque nn'an na jndë tquen Tyo'ts'onhan na conduihin na
ntju' ñuaanhan, ntyja 'naan joohan tsoñ'en nnon conduihan' na ntju'.
Majo' ntyja 'naan nque nn'an na m'aan' n'onhan 'nan natyia, min
tyi'cantyja n'onhan Cristo, juu na cotji'han
cüenta, min ncüii nnon tyiquitsixuanhan' na ntju'. Ata juu na
m'aan' n'onhan yo nin'juu na vicjee' ñuaanhan, m'aanhan' na
ty'ahan' na tonnon Tyo'ts'on.
\v 16 Joo nan'ñeen yo na saa' n'onhan, conduehan na
cota'jn'aanhin Tyo'ts'on, majo' juu na cotsam'anhan,
itsi'man jndyoyuhan' na cotjihan ntyja 'naan' nquii jon. Ji
vaa jndyi ntyjii jon ntyja 'naanhin. Min
tyi'nin'quinan'quindëhan na tonnon jon. Min'ncüii nnon
ts'ian na ya tyi'xe'cüijnt'uehin ntyja 'naan'han'. 
 
\c 2
\s Chuhan' na quitsi'man ts'an jñ'oonmin
\p
\v 1 Majo' ntyja 'nan', ninvito quitsi'man' ndëë nn'an na 'u'
vam'an' tyquii' joo jñ'oon na itejndeihan' na conan'nchu'han'
nchu vaa na icanhan' na c'on nn'an na vantyja n'onhan Cristo
Jesús.
\v 2 Nque nannon tque, quitsu' ndëëhan na quitquen nquehin
xjen ntyja 'naan' na cotsam'anhan, c'onhan na conduihan nn'an na
tque cont'a cha' ngioo' ngio nn'an ntyja 'naanhan, quinduihan
nn'an na jnda' 'nan na cotji'han cüenta. Mantyi c'onhan na
xoncüii' n'onhan ntyja 'naan' juu na vantyja n'onhan, ndo'
mantyi cüivengiohan nn'an, ndo' mantyi c'onhan na t'man n'onhan
quityquii' joo navi' na coquenonhan.
\v 3 Ndo' majo'ntyi nanntcu tque, quitsi'man' ndëëhin na 
quitsam'anhin yo na xoncüii' n'onhan, 
min chito conan'tja'han quintu nn'an, min chito na conduihan
nanntcu na nan'cüenonhan xjen na covehan. Ndo' ndëë
ntyjentcuhin na tyi'tquechen, quinan'manhan ndëë nan'ñeen 
'nan na chuhan' na quint'ahan.
\v 4 Quint'a nanntcu tque nan'min cha' nque ntyjentcuhan na
tyi'tquechen, ntsi'manhan' ndëë nan'ñeen na
quinan'vengiohan s'ahin yo ndahin.
\v 5 Nque nanntcu tque, quinan'manhan ndëë nan'ñeen na
quitquen nquehin xjen ntyja nchu vaa na cotsam'anhin. Na c'onhan na
ntju' ntyja 'naan' 'nan na conan'tiuhan, 
ndo' mantyi quityi'xee' yahan s'ahin yo ndahin, ndo' c'onhan
na ya ñuan nan'xuanhan yo tsoñ'en. Ndo' mantyi quinan'man
nanntcu'ñeen ndëë ntyjentcuhan na quitjue'cjehin ndëë
s'ahan, cha' ntscu'han' na nndue nn'an na juu jñ'oon'
Tyo'ts'on tyi'quijnt'uehan'.
\p
\v 6 Macha'xjen juu jñ'oon na jndë tsjö, mantyi nque nn'an
ndyua, quitsijnda' nquenhan na quitsam'anhan na xoncüii'
n'onhan. 
\v 7 Majo' ncu' tyquii' tsoñ'en na vam'an', quitsa' na ncüaa'
n'onhan nchu vaa na icanhan' na c'onhan na cotquenhan
cüenta ntyja 'naan' na vam'an'. Xjen na matsi'man' jñ'oon'
Tyo'ts'on ndëëhan, quitsa'han' yo na xoncüee' tson' na
tonnon Tyo'ts'on, ndo' mantyi na matsa' na juu ts'ian na
tsixuan' njon jndyi conduihan'.
\v 8 Joo jñ'oon na matsi'man'
ndëë nan'ñeen, quitsinin' jñ'oon na ntejndeihan'hin na
ngaquehan ntyja 'naan' na vantyja n'onhan, ncüii jñ'oon na
tyi'xe'ncyaahan' na nnduehan na tyi'cüijnt'ue juu jñ'oon na
matsinin'. Na ntsa' na nnda', juu ts'an na tyi'cüji' yahan'
jñ'oon na incyaa, ngüejnaan' juu ndo' ntsichenhan' 'ndyo juu na
ta'nan jñ'oon tyia na nndëë ntsinin juu nacjo'.
\p
\v 9 Ndo' nque nn'an na cotye'ntjontyenhan ndëë patrón
'naanhin, quitsu' ndëëhan na quita'nguee'han tsoñ'en 'nan na condue
nan'ñeen, cjoo' n'onhan na ngavee' ngio
nan'ñeen yo joohan, min tyi'nan'ntcüe'han jñ'oon ndëë
nan'ñeen.
\v 10 Min tyi'nty'ueehin 'naan nan'ñeen, majo' quinan'manhan na
conan'quindëhin tondëë nan'ñeen. Quint'ahin cha'xjen na
matsjö ndö', ee na aa nt'ahinhan', ntyja 'naanhin
ntsiquinjonhan' juu jñ'oon na conan'man ntyja 'naan' nquii
Tyo'ts'on na conan't'maan' jaa na conduihin na itsin'man jon
ñuan njanhan.
\p
\v 11 Ee juu naya na tsixuan jon, jndë tityincyoo' jndyoyuhan'
ndëë tsoñ'en nn'an. Ntyja 'naan' juuhan' na itsin'man jon
ñuan 'naan' minninchen ts'an.
\v 12 Juu naya'ñeen itsi'manhan' ndëëhë na quitji ntcüe' jaa
ntyja 'naan min'cya ro nnon natyia na itsuehan' nacjoo'
Tyo'ts'on, ndo' tsoñ'en nnon na cojoo' n'on nn'an na nin'quinan'jonhan 
yo juu na tsixuan tsonnangue, quitquen nque jaa xjen ntyja
'naan'han, yo na quint'aha tsoñ'en cha'xjen na chuhan' na tondëë 
nn'an, yo nchu vaa na quitsam'an quii' nt'an nn'an tsonnanguevahin.
\v 13 Ndo' viochen xjen na cotsam'anntyëhë, cominnt'ö tcüihi
na ncüjee' ntcüe' nquii Jesucristo na conduihin Tyo'ts'on
na taquintyja na t'man conduihin na itsin'man jon ñuan
njanhan.
\v 14 Tyincyaa nquiihin na tue' jon ntyja njanhan, cha' ncüji'
ntcüe' jon jaa quii' tsoñ'en 'nan tyia, ndo' cha' ntquen
jon jaa na ntju' cüentaa' nquii jon, ndo' na icüji jon jaa
yo na ntquen jon nquë na condui jaa nn'an ntyja 'naan' nquii jon.
Its'aa jon na nnda' cha' na quitquen yantyi jaa na nt'aha
ts'ian na ntyja 'naanhan' na ndit'maan' jon.
\p
\v 15 Ninnquii'chen quitsi'man' jñ'oonmin' ndëë nan'ñeen yo
juu najndei na matsixuan'. Tyi'ntsinchqueen' 'u' na
mancya'han' ndëëhin. Joo nn'an na tyi'nin'quinan'jñ'oon'han
jñ'oon 'ndyo', cuan' ndëëhin, min tyi'ninncya' na ncüji'
ts'an cüenta na tyi'quinjon condui 'u'.
\c 3
\s Ts'ianmin icanhan' na quint'a
\p
\v 1 Nque nn'an na vantyja n'on Cristo, quitsa' na cañjoon'
n'onhan na quitjue'cjehin tondëë nanm'ann'ian yo nin'ndëë
nn'an na cotsantyja nanquen' nan'ñeen, quita'nguee'hin ntyja
'naan tsoñ'en, ndo' na c'on cjehan na nt'ahin minninchen ts'ian 
na ya na conan'jnda' nanm'ann'ian'ñeen.
\v 2 Min tanan'neinhan
jñ'oonvi' nacjoo' min'ncüii ts'an. Majo' joo nn'an na chohan
tyia' yo ntyjehan, quinan'chonhan na nan'ntycüiihan tyia' 'naan
nan'ñeen ndo' na quint'ahan ncüii cüii nnon naya yo nn'an.
Ndo' ndëë tsoñ'en nn'an quinan'manhan na ya ñuan
nan'xuanhan.
\p
\v 3 Ee mantyi jaa ndyu na toxen'chen tom'an na tataa'
nn'ön nchu vaa na nt'ue ts'on Tyo'ts'on na c'ön, tatota'nc'uë
'nan na nt'ue ts'on jon. Jñ'oon na tonan'man nn'an ndëëhë,
tju'ndya'han' jaa nato na tyi'ya. Joo natyia na tovineiin' nn'ön
yohan' yo cüii nnon natyia na nt'ue jndyi ts'on ts'an na
nin'quits'aa juu, totye'ntjöntyën ndëëhan', ninnquii'chen
tonan'jön yo tsoñ'en nnon 'nan tyia. Tonan'tëë' nn'ön nn'an,
tondijndö joohan ndo' mantyi nquehan tondijndohan jaa.
\v 4 Majo' nquii Tyo'ts'on na conduihin na itsin'man jon ñuan
njanhan, juu xjen na s'aa jon na tityincyoo' na ya ñuan tsixuan
jon yo ntyja njanhan, yo juu na vi'nchjii jon nn'an,
\v 5 juu xjen'ñeen sin'man jon ñuan njanhan. Min chito s'aa jon
na nnda' ng'e jaa jndë jnt'a 'nan na ya jndyi na tonnon
jon. S'aa jonhan' xeng'e nty'ia ro nn'an nchjii jon. S'aa
jonhan' juu xjen na tyincyaa jon na tui xco jaa na tman jon
jaa, yo ntyja 'naan' juu najndei na condui nquii Espíritu
Santo.
\v 6 Ndo' ntyja 'naan' nquii Jesucristo na conduihin na itsin'man
jon ñuan njanhan, jo' nquii Tyo'ts'on tyi'vacuaa xjen na
incyaa jon Espíritu Santo quii' nn'ön.
\v 7 Ng'e juu naya na condui Jesucristo, jo' na iquen Tyo'ts'on
jaa na tajnan nan'xuan. Ndo' na nnda', incyaahan' na
itsiquindaa' jon jaa na tyi'quintycüii na cota'nt'ö yo
ñuan njanhan, 'nan na contyjatycüii' nn'ön na ncy'ön
cüentahan'.
\p
\v 8 Joo jñ'oonmin' conduihan' jñ'oon na
mayuu', ndo' nque nn'an na vantyja n'onhan Tyo'ts'on, nt'ue
ts'ön na jaa' quitsinin'han' ndëëhan cha' nnan'chonhan na
nt'ahan ncüii cüii nnon ts'ian na ya. Ee joo jñ'oonmin' njon
jndyihan', ndo' t'man naya nan'xuanhan' na ntejndeihan' tsoñ'en
nn'an.
\v 9 Majo' juu jñ'oon na conan'nein nn'an na vay'oonhan'
nn'an na ic'onhan'hin yo ntyjehan, oo na conan'nchu'han nin nn'an
tsjan na jndyocahan' na tuihan, oo na conan'ntja'hin yo ntyjehan
nchu vaa na itsi'man ncüii 'ndyo jñ'oon na tquen Moisés, 'u'
tyi'ntyii' 'u' ntyja 'naan' na cotji' nan'ñeen cüenta. Ee joo
jñ'oonmin' tyi'quitejndeihan' ts'an, ve' jn'aanhan'.
\p
\v 10 Ncüii ts'an na incyaa jñ'oon na ntyja 'naan'han' na ic'onhan'
nn'an yo ntyjehan na vantyja n'on, ncüii oo aa ve jnda na
quitsiqui'man'hin, ndo' xe aa tyi'quitsijñ'oon' juu jñ'oon na matsu'
nnon juu, cüji'hin quii' nt'anho'.
\v 11 Ee ndëë ncüji' cüenta na juu tsan'ñeen tyi'ndyoyu nato
na m'aan juu, juu jnan na its'aa juu, it'uiihan'hin.
\s Jñ'oon na itsiqui'maan' Pablo Tito
\p
\v 12 Ya na njñön juu ntyjëëhë Artemas oo Tíquico na m'an',
quitsichon' na ngaquindyia' ja tsjoon Nicópolis, ee jndë
sijnt'a na juu tsjoon'ñeen, jo' nguenön ngueetein.
\v 13 Juu Zenas, tsan na tsintyjaa' jñ'oon 'naan nn'an, yo juu
Apolos, xjen na nndui'han na m'anho', ncyaho' tsoñ'en na
icanhan'hin cha' ndëë nc'ohan na tonnonchen nato na
ñjonhan, na min'cüii 'nan tyi'quitsitjahan'hin.
\v 14 Ee nque ntyjëëhë na vantyja n'on Jesús, icanhan' na
cjoo' n'onhan na quint'ahan ncüii cüii
nnon 'nan naya, ndo' quitejndeihin nque nn'an na itsitja
jndyihan' 'nan na ninjnt'uehan, ee xe na aa tyi'quint'ahan
na nnda', juu na vantyja n'onhan itsijonhan' juuhan'
cha'vijon ts'oon na tatë cove'.
\s Incyaa Pablo ts'on 'naan' jon ndëëhan
\p
\v 15 Tsoñ'en ntyjëëhë na vantyja n'on Jesucristo na
m'anhan ntjoohin yo ja, concyahin ts'on 'naanhan nnon'. Ndo'
mantyi ncya' ts'on njan ndëë nque nn'an na conan'vengiohan já
ng'e na mantyi vantyja nn'ön jon. Juu naya na tsixuan nquii
Tyo'ts'on, ncyaa jon na nnan'xuanho'han'.