\id JHN
\h SAN JUAN
\toc1 SAN JUAN
\mt1 SAN JUAN
\mt2 Jaayhuɨꞌmy Jaduꞌn Nej Jesucristo Ytun Yjajtɨ
\c 1
\s Dios yꞌung huɨdibɨ yꞌoy ya naaxhuiñ yejcɨ Dios yꞌayuc tɨyꞌajt
\p
\v 1 Co naaxhuiñybɨ ogaꞌn chondacy jiiyɨm anajty Dios yꞌung, e yɨꞌ yajnejhuɨɨy jäy ajcxy Dios yꞌayuc ytɨyꞌajt. Dios yꞌung túꞌcɨy anajty yajpaady ma Dios.
\v 2 Jeꞌ tɨm ogaꞌnꞌaty anajty yajpatp ma Dios.
\v 3 Tügꞌócɨy huɨdijaty yajꞌijxp yajpatp ya naaxhuiñ, yɨꞌ yajꞌoyɨyday yajcojtay. Tügꞌócɨy huɨdijaty Dios yajcojy, túꞌcɨy ytuñ mɨɨd yꞌung.
\v 4 Dios yꞌung yɨꞌ jugyꞌajtyejctaayb ma tügꞌócɨy naaxhuiñyjäy. Mɨɨd co jugyꞌajtyejctäy ma tügꞌócɨy naaxhuiñyjäy, jeꞌ jeꞌ tɨyꞌajt co Dios yꞌung ymɨɨd Dios ymɨcꞌajt. Jaduꞌn nipaady nej tüg jɨɨn huɨdibɨ jäy codɨɨcxp.
\v 5 Ya naaxhuiñ yajpaady anɨɨ. Yɨ anɨɨ jaduꞌn yɨꞌ nej coodzpɨ. Yɨ Dios yꞌung tɨ mɨmiñ ya naaxhuiñ Dios yꞌayuc ytɨyꞌajt. Jaduꞌn Dios yꞌayuc ytɨyꞌajt ma jäy yjot yhuinmaꞌñ nej tüg jɨɨn ytɨɨcxy agoodztuuyb. Yɨ anɨɨ caꞌ ñaygodɨgɨ̈yii mɨɨd Dios ytɨyꞌajt.
\p
\v 6 Maꞌxungꞌajt tüg yëydɨjc huɨdibɨ Dios anajty tɨ yajnïbɨcy. Hueꞌ anajty yxɨɨ Juan.
\v 7 Yɨꞌ ogaꞌn tɨyꞌajt yejc co Dios ymɨcꞌajt etz ytɨyꞌajt yajpaady ma Dios yꞌung, jɨgɨx tügꞌócɨy je jäy ajcxy camɨbɨjctähuɨpy je Dios yꞌung. Dios yꞌung jaduꞌn nipaady nej tüg jɨɨn huɨdibɨ codɨɨcxp ma jäy ytüyöy.
\v 8 Je Juan caꞌ jeꞌ anajty yjëjɨty je Cristo, je huɨdibɨ capxhuäcxp Dios yꞌayuc ytɨyꞌajt. Hueꞌ janchtɨy je Juan ñidɨyꞌajtꞌajt je Cristo.
\v 9 Je Dios yꞌung hueꞌ jeꞌ maꞌxungꞌajty ya naaxhuiñ. Jeꞌ jeꞌ anajty je Dios ymɨcꞌajt etz ytɨyꞌajt ymɨɨd, je janchypɨ, ma jëb tügꞌócɨy jäy ya naaxhuiñ patcɨxy Dios ytɨyꞌajt.
\p
\v 10 Je Dios yꞌung ya anajty yhuɨdity naaxhuiñygɨ́xy. E jada naaxhuiñ yɨꞌ yajꞌoyɨyday. E may je naaxhuiñyjäy caꞌ ajcxy ijxcajpy.
\v 11 Je ymɨgügtɨjc, je judiojäy, jeꞌ ajcxy nimiinɨ, e may ajcxy je ymɨgügtɨjc caꞌ ajcxy ycöbɨjcɨ.
\v 12 Tügꞌócɨy je jäy ajcxy pɨnjaty mɨjpɨdac yɨꞌ yxɨɨ yɨꞌ ymɨcꞌajt, yɨꞌ ajcxy yajmoy Dios ymɨcꞌajt, e jaduꞌn nipaty nejjɨhuɨ̈y ajcxy Dios yꞌungꞌadyii.
\v 13 Canan hueꞌ jeꞌ co naydijɨɨyb Dios yꞌung co tɨ ymaꞌxungꞌaty jaduꞌn nej jäy ajcxy yꞌocmaꞌxungꞌaty. Nañ ni caꞌ yjaduꞌnɨty nej jäy tijy, nej jäy jɨjpꞌixy, ni canan jäy jaduꞌn tɨ huinmay. Hueꞌ janchtɨy Dios jaduꞌn tɨ huinmay.
\p
\v 14 Je Dios yꞌung ya naaxhuiñ jeꞌ ymaꞌxungꞌajty mɨɨd ñinïcx etz chɨnay mɨɨd naaxhuiñyjäy. E ɨɨch ajcxy nꞌijxɨch yɨꞌ yꞌoyꞌajt etz ymɨcꞌajt, jaduꞌn nej Dios Teedy yꞌung tügpajc oyꞌajt etz mɨcꞌajt mɨɨdɨty.
\v 15 Juan ñidɨyꞌajtꞌajt je Dios yꞌung, e chi capxypɨdzɨmy, e jaduꞌn ymɨnañ:
\p ―Jada jeꞌ je jäy huɨdibɨ ɨɨch jaduꞌn nimɨydaacɨch ma miich ajcxy. Je huɨdibɨ miimb jacꞌaxam ma ɨɨch, jac mɨcꞌajt mɨɨd yɨꞌ caꞌydɨ ɨɨch, com jacjayɨjp yɨꞌ jugyꞌajt paty caꞌydɨ ɨɨch.
\p
\v 16 Je Dios yꞌung oy xychojcɨm xyjɨhuɨɨyɨm mɨjcajee, paady jeꞌ tuuñ mayꞌajt oyꞌajt mɨjcajee mɨɨd ɨɨch ajt ycɨxpɨ.
\v 17 Com Dios yꞌanéꞌmɨn ycötujcɨn mɨcpɨ hueꞌ Dios yajniguejx je Moisés. Co Dios quejxy Jesucristo ya naaxhuiñ, chi mayꞌajt oyꞌajt tuñ mɨɨd je jäy ajcxy ycɨxpɨ, e nañ jeꞌ ytɨyꞌajt yajniguejx je Jesucristo.
\v 18 Je Dios ni camɨnaabɨ pɨn caꞌixyñɨ, je yꞌung tügpajcɨ yajpatp ma Dios Teedy ity. Je Dios yꞌung tɨ xyajnejhuɨɨyɨm nej Dios yajpaady.
\s Juan el Bautista jeꞌ tɨyꞌajt yejc co Jesús jeꞌ anajty Dios yꞌung
\p
\v 19 Jadaabɨ jeꞌ je tɨyꞌajt huɨdibɨ Juan yejc, co judío jäy ajcxy quejxy nijëjɨty teedytɨjc etz tzajptɨjc tungmɨɨdpɨ. Jɨm ajcxy chooñ Jerusalén nɨcxy ma anajty Juan yajpaady, chi ajcxy yꞌamɨdooy:
\p ―¿Mbɨn miich? ¿Nej miich jeꞌ je Cristo huɨdibɨ Dios yquexamy?
\p
\v 20 Jeꞌ ñigapx je tɨyꞌajt, caꞌ ñaygoyützɨ, chi ymɨnañ:
\p ―Caꞌ ɨɨch njëjɨty je Cristo.
\p
\v 21 Chi ajcxy jacꞌamɨdoy:
\p ―¿E pɨn miich mnaydijyii? Pen caꞌ mjëjɨty je Cristo. ¿Nej miich jeꞌ je Elías?
\p Chi Juan yꞌadzooy:
\p ―Caꞌ jeꞌ nꞌɨɨchɨty.
\p Chi ajcxy jacꞌamɨdooy:
\p ―¿Nej miich jeꞌ je Dios yꞌayuccapxhuäcxpɨ, je huɨdibɨ ñigapxy ma Dios ñecy co ymiinañ ya naaxhuiñ?
\p Chi Juan yꞌadzooy:
\p ―Caꞌ.
\p
\v 22 Chi yꞌamɨdooy ajcxy jadügꞌoc:
\p ―¿Mbɨn miich? Jɨgɨx ɨɨch ajcxy tɨyꞌajt nyajnɨ́cxɨbɨch ma yɨ tɨɨbɨ ɨɨch ajcxy xyquexyɨch. ¿Ti miich nayxɨɨgoyäxyii?
\p
\v 23 Chi Juan ymɨnañ:
\p ―Ɨɨch jeꞌ je jäy huɨdibɨ Dios yꞌayuccapxhuäcxɨp ma tüg mɨjtɨgɨ̈duum, tɨm jaduꞌn nej jiiby jaybety ymiiñ ma Isaías ñecy, nañ tɨm jaduꞌn ɨɨch nmɨnaꞌñɨch co copɨcy nayñiꞌixɨ́ɨyɨgɨx ma yɨ mjot yɨ mhuinmaꞌñ, jëbɨ naybáatɨgɨxy mɨɨd mHuindzɨn Dios. Jaduꞌn nej jäy ixyipy tüꞌaa yajꞌoyɨ̈y co tüg huindzɨn ymiinaꞌñ.
\p
\v 24 Je teedytɨjc etz tzajptɨjc tungmɨɨdpɨ huɨdibɨ oy mɨgapxy Juan, hueꞌ anajty ajcxy fariseojäy tɨ yquexyii.
\v 25 Chi ajcxy jactɨmꞌamɨdoy Juan:
\p ―¿Ti miich co mjäyyajnɨɨbety? Penɨ caꞌ miich mjëjɨty je Cristo, ni mgajëjɨty je Elías, ni mgajëjɨty huɨdibɨ Dios yꞌayuc najtzcapxɨɨyɨp.
\p
\v 26-27 Chi Juan yꞌadzooy:
\p ―Ɨɨch hueꞌ jäy nyajnɨɨbetyɨch mɨɨd nɨɨ. Ya naaxhuiñ ji tüg jäy huɨdibɨ miich ajcxy caꞌ mꞌixyꞌadyii. Jeꞌ huɨdibɨ jacꞌaxam mimb ma ɨɨch, je huɨdibɨ caꞌ mɨhuaadɨty nɨcxy yɨꞌ xytumbɨꞌadyiijɨch, nɨcxyɨch ycɨ̈ghuin nguejɨch.
\p
\v 28 Jaduꞌn ytunɨ yjajtɨ jɨm Betábara, jɨmꞌamy ahuin ma Jordán mɨj nɨɨ, jɨm anajty Juan jäy yajnɨɨbety. Juan tɨyꞌajt yejc co Jesús jeꞌ anajty yjugyꞌajt yegam mɨɨd ɨɨch ajt nbocy ycɨxpɨ.
\s Jesús nayyajhuindzɨgɨ̈huaanɨp ma Dios mɨɨd jäy ajcxy ypocy ycɨxpɨ
\p
\v 29 Chi je com jabom co ijxy Jesús anajty ñimiñyii, chi Juan nɨmay je jäy ajcxy:
\p ―Cha jeꞌ ymiñ je Dios yjäy huɨdibɨ Dios nayyajhuindzɨgɨ̈huaanɨp mɨɨd naaxhuiñyjäy ajcxy ypocy ycɨxpɨ. Tɨm jaduꞌn nej judíojäy ajcxy Dios huindzɨgɨ̈y mɨɨd ypocy ycɨxpɨ.
\v 30 Jada jeꞌ huɨdibɨ ɨɨch nnigapxypɨch co jacꞌaxam ymiinaꞌñ ma ɨɨch tüg yëydɨjc huɨdibɨ nïgɨ Dios ymɨcꞌajt yꞌoyꞌajt mɨɨdɨty caꞌydɨ ɨɨch. Com jiiyɨm anajty yɨꞌ yjugyꞌaty co ogaꞌn naaxhuiñybɨ chondacy.
\v 31 Oy ɨɨch anajty caꞌ yɨꞌ nꞌixyꞌadyiijɨch huingɨ́xy jɨjpcɨ́xy, nyajnɨɨbejtɨch jäy, jɨgɨx yɨ judíojäy nejhuɨ̈huɨp ajcxy co ji yajpaady je Cristo je huɨdibɨ Dios ymɨcꞌajt mɨɨd.
\p
\v 32 Chi Juan nigodɨyꞌajtꞌajty je Cristo co ymɨnaꞌñ:
\p ―Ɨɨch tɨ nꞌixyɨch yɨ Espíritu Santo jiiby choñ tzajpjoty, jaduꞌn yquëxɨ̈gy nej tüg muuxy, e chi yꞌixtacy ma Jesucristo.
\v 33 Tɨydudägy caꞌ ɨɨch anajty nꞌixyꞌadyiijɨch. Je Dios huɨdibɨ xyquejxɨch jäy yajnɨɨbejtpɨ, jeꞌ ɨɨch anajty jaduꞌn tɨ xyñɨmäyɨch co je jäy ma anajty nꞌixyɨch je Espíritu Santo ñigɨdägyii anajty etz yhuɨꞌmy ma jeꞌ. Jeꞌ jeꞌ jaduꞌn anajty huɨdibɨ yꞌadɨgɨ̈huɨpy yjottɨgɨ̈huɨpy Dios yjɨhuɨꞌñ ymɨcꞌajt ma je jäy ajcxy.
\v 34 Cham nnïgapxpetyɨch co ɨɨch tɨ nꞌixyɨch je jäy, e nyejcpyɨch tɨyꞌajt co jeꞌ jeꞌ je Dios yꞌung.
\s Jesús yhuinꞌijx nijëjɨty jäy huɨdibɨ anajty ydiscípuloꞌandaanɨpy
\p
\v 35 Chi je com jabom jopy jɨm anajty Juan yajpaady mɨɨd metz jäy huɨdibɨ ixpɨjcp ma yɨꞌ.
\v 36 Chi anajty ajcxy tzachhuindɨcxy Jesús co anajty jɨm ñaxy, chi Juan nɨmay je metzpɨ jäy:
\p ―Ocꞌijxcɨx ocnejhuɨɨygɨx, cha je jäy huɨdibɨ Dios nayyajhuindzɨgɨ̈huaanɨp mɨɨd naaxhuiñyjäy ypocy ycɨxpɨ.
\p
\v 37 E je metzpɨ jäy huɨdibɨ anajty ajcxy ixpɨjcp ma Juan, co jaduꞌn ajcxy mɨdoy nej Juan ymɨnañ, chi ajcxy Jesús padzooñ.
\v 38 Chi Jesús yꞌijxhuimbijty, chi ijxy co anajty ajcxy ypanɨcxyii, chi jadaꞌ nɨmay ajcxy:
\p ―¿Ti ajcxy mꞌixtaayb?
\p Chi ajcxy yꞌadzooy:
\p ―Huindzɨn, ¿ma tɨɨyɨ tɨ mjaꞌttägy?
\p
\v 39 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p ―Miingɨx, jɨgɨx ajcxy mꞌixɨpy ma tɨ njaꞌttägyɨch.
\p Chi jadaꞌ ajcxy panɨcxy, e chi ajcxy ijxy ma anajty tɨ yjaꞌttägy. Je huinꞌit xɨɨmbɨ chi jɨm jeꞌ mɨɨd yhuɨꞌmɨy, com mɨjmɨnacyxɨɨ anajty co ajcxy jɨm ymejch.
\p
\v 40 Andrés, je Simón Pedro ymɨguëx, jeꞌ anajty tüg tzoonɨp huɨdibɨ nimetz ajcxy mɨdou jaduꞌn nej Juan ymɨnañ, etz jeꞌ anajty ajcxy tɨ padzooñ Jesús.
\v 41 Chi jadaꞌ Andrés oy ixtäy yꞌuch Simón tɨm jayɨjp, chi nɨmay:
\p ―Tɨ ɨɨch ajcxy nbaady je Mesías ―jaduꞌn je ayuc Mesías yhuimbɨdzɨmaꞌñ Cristo.
\p
\v 42 Chi Andrés mɨɨdnɨcxy Simón ma Jesús, e chi Jesús huindɨcxpejty, nɨmay:
\p ―Miich jeꞌ Simón, Jonás miich xyꞌungꞌajtp. Miich jeꞌ mxɨɨꞌadɨɨyb Cefas ―huɨdibɨ ayucꞌamy huimbɨdzɨmb tzaa.
\s Jesús jeꞌ yhuinꞌijx Felipe etz Natanael
\p
\v 43 Chi com jabom Jesús chooñ ñɨcxy jɨm Galilea, chi mɨnaybaatɨ Felipe, chi jaduꞌn nɨmay:
\p ―Pajamgɨch.
\p
\v 44 Felipe jɨm anajty ycogajpɨty Betsaida, nañ jeꞌ jeꞌ je cajp ma anajty ajcxy ycogajpɨty Andrés etz Pedro.
\v 45 Chi Felipe mɨnaybaatɨ je jäy huɨdibɨyxɨɨ Natanael, chi jaduꞌn nɨmay:
\p ―Tɨ ɨɨch ajcxy jeꞌ nbaadyɨch je jäy huɨdibɨ yajnigapxp yajnimɨydacp ma Moisés ñecy, etz yɨ Dios yꞌayucnajtzcapxɨɨybɨ ñecy. Yɨꞌ jeꞌ je Jesús, José yꞌung huɨdibɨ cogajpɨp jɨm Nazaret.
\p
\v 46 Chi Natanael yꞌadzohuimbijty:
\p ―¿Nej jɨm Nazaret tɨ choñ tüg oyjäyɨ? Com ac jaduꞌn jäy ymɨnaꞌñ co ac jɨbɨcjäydɨjc jɨm tzɨnaayb.
\p Chi Felipe ymɨnañ:
\p ―Jam cɨꞌm octɨmꞌix.
\p
\v 47 Co Jesús ijxy co Natanael ñimiñyii, chi jaduꞌn ymɨnañ:
\p ―Cha tüg judíojäy huɨdibɨ caꞌ pɨn huinꞌɨɨnɨpy.
\p
\v 48 Chi Natanael ymɨnañ:
\p ―¿Nej miich tɨ xyꞌijxcapyɨch pɨn jäy ɨɨch?
\p Chi Jesús nɨmay Natanael:
\p ―Caꞌnɨ anajty Felipe xyñɨmaayñɨ: “Jam íjxɨm je Jesús” co anajty miich jiibyꞌemy ma je higuerɨ quipypaꞌt, huinꞌit ɨɨch miich tɨ nꞌijxcapy.
\p
\v 49 Chi Natanael yꞌadzooy:
\p ―Huindzɨn, miich jeꞌ Dios yꞌung. Miich jeꞌ Reyꞌadam ma je judíojäy ajcxy.
\p
\v 50 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p ―Mɨɨd co tɨ nnɨmäy co jiibyꞌemy anajty miich ma je higuerɨ quipypaꞌt co ɨɨch miich tɨ nꞌijxcapy. ¿E tɨ mdɨmjanimɨbɨcy? Jactɨmmɨjhuinmaꞌñ etz jactɨmmɨjꞌoyꞌajt mꞌixamyb mbadamyb.
\p
\v 51 Chi Jesús jaduꞌn ymɨnañ:
\p ―Janch tɨm tɨy ɨɨch miich ajcxy yam jaduꞌn nɨmäy co mꞌixɨpy ajcxy yɨ tzajp yꞌahuäch etz Dios yꞌángeles ajcxy chooñ tzajpjoty xyñigɨdägyɨch, e ypaꞌttɨgɨɨygɨxy jadügꞌoc tzajpjoty. Choongɨxy yjaꞌtcɨxy ma ɨɨch je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty.
\c 2
 \s Jesús yꞌoy ma anajty jäy nixɨɨduñ tüg pɨjcɨn jɨm Caná 
\p
\v 1 Mɨdugɨɨgxɨɨbɨ anajty maabɨ ajcxy Jesús mɨnaymɨgápxɨgɨxy, ma je cajp huɨdibɨ yxɨɨ Caná ma je Galilea naaxjot jɨm anajty huinxɨɨdungɨxy tüg jäy huɨdibɨ anajty tɨ ypɨcy. E jɨm anajty nañ jaduꞌn Jesús ytaj. 
\v 2 Chi Jesús mɨɨd jeꞌ ydiscípulos ajcxy yajhuooy jɨm ma je xɨɨ anajty ytuñyii yjadyii.
\v 3 Tɨ anajty vino ycɨjxtaayñɨ̃, huinꞌit Jesús ytaj ñɨmayñɨ:
\p
―Caꞌp ajcxy mɨɨdɨñ vino.
\p
\v 4 Chi Jesús yꞌadzooy ytaj nɨmay:
\p
―Caꞌ ti jotmay nmɨɨdɨdyɨch mɨɨd miich töxyäy. Ɨɨch nhorɨ caꞌnɨ paady mɨna jäy ajcxy nyajnejhuɨ̈huɨbɨch pɨn ɨɨch.
\p
\v 5 Chi je ytaj nɨmay je tumbɨdɨjc ajcxy:
\p 
―Mdúngɨxɨpy nej anajty ajcxy Jesús xyñɨmaaygɨxy.
\p
\v 6 Jɨm anajty tudujc tzaaduꞌtz ma anajty nɨɨ yꞌity. Je nɨɨ anajty ajcxy yajtumyb co anajty ajcxy ycɨ̈bujcɨxy jaduꞌn nej ypocy ixpujcɨxy, jaduꞌn anajty ajcxy judíojäy costumbre mɨɨdɨty. Tügpɨ tzaaduꞌtz ymɨɨd anajty yjot metz majt tugɨɨg majt nɨɨ.
\v 7 Chi Jesús nɨmay je tumbɨdɨjc ajcxy:
\p
―Yajꞌujtzcɨx yɨ tzaaduꞌtz mɨɨd nɨɨ.
\p
E chi ajcxy yajꞌujtztay mabaat yꞌaꞌujtznaxy je tzaaduꞌtz.
\v 8 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p
―Yajpɨdzɨmgɨx cham yɨ nɨɨ, e yajnɨcxcɨx jiiby ma huɨdibɨ aneꞌmb ma yɨ caydac uuctac.
\p
Chi ajcxy yajnɨcxy je nɨɨ.
\v 9 Co jadaꞌ je aneꞌmbɨ jɨhuɨymajch je nɨɨ tɨ anajty yvinocojy, chi mɨjhuoy je yëydɨjc huɨdibɨ anajty tɨ ypɨcy. Je aneꞌmbɨ caꞌ anajty nejhuɨ̈y ma anajty je vino tɨ choñ. Jëyɨ anajty je ytumbɨdɨjc ñejhuɨɨyb co nɨɨ anajty ajcxy yajpɨdzɨmgɨxy ma je tzaaduꞌtz.
\v 10 Chi je aneꞌmbɨ nɨmay je huɨdibɨ anajty tɨ ypɨcy:
\p
―Tügꞌócɨy jäy ajcxy huɨdibɨ xɨɨdumb, hueꞌ ajcxy yajtumyb jayɨjp je vino oybɨ. E co jäy ajcxy ooy yxondaacnɨ, chi oyñihuɨdibɨ vino nɨɨ jacyajtungɨxy. Miich janchtɨy, tɨ mꞌamayꞌaty yɨ vinonɨɨ oybɨ ixtɨ chamnɨ myajtuñ.
\p
\v 11 Jeꞌ jeꞌ je ogaꞌnɨbɨ mɨjhuinmaꞌñ huɨdibɨ Jesús ytuun jɨm Caná ma Galilea ñaaxjot. Chi yajniguëxɨ̈gy je ymɨcꞌajt etz yꞌoyjäyꞌajt. E je huɨdibɨ anajty ajcxy yajꞌixpɨjcpy, chi ajcxy ooy mɨbɨjcy mɨjpɨdacy je Jesús.
\p
\v 12 Co jaduꞌn tügꞌócɨy ytunɨ yjajtɨ, chi Jesús yꞌɨdacy jɨm ma je cajp huɨdi yxɨɨ Capernaum mɨɨd ytaj etz yꞌuch ajcxy, etz huɨdibɨ anajty yajꞌixpɨjcpy. Jɨm ajcxy yhuäcxɨjpy tüg xɨɨ mejtz xɨɨ. 
\s Jesús yajpɨdzɨm ajuuybɨ adoocpɨ ma Dios ytɨjc 
\p
\v 13 Tɨm huingon anajty je pascua xɨɨ huɨdibɨ judío ajcxy ytumy jɨm Jerusalén, paady Jesús ñɨcxy jɨm. 
\v 14 Jɨm ma Dios ytɨjc Jesús paty jeꞌ huɨdibɨ anajty ajcxy
ajuuybɨ adoocpɨ, jaduꞌn nej ma ymiiñ huaj, borregɨ, etz muuxy (huɨdibɨ jäy ajcxy Dios yajhuindzɨgɨɨyb). Nañ jɨm meeñyhuingogombɨdɨjc anajty ajcxy yꞌɨñaaygɨxy ma ymesa.
\v 15 Chi Jesús yajꞌoyɨɨy tüg cochac huojp. E chi ixhuojppɨdzɨmday je ajuuybɨ adoocpɨ ajcxy ma Dios ytɨjc ñihuaj etz ñiborrego. Chi yɨ meeñyhuingogombɨdɨjc ymeeñ cöxijtnajxtayɨ, e chi ymesa tijhuimbijttaayɨ.
\v 16 Chi nɨmay je muuxytoocpɨdɨjc ajcxy:
\p
―Yajpɨdzɨmgɨx jada muuxy ya. Caꞌ ɨɨch nDeedy ytɨjc yhuaanɨ ajcxy ajuydac adooctac.
\p
\v 17 Jeꞌ ajcxy huɨdibɨ anajty Jesús yajꞌixpɨjcpy chi ajɨhuɨygootɨ ajcxy je ayuc, jaduꞌn nej jaybety ymiñ ma Dios ñecy: “Ooy ndzocy njɨhuɨ̈yɨch Dios ytɨjc, paady ooy nnijottɨgoyɨch Dios ytɨjc.”
\p
\v 18 Chi je judío ixpɨcytɨjc ajcxy yꞌamɨdooy Jesús:
\p
―¿Ti mɨjhuinmaꞌñ miich xyꞌocyajꞌixambɨch ajcxy nej tüg ijxpejt, pen janch mɨɨdɨty cötujcɨn co mꞌixhuojppɨdzɨmdäy yɨ ajuuybɨ adoocpɨ ajcxy?
\p
\v 19 Chi Jesús yꞌadzooy: 
\p
 ―Yajhuindɨgooygɨx jada Dios ytɨjc, e codugɨɨg xɨɨ ɨɨch yɨꞌ jadügꞌoc nyajpɨdɨ̈gɨpy.
\p
\v 20 Chi jadaꞌ je judío ixpɨcytɨjc ajcxy yꞌadzooy: 
\p 
―Huixchɨguïpx tudujc jɨmɨjt yhuäcxɨjpy co jäy cojy jada Dios ytɨjc. ¿E miich tijy myajpɨdɨ̈gamy codugɨɨgxɨɨjɨ?
\p
\v 21 Per caꞌ jeꞌ anajty nigapxy je Dios ytɨjc. Hueꞌ jeꞌ anajty cɨꞌm ñayñigapxyii co anajty yꞌögaꞌñ, etz co yjugypɨgɨpy jadügꞌoc codugɨɨg xɨɨ. 
\v 22 Chi jadaꞌ co Jesús yjugypɨjcy codugɨɨg xɨɨ maabɨ anajty yꞌögy, je huɨdibɨ anajty ajcxy tɨ yajꞌixpɨcy, ajɨhuɨygootɨ ajcxy huɨdibɨ Jesús anajty tɨ yajnɨmäyiigɨxy. Chi jadaꞌ ajcxy mɨbɨjcy ooy jaduꞌn nej anajty ycojaayɨty ma Dios ylibro, etz com nañ jaduꞌn anajty Jesús tɨ ymɨnaꞌñ.
\s Jesús ñejhuɨɨy nej jäy ajcxy yjot yhuinmaꞌñ mɨɨdɨty
\p
\v 23 Co anajty Jesús yjɨmɨty Jerusalén pascua xɨɨjoty, mayjäy ooy ymɨbɨjcɨ co ajcxy ijxy je mɨjhuinmaꞌñ huɨdibɨ anajty ytumyb.
\v 24 Jesús caꞌ anajty yjaty ñaygɨ̈yegyii ma je mayjäy ajcxy (hueꞌ anajty ajcxy chachyajreyꞌadamy). 
\v 25 Com Jesús ñejhuɨydaayb anajty nej jäy ajcxy nidüg nidüg yjot yhuinmaꞌñ mɨɨdɨty caꞌ tzocy pɨn yajnɨmähuɨɨyb ti anajty ajcxy ytunamy, com ñejhuɨydaayb nej jäy ajcxy yjot yhuinmaꞌñ mɨɨdɨty. 
\c 3
\s Nicodemo oy ytɨyꞌajtpɨcy ma Jesús
\p
\v 1 Jɨm anajty tüg yëydɨjc, fariseojäy yꞌixpɨjcɨn anajty yajtuunɨpy. Hueꞌ anajty yxɨɨ Nicodemo. Jeꞌ anajty ñigohuajcꞌajtyp ma je judíojäy ajcxy ymiiñ. 
\v 2 Chi jadaꞌ Nicodemo ymiñ coodz ma Jesús anajty yꞌity, chi nɨmay:
\p 
―Huindzɨn, nejhuɨɨyb ɨɨch ajcxy co miich tüg huindzɨn huɨdibɨ tzomb ma Dios. Com caꞌ ni pɨn jaty nej tunɨpy je mɨjhuinmaꞌñ huɨdibɨ miich mdumyb, pen caꞌ Dios ymɨcꞌajt mɨɨdɨty.
\p
\v 3 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p 
―Janch janch ɨɨch miich yam jaduꞌn nɨmäy, co caꞌ
 ni pɨn ixɨpy Dios yꞌit, pen caꞌ jadügꞌoc ymaꞌxungꞌajttɨgach.
\p
\v 4 Chi Nicodemo yajtɨy: 
\p
―Per, ¿nej tüg jäy tɨɨbɨ ymɨjꞌanäccɨɨyñɨ yꞌocnimaꞌxungꞌajttɨgájtzpɨty jadügꞌoc? ¿Nej jëbɨ jadügꞌoc ytɨgɨ̈y ma ytaj yꞌaa yjot, e chi ymaꞌxungꞌadɨty jadügꞌoc?
\p
\v 5 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p
―Janch janch ɨɨch miich yam jaduꞌn nɨmäy pen caꞌ jäy yjothuimbity etz ñɨɨbety, pen caꞌ Dios yjɨhuɨꞌñ ymɨcꞌajt yꞌadɨgɨ̈yii yjottɨgɨ̈yii, caꞌ jëbɨ ytɨgɨ̈y ma Dios chɨnäy.
\v 6 Je jäy huɨdibɨ ajcxy maꞌxungꞌajtp ma töxyjäy, ymɨɨd ajcxy ñinïcx yjugyꞌajtɨn. Je jäy ajcxy huɨdibɨ Dios yjɨhuɨꞌñ ymɨcꞌajt adɨgɨɨyɨpy jottɨgɨɨyɨpy ymɨɨd ajcxy Dios yjugyꞌajtɨn.
\v 7 Caꞌ nej mnayjɨhuɨ̈huɨɨyb co tɨ nnɨmäy co copɨcy mmaꞌxungꞌadɨpy huinjemy, co Dios yjɨhuɨꞌñ ymɨcꞌajt xyꞌadɨgɨ̈huɨpy xyjottɨgɨ̈huɨpy. 
\v 8 Com je poj miinɨɨyb hueñytɨmymaꞌamyɨty, e nmɨdoohuɨm co yꞌaꞌɨɨch, e caꞌ nnejhuɨɨyɨm ma choñ e ma ñɨcxy. Jaduꞌn nej je poj ypojy e nganejhuɨɨyɨm ma choñ, nañ tɨm jaduꞌn yjaty mɨɨd je Espíritu Santo, caꞌ nejhuɨɨyɨm nej yjaty co adɨgɨ̈y jottɨgɨ̈y jäy. 
\p
\v 9 Chi Nicodemo yajtɨhuimbijty: 
\p
―¿Nej tijy co yjaduꞌnɨty? Caꞌ nhuinjɨhuɨ̈yɨch.
\p
\v 10 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p
―Miich huindzɨnꞌajtp ma yɨ judíojäy, ¿ti co caꞌ mhuinjɨhuɨ̈y jadayaabɨ tɨyꞌajt?
\v 11 Janch janch ɨɨch miich yam jaduꞌn nnɨmäy co ɨɨch etz nDeedɨch ngapxyp yɨ huɨdibɨ nejhuɨ́ɨygɨxypɨch, e nyejcpyɨch ajcxy tɨyꞌajt yɨ huɨdijaty ɨɨch tɨ nꞌíjxcɨxyɨch. Miich ajcxy judío ixpɨcytɨjc caꞌ ajcxy mgöbɨjccɨxy ɨɨch ajcxy ndɨyꞌajt. 
\v 12 Pen caꞌ miich ajcxy mɨbɨjccɨxy jada tɨyꞌajt huɨdibɨ njanimɨydacypɨch huɨdibɨ yajpatp ya naaxhuiñ, caꞌ ajcxy mmɨbɨgɨpy co njanimɨydägɨbɨch yɨ tɨyꞌajt huɨdibɨ tzajpjoty yajpatp.
\p
\v 13 Caꞌ ni pɨn tɨ yꞌoy tzajpjoty, ɨɨch je jäy tügpajc huɨdibɨ tɨ ndzoñɨch tzajpjoty, tɨ ngɨdägyɨch ya naaxhuiñ. 
\v 14 Jaduꞌn nej Moisés yajꞌoyɨy je pujx tzaꞌñ, e chi 
yajcruudzpety jɨm mɨjtɨgɨ̈duum jɨgɨx chögɨpy je jäy ajcxy ma je ahuaꞌn ɨyujc chüchyii. Nañ tɨm jaduꞌn jäy ajcxy xyajcruudzpedaꞌñɨch. 
\v 15 E tügꞌócɨy jäy ajcxy pɨnjaty xymɨjpɨdaacpɨch, caꞌ yɨꞌ jugyꞌajtɨn ycɨxy ytɨgooy ni mɨna. 
\s Dios ooy mɨjcajee tzocy jɨhuɨ̈y yɨ naaxhuiñyjäy 
\p
\v 16 Ooy mɨjcajee Dios tzocy jɨhuɨ̈y yɨ naaxhuiñyjäy co yecy yꞌung tügpajcpɨ mɨɨd jäy ajcxy ypocy ycɨxpɨ. Paady pɨnjaty mɨbɨjcp mɨjpɨdacp yɨꞌ yꞌung, caꞌ yjugyꞌajtɨn ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy tüccɨꞌyɨ. Hueꞌ janchtɨy yꞌalma ypaadɨpy tüg jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ ni mɨna ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy.
\v 17 Dios caꞌ quejxy yꞌung ya naaxhuiñ co tzaachytunɨpy yɨ naaxhuiñyjäy ajcxy mɨɨd ypocy ycɨxpɨ. Paady yꞌung quejxy co yajpocyñïhuáatzcɨxɨpy.
\p
\v 18 Je jäy ajcxy pɨnjaty mɨbɨjcp mɨjpɨdacp Dios yꞌung, caꞌ ajcxy Dios chaachytunɨpy mɨɨd ypocy ycɨxpɨ. Je jäy ajcxy pɨnjaty caꞌ mɨbɨcy caꞌ mɨjpɨdägy Dios yꞌung, pocycähuɨpy ajcxy ma Dios, co caꞌ mɨjpɨdacɨ ajcxy Dios yꞌung tügpajcpɨ.
\v 19 Paady ycɨxpɨ Dios tzaachytunaꞌñ mayjäy mɨɨd ypocy ycɨxpɨ, com co Dios quejxy yꞌung mɨɨd ytɨyꞌajt ya naaxhuiñ, e caꞌ ajcxy mɨbɨjcy Dios yꞌung, jaduꞌn jeꞌ anajty nej tüg jɨɨn huɨdi codɨɨcxɨp jäy ajcxy ma chɨnaayɨn yjugyꞌajtɨn. Per caꞌp ajcxy je naaxhuiñyjäy mɨjpɨdacy je jɨɨn, jaduꞌn nej jɨhuɨ̈y ajcxy anajty 
yjacjotcujcɨty co chɨnaaygɨxy agoodztuuyb, com jeꞌ co nïgɨ tzachnijotꞌajtcɨxy
 jɨbɨc-huinmaꞌñ.
\v 20 Com je jäy ajcxy huɨdibɨ jɨbɨc-huinmaꞌñ tzach nijotꞌajtcɨxp, caꞌ ajcxy tzojcɨ Dios ytɨyꞌajt, jaduꞌn nej jɨhuɨ̈y caꞌ chɨnähuaangɨxy ma jɨɨn ytɨɨcxɨn. Caꞌ ajcxy yꞌamɨdooꞌidanɨ Dios yꞌayuc, caꞌydɨ ñiguëxɨ̈gy je jɨbɨcpɨ huɨdibɨ ajcxy ytumyb. 
\v 21 Je jäy ajcxy huɨdibɨ cuydumb Dios ytɨyꞌajt, jeꞌ
ajcxy ñiminɨpy Dios yꞌung ytɨyꞌajt, jaduꞌn nej jɨhuɨ̈y jɨɨn nimiingɨxy ma ytɨɨcxy, huen jatyɨmy niguëxɨ̈gy co oy ytungɨxy etz co Dios ytɨyꞌajt ajcxy mɨɨdɨty ma yjot yhuinmaꞌñ. 
\s Juan (el Bautista) tɨyꞌajt yejc ma jäy ajcxy mɨɨd Jesús ycɨxpɨ
\p
\v 22 Co jaduꞌn ytunɨ yjajtɨ, chi Jesús ñɨcxy jɨm Judea naaxjot mɨɨd ydiscípulos ajcxy. Chi ajcxy jɨm yhuäcxɨjpy. Jɨm ajcxy jäy yajnɨɨbejty.
\v 23 Nañ jaduꞌn Juan anajty yjäyyajnɨɨbety jɨm Enón, com jɨm anajty ooy comnɨɨ, e jɨm anajty jäy ymingɨxy etz ñɨɨbejtcɨxy.
\v 24 Hueꞌ jada jaduꞌn ytunɨ yjajtɨ caꞌnɨ anajty je Juan pɨdaaccɨxy pujxtɨgoty. 
\p
\v 25 Caꞌ ajcxy ñayꞌayuc-huinjɨhuɨɨyɨ nijëjɨty huɨdibɨ anajty Juan yajꞌixpɨjcyp etz tüg jäy nej jëbɨ huaad ypocy ñayyajnïhuädzɨɨyb ajcxy. 
\v 26 Chi jadaꞌ ajcxy Juan nidzooñ, oy ajcxy paty, e chi ajcxy nɨmay:
 \p
 ―Huindzɨn, je jäy huɨdibɨ anajty miich jɨm mɨɨd jɨmꞌamy Jordán mɨjnɨɨnaxy, je huɨdibɨ miich anajty mnidɨyꞌajtꞌajtpy co jeꞌ jeꞌ je Cristo, nañ ooy chachjäyyajnɨɨbety. E janch mayjäy yꞌocnimujcɨn.
\p
\v 27 Chi Juan yꞌadzooy:
\p
―Caꞌ ni pɨn ni ti mɨcꞌajt mɨɨdɨty, pen caꞌ Dios ni ti mɨcꞌajt ymöyii.
\v 28 Miich ajcxy mnejhuɨɨyb co nmɨnaañɨch co ɨɨch caꞌ njëjɨty je Cristo. Hueꞌ janchtɨy Dios xyquejxɨch jayɨjp co nnidɨyꞌajtꞌadɨpyɨch je Cristo. 
\v 29 Co jäy ypɨcy je yëydɨjc jeꞌ jeꞌ mɨɨdꞌidam je ytöxyɨjc. E je töxycapxpɨ huɨdibɨ tɨ yajꞌoyɨ̈y je pɨjcɨn, caꞌ jeꞌ mɨɨdꞌidaꞌñ je töxyjäy, jëyɨ co yjotcugɨ̈y co yöcmɨdoohuɨ je töxyjäy ñäy co yjädy ma jeꞌ ytɨjc co ypɨgaanɨ. Cristo jaduꞌn jeꞌ nipaady nej tüg töxyjäy ñäy, e je töxyjäy jaduꞌn jeꞌ nipaady nej Dios yjäy. Je Cristo ymɨɨdꞌidaanɨpy Dios yjäy. Jaduꞌn ɨɨch nipaady nej tüg töxycapxpɨ, tɨ Dios yjäy nyajniꞌixɨɨyɨch jɨgɨx mɨjpɨdáaccɨxɨpy je Cristo. Jotcujcɨch cham co je Cristo tɨ ymiñ, e ñɨcxy yɨ jäy ajcxy ma yɨꞌ.
\v 30 Ooy ytɨmycopɨcyɨty co Jesús ymɨjꞌajt paatnɨpy, e ɨɨch ndung ycɨjxnɨpy ymayñɨpy.
\s Dios yꞌung tzoon jiiby ma Dios 
\p
\v 31 Chi Juan yjacmɨnañ: 
\p
―Je Cristo huɨdibɨ jiiby tzoon ma Dios jacmɨj ixpɨjcɨn mɨɨdɨty caꞌydɨ naaxhuiñyjäy ajcxy. Je jäy ajcxy huɨdibɨ ya naaxhuiñ ijtp, ymɨnaaxhuiñyjäy tɨ yajꞌixpɨ́jcɨgɨxy, e jeꞌ ajcxy ñidɨyꞌajtꞌajtpy je naaxhuiñyjäy yꞌixpɨjcɨn. Je Cristo tzoon jiiby tzajpjoty, jacmɨjcajee yɨꞌ ma yꞌayuc ytɨyꞌajt caꞌdyɨ pɨn. 
\v 32 Je Cristo ñigapxyp huɨdibɨ tɨ ixy e tɨ mɨdooy, e yɨꞌyꞌayuc ytɨyꞌajt caꞌ jäy ajcxy cöbɨgaangɨxy.
\v 33 Je jäy ajcxy huɨdibɨ cöbɨjcp Dios yꞌung yꞌayuc ytɨyꞌajt, jeꞌ ajcxy nïgapxpejtyp co Dios ytɨyꞌajt janch yɨꞌ.
\v 34 Je Jesús huɨdibɨ Dios yquejx, caꞌpxy Dios ytɨyꞌajt nïgapxpejtɨ, com Dios tɨ möy yɨꞌ yꞌung yɨꞌ yjɨhuɨꞌñ ymɨccꞌajt mɨjcajee.
\v 35 Dios Teedy chojcyp yjɨhuɨɨyb yꞌung, e tügꞌócɨy ymɨcꞌajt ytɨyꞌajt yɨꞌtɨ yajmɨgoꞌixɨɨydäy.
\v 36 Je jäy ajcxy pɨnjaty mɨbɨjcp Dios yꞌung, ymɨɨdꞌajtpy ajcxy yꞌalma je jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ ycɨxy ytɨgooy. Je jäy ajcxy pɨnjaty caꞌ capxymɨdooy Dios yꞌung, caꞌ ajcxy yꞌalma mɨɨdꞌadɨpy je jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ ycɨxy ytɨgooy. Jeꞌyɨ ypaadɨpy ajcxy Dios chip yꞌejcɨn.
\c 4
\s Jesús ñaybaatɨ mɨɨd tüg töxyjäy jɨm Samaria
\p
\v 1 Chi je Huindzɨn Jesús ayuc mɨdoy jaduꞌn nej anajty je fariseojäy ajcxy ycapxcɨxy ymɨydaaccɨxy co je Jesús jacmayjäy anajty yajꞌixpɨcy etz yajnɨɨbety caꞌydɨ Juan. 
\v 2 Oy Jesús caꞌ anajty jäy yajnɨɨbety cɨꞌm. Hueꞌ janchtɨy jeꞌ ydiscípulos anajty ajcxy jäy yajnɨɨbejtp. 
\v 3 E co Jesús jada nejhuɨɨy, chi jɨm Judea chonɨ, yhuimbijtnɨ jɨm Galilea. 
\p
\v 4 Co yhuimbijty, hueꞌ anajty yjatytɨmyñaxɨ̈huaꞌñ jɨm Samaria.
\v 5 Chi jadaꞌ yjaꞌty huingon ma je mɨj cajp huɨdi xɨɨjɨp Samaria, jɨm ma anajty tüg piꞌccajp huɨdi xɨɨjɨp Sicar, mɨhuingon je naax huɨdibɨ Jacob anajty tɨ möy yꞌung José.
\v 6 Jɨm anajty Jesús yajpaady ma je Jacob ñɨɨgondac. Com tɨ anajty Jesús yꞌanucxɨɨyñɨ mɨɨd je tüyöyɨɨ, chi yꞌijxtacy jɨm ma je nɨɨgondac anajty. Hueꞌ anajty xɨɨ jɨm cugɨ̈huaanɨp. 
\v 7 Chi jɨm yjaꞌty nɨɨgombɨ tüg töxyjäy. Chi Jesús ymɨnañ:
\p 
― Ɨɨch yajnɨɨꞌuucc. 
\v 8 Com jeꞌ ydiscípulos ajcxy huɨdibɨ anajty Jesús yjaymɨɨdꞌajtɨp, tɨ anajty ñɨcxcɨxy cajpjoty juuyb pɨjcp. 
\p
\v 9 Chi je töxyjäy yꞌadzooy huɨdibɨ anajty cogajpɨp Samaria: 
\p
―¿Naꞌamy co ɨɨch nɨɨ xypɨjctzoohuɨch? com miich hueꞌ miich judíojäy, e samariajäy ɨɨch.
\p
(Co yɨ judíojäy etz samariajäy caꞌ ajcxy ñaygodɨgɨ̈yiigɨxy.)
\p
\v 10 Huinꞌit Jesús yꞌadzooy:
\p
―Co ixyipy mꞌocnejhuɨ̈y je oybɨ huɨdibɨ Dios yejcyp mɨɨd miich ycɨxpɨ, e mꞌocnejhuɨ̈y ixyipy nañ jaduꞌn pɨn xypɨjctzoohuɨpy yɨ nɨɨ, janch co miich ixyipy xyñɨmäyɨch: 
“Ɨɨch yajnɨɨꞌuucc”. E ɨɨch miich ixyipy nmooyb nɨɨ huɨdibɨ jugyꞌajt yegɨpy huinɨxɨɨ. 
\p
\v 11 Chi je töxyjäy yꞌadzooy nɨmay Jesús:
\p
―Huindzɨn, miich caꞌ mmɨɨdɨty ti mɨɨd myajpɨdzɨmɨpy yɨ nɨɨ, e yɨ nɨɨjut cɨɨcy yɨꞌ ooy. ¿Ma tijy mꞌocpadaꞌñ yɨ nɨɨ huɨdibɨ yajjugyꞌajtp?
\v 12 ¿Nej jacnïgɨ tijy miich mɨj mnayyajnaxyii, caꞌydɨ ɨɨch ajt nꞌap ndeedy Jacob? Jeꞌjeꞌ huɨdibɨ jada nɨɨgop yajꞌoyɨɨy. Jacob etz yꞌung yꞌanäg nɨɨꞌuuc ma jada nɨɨgop, e nañ jaduꞌn yajnɨɨꞌuucy yhuaj yꞌɨyujc ajcxy ya. 
\p
\v 13 Chi Jesús yꞌadzooy nɨmay je töxyjäy:
\p
―Tügꞌócɨy pɨnjaty nɨɨꞌuucp ma jada nɨɨgop tɨdzɨ̈ huɨɨb ajcxy jadügꞌoc. 
\v 14 Yɨ jäy ajcxy pɨnjaty nɨɨꞌuucp huɨdibɨ nmooybɨch, caꞌ ni mɨna ytɨdzɨ̈huɨɨyb, com hueꞌ yɨ nɨɨ huɨdibɨ nyejcypɨch, ahuimbidɨpy ma je jäy jaduꞌn nej tüg nɨɨgop huɨdibɨ yegam jugyꞌajtɨn huɨdibɨ ni caꞌ ycɨxy ytɨgoy.
\p
\v 15 Chi je töxyjäy yꞌadzooy:
\p
―Huindzɨn, ɨɨch mooyg yɨ nɨɨ, caꞌydɨ jabom jabom ndɨdzɨ̈yiijɨch, e caꞌydɨ nꞌocjacmíinɨbɨch ma jada nɨɨgop nɨɨ yajpɨdzɨmbɨ. 
\p
\v 16 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p
―Nɨcx yajtzon mñäy, e mɨɨd miin. 
\p
\v 17 Chi je töxyjäy yꞌadzooy: 
\p
―Caꞌ nmɨɨdɨdyɨch nñäyɨch.
\p
Chi Jesús yꞌadzooy:
\p
―Janch tɨyꞌajt jaduꞌn nej miich mɨnaꞌñ, co caꞌ mmɨɨdɨty mñäy.
\v 18 Com tɨ mɨɨddzɨnäy mɨgoox yëydɨjc, e huɨdibɨ cham mmɨɨd, caꞌ mñäyꞌadyii. Janch tɨyꞌajt jaduꞌn nej tɨ mꞌadzooy. 
\p
\v 19 Chi je töxyjäy ymɨnañ:
\p
―Huindzɨn, cham nhuinjɨhuɨ̈yɨch co miich jeꞌ tüg huɨdibɨ Dios yhuijꞌajt ycujcꞌajt mɨɨd. 
\v 20 Ɨɨch ajcxy nꞌap ndeedyɨch hueꞌ jeꞌ ymɨnañ co jëbɨ ya huaad ɨɨch ajcxy nDiosꞌojadájtcɨxyɨch ma jadayaabɨ huingombɨ copjɨjp. E miich ajcxy judíojäy ymɨnaangɨxy co jɨm Jerusalén jeꞌ ma huaad jëbɨ nDiosꞌojadajtɨm, caꞌ jac ma.
\p
\v 21 Chi Jesús yꞌadzooy nɨmay je töxyjäy:
\p
―Töxyjäy mɨjpɨdäg ɨɨch nꞌayuc. Co ypadamy je xɨɨ je tiempo co ni ya ma miich ajcxy mDiosꞌojadajttac, e ni jɨm Jerusalén jäy caꞌ ojadadɨpy ajcxy yɨ Dios Teedy.
\v 22 Miich ajcxy caꞌ tɨyꞌajt mnejhuɨɨygɨxy nej jëbɨ huaad mDiosꞌojadájtcɨxɨpy. Ɨɨch ajcxy judíojäy nejhuɨɨybɨch ajcxy je tɨyꞌajt nej jëbɨ huaad nDiosꞌojadajtɨm. Com tüg judíojäy je huɨdibɨ yajnïdzooctähuam je jäy ajcxy yꞌalma ma Dios. 
\v 23 Ypadamy je xɨɨ je tiempo, e jada jëduꞌn je tiempo co je huɨdibɨ ajcxy tɨydudägy Dios ojadajtp, yꞌojadadɨpy ajcxy Dios mɨɨd oyjot oyhuinmaꞌñ etz mɨɨd Dios ytɨyꞌajt. Com yɨ Dios Teedy yꞌixtaayb yɨ jaduꞌmbɨ jäy huɨdibɨ ojadadɨɨb mɨɨd oyjot oyhuinmaꞌñ. 
\v 24 Dios caꞌ ñinïcx mɨɨdɨty, jaduꞌn jeꞌ nej poj caꞌ yajꞌixy. Je jäy ajcxy pɨnjaty ojadajtp Dios, copɨcy co huen ojadajtcɨxy mɨɨd tudägyjot tudägyhuinmaꞌñ, etz mɨɨd Dios ytɨyꞌajt.
\p
\v 25 Chi je töxyjäy ymɨnañ:
\p
―Ɨɨch nejhuɨɨyb co je Mesías yminaꞌñ huɨdibɨ naydijaanɨp Cristo, co jeꞌ yminɨpy, huinꞌit xyajniꞌixɨ̈huaanɨm tügꞌócɨy tɨyꞌajt. 
\p
\v 26 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p
―Ɨɨch jëduꞌn je Cristo huɨdibɨ miich mɨɨdmɨydacyp.
\p
\v 27 Chi jadaꞌ yjaꞌty ajcxy Jesús ydiscípulos ajcxy. Chi ajcxy ooy jɨhuɨy ti anajty co Jesús je töxyjäy mɨɨdmɨydägy, e ni pɨn caꞌ yajꞌamɨdooy ti anajty chojcyp ti anajty yñimɨydacyp mɨɨd yɨ töxyjäy.
\v 28 Chi je töxyjäy jɨm ymajt ixmajch, chi ñɨcxy cajpjoty oy mayjäy nɨmay:
\p
\v 29 ―Mingɨx, jam tüg yëydɨjc ijxɨm. Tɨ ɨɨch yɨꞌ xyajnɨmaydäyɨch tügꞌócɨy tijaty tɨ nduñɨch. ¿Nej caꞌ jadaꞌ yɨꞌ jëjɨty je Cristo?
\p
\v 30 Chi choñ ooy mayjäy cajpjoty, ninɨcxy ajcxy Jesús.
\v 31 Yam anajty ajcxy Jesús ydiscípulos chachnɨmäyii adzip:
\p
―Huindzɨn, occaay.
\p
\v 32 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p
―Ɨɨch nmɨɨdɨch tüg caayɨn uucɨn huɨdibɨ miich ajcxy caꞌ mnejhuɨɨygɨxy.
\p
\v 33 Paady jeꞌ ydiscípulos ajcxy tzachhuinmay, ac jëyɨ ajcxy, nayñɨmayɨgɨxy miñ xɨpy:
\p
―¿Nej tɨ pɨnjaty yajcayyii yajꞌügyii?
\p
\v 34 Chi Jesús ymɨnañ:
\p
―Jotcujc nayjɨhuɨ̈yiijɨch co tɨ nguydunɨch Dios chojcɨn. Com yɨꞌ tɨ xyquexyɨch ya naaxhuiñ, e nguydúunɨbɨch yɨꞌ yꞌanéꞌmɨn.
\v 35 Miich ajcxy mɨnaangɨxp co jactɨgoyꞌijtnɨ jamɨdaax poꞌ mɨna cosecha nyajpɨdɨ̈cɨm. Oc-huinmay miich ajcxy, ɨɨch nmɨnaꞌñɨch, jëbɨ nyajpɨdɨ̈cɨm yɨ cosecha cham cham. Huindɨɨcxcɨx yɨ mayjäy huɨdibɨ xyñigɨdaacɨm chooñ cajpjoty. Niꞌixɨ̈ yɨꞌ ajcxy yꞌity co amɨdoꞌidaangɨxy Dios yꞌayuc. Jaduꞌn ajcxy nipaty nej tügɨ cosecha huɨdibɨ tɨ ymɨjaanɨ, jëbɨ nyajpɨdɨ̈cɨm.
\v 36 E pɨnjaty cosecha yajpɨdɨ̈cp ypaatyp ajcxy ymujuꞌñ. Nañ tɨm jaduꞌn miich ajcxy huɨdibɨ myajmɨbɨjcy yɨ jäy ajcxy co ɨɨch jeꞌ je Cristo, mbaadɨpy ajcxy jotcujcꞌajtɨn, etz huɨdibɨ ajcxy xymɨbɨjcpɨch xymɨjpɨdaacpɨch ypadamy ajcxy yꞌalma jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ ycɨxy ytɨgooy. Tɨm jaduꞌn nej je jäy ajcxy huɨdibɨ niip etz huɨdibɨ cosecha yajpɨdɨ̈cp yjotcugɨɨygɨxy mɨɨd co je cosecha tɨ yꞌity, nañ tɨm jaduꞌn je jäy ajcxy huɨdi cojaay jecyꞌajty jada Dios yꞌayuc etz miich ajcxy jotcugɨɨygɨxy aguipxy co yɨ jäy ajcxy xymɨjpɨdägyɨch.
\v 37 Paady tɨyꞌajt je ayuc huɨdibɨ mɨnam: “Tüg jäy niip etz jadüg jäy cosecha yajpɨdɨ̈cp.”
\v 38 Ɨɨch tɨ nguexyɨch miich ajcxy myajmɨbɨgɨpy jäy huɨdibɨ tɨ paady Cristo ytɨyꞌajt ma Dios
ñecy. Yɨ Dios yꞌayuc ycojaaybɨ tɨ möy je jäy Dios ytɨyꞌajt, e miich ajcxy jeꞌ mbubedɨpy co myajmɨbɨgɨpy co ɨɨch jeꞌ je Cristo.
\p
\v 39 Mayjäy huɨdibɨ cogajpɨp jɨm Samaria ymɨjpɨdac ajcxy je Jesús co jeꞌ jeꞌ je Cristo, mɨɨd co je töxyjäy anajty tɨ ymɨnaꞌñ: “Tɨ yɨꞌ xyajnɨmaydäyɨch tijaty ɨɨch tɨ nduñɨch.”
\v 40 Co je samariajäy ajcxy yjädy ma Jesús yhuinduu, chi ajcxy cohuanɨɨy huen huɨꞌmy. Chi Jesús jɨm yhuɨꞌmɨɨy mejtz xɨɨ.
\v 41 Janch mayjäy ooy nïgɨ mɨbɨjcy mɨjpɨdacy Jesús, co jeꞌ jeꞌ je Cristo co ajcxy cɨꞌm mɨdomɨydacy je Jesús.
\v 42 Chi ajcxy nɨmay je töxyjäy:
\p
―Canan jëyɨ co miich tɨ xyajnɨmäy ɨɨch ajcxy, paady ycɨxpɨ ɨɨch ajcxy yam nmɨbɨcyɨch. Nañ tɨ ɨɨch ajcxy yam cɨꞌm nꞌamɨdoꞌityɨch, paady ɨɨch ajcxy nejhuɨ̈y co janch jada yjëjɨty je Cristo huɨdibɨ yajnïdzögam yɨ naaxhuiñyjäy ajcxy yꞌalma ma Dios.
\s Jesús yajtzooc tüg gobierno mɨjtungmɨɨdpɨ ymang
\p
\v 43 Mɨmejtz xɨɨbɨ anajty co Jesús chooñ jɨm, nɨcxy jɨm Galilea.
\v 44 Jesús cɨꞌm anajty tɨ ymɨnaꞌñ:
\p
―Co jäy ajcxy huɨdibɨ mɨɨd Dios yhuijꞌajt ycujcꞌajt yajpaady ma ycɨꞌmgajp, caꞌ pɨn yajmɨjꞌadyii.
\v 45 Co Jesús yjaꞌty jɨm Galilea naaxjot, huɨdi anajty ajcxy jɨmɨp agujc jotcujc ajcxy cöbɨjcy Jesús, com tɨ anajty ajcxy ijxcɨxy tijaty mɨjhuinmaꞌñ anajty tɨ tuñ jɨm Jerusalén xɨɨjoty, com nañ tɨ jeꞌ anajty ajcxy jɨm yꞌoygɨxy xɨɨꞌajtpɨ.
\p
\v 46 Chi yhuimbijty Jesús jadügꞌoc jɨm Caná ma Galilea ñaaxjot, ma je nɨɨ yajvinocojy. Jɨm Capernaum anajty tüg rey mɨjtungmɨɨdpɨ huɨdibɨ anajty yꞌung pɨ́jcɨp.
\v 47 Co jeꞌ nejhuɨy co Jesús anajty tɨ yhuimbity Galilea co anajty tɨ y ꞌoy Judea, chi ninɨcxy, e chi cohuanɨɨy co Jesús huen nɨcxy yꞌung tzoyɨ̈yii huɨdibɨ anajty ögaanɨp. 
\v 48 Huinꞌit Jesús ymɨnañ:
\p
―Pen caꞌ ixyipy tɨ mꞌixy mɨjhuinmaꞌñ etz tijaty ijxpejt, caꞌ ixyipy mmɨbɨcy.
\p
\v 49 Chi yꞌadzoy je rey ymɨjtungmɨɨdpɨ:
\p
―Huindzɨn, tun mayꞌajt ninɨcx ɨɨch nꞌung ma caꞌnɨ yꞌoꞌcyñɨ.
\p
\v 50 Chi Jesús ymɨnañ:
\p
―Huimbit ma mdɨjc, je mꞌung jugyꞌajtnɨ jeꞌ. 
\p
Chi je yëydɨjc mɨbɨjcy Jesús nej anajty tɨ ñɨmäyii, chi ñɨcxy jadügꞌoc ma ytɨjc.
\v 51 Nɨcxnɨp anajty co ytumbɨ ajcxy oy yjɨjpcobadɨ̈yii, e chi ñɨmaayɨ co jeꞌ yꞌung tɨ anajty yꞌagɨdägy.  
\p
\v 52 Chi yajꞌamɨdooy ajcxy ti hora anajty tɨ yhuaadjɨhuɨ̈y, chi ajcxy yꞌadzooy:  
\p
―Ɨxɨɨy cujc yxɨɨ naxy je toyɨɨ yꞌixmajtznɨ.
\p
\v 53 Paady je ungdeedy jɨhuɨꞌñybɨjcy co huinꞌit jeꞌ jadaꞌ je tiempo co anajty Jesús tɨ ñɨmäyii: “Je mꞌung jugyꞌajtnɨ jeꞌ.” Chi jadaꞌ mɨbɨjcy mɨjpɨdacy Jesús mɨɨd tügꞌócɨy jäy huɨdijaty anajty yajpat ma yjɨɨn ytɨjc. 
\p
\v 54 Jeꞌ jeꞌ je mɨmetzpɨ mɨjhuinmaꞌñ mɨjꞌoyꞌajt huɨdibɨ Jesús ytun co chooñ jɨm Judea ñɨcxy jɨm Galilea ñaaxjot. 
\c 5
\s Jesús yajtzooc tüg jäy huɨdibɨ anajty ycɨꞌ ytecy xuuxy
\p
\v 1 Co jaduꞌn ytunɨ yjajtɨ jɨm Jerusalén anajty ajcxy judíojäy tungɨxy tüg mɨjxɨɨ. Huinꞌit Jesús jɨm ñɨcxy jɨm Jerusalén.
\v 2 E jɨm Jerusalén jɨm anajty nɨɨ abojtzɨ̈g yꞌity, mɨhuingon je poch aguu huɨdi xɨɨjɨp puerta de las ovejas. Je it hueꞌ anajty yajtijy hebreoꞌamy Betesda, e ymɨɨd anajty mɨgoox it yhuinguembetpaꞌt. 
\v 3 Ma je huinguembetpaꞌt maybaꞌmjäy anajty jɨm chachcögnaaygɨxy; je huintzpɨ, cɨ̈ducp tecytucpɨ, cɨ̈xuxy tecyxuxypɨ, huɨdibɨ anajty ajcxy jɨm tzachꞌahuijxp mɨna je nɨɨ yꞌocpuꞌxhuimbity. 
\v 4 Com tüg ángel anajty yhuimbety yꞌadɨjy ma je nɨɨ abojtzɨ̈g yꞌity, chi je nɨɨ yajyücxy. E je jäy pɨnjaty anajty jayɨjp jiiby nɨɨjoty tɨgɨɨyb co je nɨɨ yücxy, huinꞌit anajty ajcxy chooccɨxy, oy ixyipy ti paꞌm ajcxy tɨm mɨɨdɨty.
\v 5 Jɨm anajty tüg yëydɨjc hueꞌ anajty tɨ ypaꞌmgögnäy iipx majmocx tugɨɨg jɨmɨjt. 
\v 6 Co Jesús ijxy jɨm ycögnäy, ijxcajpy co anajty jeꞌ jecyɨp chachmɨjtacnɨ, chi nɨmay:
\p
―¿Nej mdzögambɨ? 
\p
\v 7 Chi je paꞌmjäy yꞌadzooy:
\p
―Huindzɨn, caꞌ nmɨɨdɨdyɨch tüg yëydɨjc pɨn ɨɨch xypɨdägɨpy jiiby nɨɨjoty co anajty nɨɨ yꞌahuɨdijtcoty. E paady ycɨxpɨ co oy ɨɨch jɨm njamechɨch ma yɨ nɨɨ, tɨ huingbɨ ñitɨgɨɨyñɨ. 
\p
\v 8 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p
―Pɨdɨ̈g, yajpɨdɨ̈g yɨ mmaabejt, etz tüyöychon. 
\p
\v 9 Chi mɨcꞌamy choocy, chi jeꞌ ymaabejt yajpɨdɨ̈gy ytɨgɨɨy yöybɨ najxpɨ janch mɨc oy. Hueꞌ anajty tüg sábado xɨɨ co choocy.
\v 10 Paady je judíojäy ixpɨcytɨjc ajcxy nɨmay je huɨdibɨ anajty tɨ chögy:
\p
―Hueꞌ yam sábado xɨɨ, paady caꞌ jaduꞌn ñigoꞌaducyɨty jaduꞌn nej mꞌɨdɨ̈ch co mmaabejt mdzɨmhuɨdity.
\p
\v 11 Chi yꞌadzooy jeꞌ:
\p
―Je jäy tɨɨbɨ ɨɨch xyajtzögy, yɨꞌ ɨɨch jaduꞌn tɨ xyñɨmäy: “Yajpɨdɨ̈g yɨ mmaabejt etz tüyöychoon.”
\p
\v 12 Chi ajcxy yꞌamɨdooy:
\p
―¿Pɨn miich jaduꞌn tɨ xyñɨmäy: “Yajpɨdɨ̈ yɨ mmaabejt etz tüyöychoon”? 
\p
\v 13 Per je tɨɨbɨ anajty chögy, caꞌ anajty jeꞌ nejhuɨ̈y pɨn jeꞌ anajty. Com tɨ anajty Jesús niyöydɨgooyñɨ ma je mayjäy huɨdibɨ anajty ajcxy jɨm tzachjajtɨp ma je it.
\v 14 Chi jadaꞌ jaccomjecy mɨnaybaattɨ Jesús jɨm ma Dios ytɨjc, e chi Jesús ymɨnañ:
\p
―Cuentɨpɨc nej tɨ mdzögy, caꞌ ni ti bocy mjactunɨpy. Co pocy mjactunɨpy caꞌ yjecyɨty co tɨm nïgɨ jɨbɨc nɨcxy mjaty. 
\p
\v 15 Chi je yëydɨjc ñɨcxy oy jeꞌ yajnɨmäy je judío ixpɨcytɨjc co hueꞌ jeꞌ anajty Jesús, je huɨdibɨ anajty tɨ yajtzögyii.
\v 16 Paady ycɨxpɨ je judío ixpɨcytɨjc anajty tzachꞌixhuɨdijtcɨxy tzachpahuɨdijtcɨxy je Jesús, e yajꞌögaangɨxy mɨɨd co anajty jäy tɨ yajtzögy sábado xɨɨ. 
\v 17 Chi Jesús ymɨnañ:
\p
―Ɨɨch nDeedy tumb jeꞌ cham, caꞌ ypoocxy, paady ycɨxp ɨɨch nañ jaduꞌn nduñɨch cham ma miich ajcxy sábado xɨɨ.
\p
\v 18 Co Jesús jaduꞌn ymɨnañ, paady ycɨxpɨ je judío yꞌixpɨcytɨjc ajcxy nïgɨ yjacjtotmaꞌtcoty, ytɨmy yajꞌögamy anajty aj y Jesús. Caꞌ ajcxy jaduꞌn yjotcujcɨty co anajty Jesús caꞌ cuyduñ judíojäy ajcxy ytɨyꞌajt nej ajcxy sábado xɨɨ yajmɨjꞌajtcɨxy, etz co jaduꞌn ymɨnañ: “Dios yɨꞌ nDeedyꞌajtypɨch.” Paady ycɨxpɨ ajcxy judío yꞌixpɨcytɨjc ymɨnañ co Jesús cɨꞌm anajty ytügɨ̈huaꞌñ mɨɨd Dios. 
\s Dios ymooy je yꞌung ymɨcꞌajt
\p
\v 19 Chi Jesús ymɨnañ:
\p
―Janch janch ɨɨch miich ajcxy yam jaduꞌn nɨmaaygɨxy co ɨɨch Dios nDeedyꞌajtypɨch. Caꞌ huaad ti nduñɨch mɨɨd ngɨꞌmjot ngɨꞌmhuinmaꞌñɨch. Jëbɨ janchtɨy nduñɨch huɨdibɨ nꞌijxpyɨch Dios Teedy ytumy. Huɨdibɨ Dios Teedy ytumyb, ndumybɨch com Dios yɨꞌ nDeedyꞌajtypɨch.
\v 20 Com yɨ Dios Teedy ooy yɨ tzocy jɨhuɨ̈ ycɨꞌmꞌung, paady xyajniꞌixɨydaaybɨch tügꞌócɨy yɨ huɨdibɨ ytumyb. E nañ xyajniꞌixɨ̈huaambɨch jacmɨjjatypɨ mɨjhuinmaꞌñ, caꞌydɨ jadayaabɨ mɨjhuinmaꞌñ nej ajcxy tɨ mꞌijxycɨxy nej jada paꞌmjäy tɨ chögy, paady ycɨxpɨ nïgɨ mhuinmayɨpy ajcxy. 
\v 21 Jaduꞌn nej Dios Teedy yajjugypɨcy yɨ oꞌcpɨ, e chi yajtzɨnäy jadügꞌoc. Nañ jaduꞌn ɨɨch anajty ndɨmymöhuamyb. 
\v 22 Com je Dios Teedy caꞌ jeꞌ cɨꞌm ocyajcɨ̈yöyaanɨ ocyajtecyyöyaanɨ jäy ajcxy ypocy. Hueꞌ tügꞌócɨy je ymɨcꞌajt xyajcɨ̈dɨgɨydaayɨch co ɨɨch ndɨydunɨpyɨch tügꞌócɨy naaxhuiñyjäy, com Dios nDeedyꞌajtypɨch. 
\v 23 Hueꞌ tügꞌócɨy je ymɨcꞌajt xyajcɨ̈dɨgɨydaayɨch, jɨgɨx tügꞌócɨy jäy xyajmɨjꞌadɨpyɨch. Je jäy ajcxy huɨdibɨ caꞌ xyajmɨjꞌadaꞌñɨch, nañ caꞌ ajcxy yajmɨjꞌadaꞌñ Dios Teedy huɨdibɨ xyquejxɨch ya naaxhuiñ. 
\p
\v 24 Janch janch ɨɨch miich ajcxy yam jaduꞌn nɨmaaygɨxy: Co hueñypɨnjäyɨty, pɨnjaty xyꞌamɨdoꞌíjtɨbɨch nꞌayuc, e ymɨbɨjcyp ymɨjpɨdacyp je tɨɨbɨ xyquejxyɨch ya naaxhuiñ, ymɨɨd jeꞌje yꞌalma jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌycɨxɨpy ytɨgoyɨpy, e caꞌ Dios Teedy chaachytunaꞌñyii mɨɨd ypocy ycɨxpɨ. Hueꞌ janchtɨy co yꞌögɨpy, chi janchtɨy jadügtecy yjugypɨgɨpy. 
\v 25 Janch janch ɨɨch miich ajcxy jaduꞌn nɨmaaygɨxy co yɨ xɨɨ tiempo paatnɨpy, e cham jëduꞌn tɨ paady, co yɨ jäy ajcxy tɨɨbɨ yꞌoꞌccɨxy ymɨdohuɨpy yɨ nꞌayucɨch, co anajty ngapxyɨch, com Dios yɨ nDeedyꞌajtpyɨch. Pɨn jäy anajty mɨdoob nꞌayucɨch jugypɨgɨp jadügꞌoc ajcxy.
\v 26 Com yɨ Dios Teedy mɨcꞌajt mɨɨd jëbɨ yajjugypɨcy jäy tɨɨbɨ yꞌoꞌccɨxy. Nañ Dios tɨ xymöyɨch ymɨcꞌajt jëbɨ huaad nyajjugypɨcyɨch jäy tɨɨbɨ yꞌoꞌccɨxy, com Dios ɨɨch nDeedyꞌajtypɨch. 
\v 27 Tɨ Dios xymöyɨch ymɨcꞌajt jëbɨ ndɨyduñɨch je jäy ajcxy mɨɨd ypocy ycɨxpɨ, com ɨɨch jeꞌ je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty. 
\v 28 Caꞌ ooy jada ayuc tɨyꞌajt mhuinmaaygɨxy. Com ypaadɨpy je xɨɨ je tiempo co je huɨdijaty ajcxy yajpatp ma naaxtɨgɨydac, ymɨdohuɨpy ajcxy nꞌayucɨch co ɨɨch anajty nmɨgapxyɨch ajcxy. 
\v 29 Chi ypɨdzɨmɨpy ajcxy ma ñaaxtɨgɨy. Jeꞌ ajcxy huɨdibɨ anajty oybɨ tɨ tungɨxy, jugyꞌadɨp ajcxy yꞌalma jadügꞌoc. Jeꞌ ajcxy huɨdibɨ anajty jɨbɨcpɨ tɨ tungɨxy ypaadɨpy ajcxy tzaachypɨ mɨɨd ypocy ycɨxpɨ. 
\s Dios tɨyꞌajt yejc co Jesús ymɨɨd anajty mɨcꞌajt 
\p
\v 30 Caꞌ ni ti huaad nduñɨch mɨɨd ngɨꞌmmɨcꞌajtɨch ngɨꞌmꞌayucɨch. Je ayuc tɨyꞌajt huɨdibɨ nmɨdooybɨch ma Dios Teedy, jada ayuc tɨyꞌajt mɨɨd nyajcɨ̈yöyaꞌñɨch nyajtecyyöyaꞌñɨch jäy ajcxy ypocy. Jaduꞌn tɨydudägy ndunaꞌñɨch, com caꞌ ɨɨch nduñɨch ngɨꞌmdzójcɨnɨch. Yɨꞌ ɨɨch ndumyb nej Dios Teedy tzocy, yɨ huɨdibɨ xyquejxɨch ya naaxhuiñ. 
\v 31 Co ixyipy ɨɨch cɨꞌm nayñigodɨyꞌajtꞌadyiijɨch, caꞌ ixyipy miich ajcxy mmɨjpɨdägy nꞌayuc ndɨyꞌajtɨch. 
\v 32 Com huingbɨ yɨꞌ huɨdi xyñigodɨyꞌajtꞌajtpɨch co ɨɨch Dios ymɨcꞌajt nmɨɨdɨdyɨch, e nejhuɨɨybɨch co janch yɨꞌ huɨdibɨ xyñigodɨyꞌajtꞌajtpɨch. 
\v 33 Miich ajcxy tɨ mguexy je mɨgügtɨjc ajcxy tɨyꞌajtpɨjcpɨ ma Juan. E jeꞌ yejc tɨydudägy ayuc tɨyꞌajt janchypɨ pɨn ɨɨch. 
\v 34 Co jaduꞌn nmɨnaꞌñɨch co Juan xyajnidɨyꞌajtꞌatyɨch co ɨɨch jeꞌ je Cristo, caꞌ jaduꞌn nmɨnaꞌñɨch co ooy ycopɨcyɨty co tüg jäy xyñidɨyꞌajtꞌadɨpyɨch. Com Dios cɨꞌm xyñidɨyꞌajtꞌajtpɨch. Jaduꞌn ajcxy nyajnɨmäy jada tɨyꞌajt, jɨgɨx ajcxy mꞌalma nïdzoocɨn paadɨpy ma Dios.
\v 35 Je Juan mɨctägy ooy Dios yꞌayuc najtzcapxiɨyɨ, jaduꞌn jeꞌ anajty nej tüg jɨɨn huɨdibɨ tɨɨcxp jajp, e miich ajcxy tüg jaxɨ̈gyɨ tɨ mxondaaccɨxy mɨɨd yɨꞌ yꞌayuc ytɨyꞌajt.
\v 36 Nïgɨ ɨɨch Dios yꞌayuc ytɨyꞌajt nmɨɨdɨdyɨch caꞌydɨ Juan. Yɨ mɨjhuinmaꞌñ huɨdibɨ ndumybɨch mɨɨd Dios Teedy ymɨcꞌajt. yɨꞌ xyajniguëxɨ̈gɨbɨch co ɨɨch ya naaxhuiñ Dios Teedy xyquejxɨch. 
\v 37 Yɨ Dios Teedy tɨɨbɨ xyquexyɨch, yɨꞌ cɨꞌm yejc tɨyꞌajt co ɨɨch jeꞌ je Cristo. E ni camɨnaabi miich ajcxy yɨꞌ mgamɨdoohuɨ ycapxɨn, nañ ni camɨnaabɨ miich ajcxy Dios Teedy yhuiñyjɨjp magaꞌijxɨ.
\v 38 Ni caꞌ miich ajcxy mmɨɨdɨty yɨꞌ yꞌayuc ma mjot mhuinmaꞌñ, mɨɨd co miich ajcxy caꞌ xymɨjpɨdägyɨch co ɨɨch jeꞌ je jäy huɨdibɨ Dios tɨ quexy ya naaxhuiñ. 
\v 39 Ijxtaaygɨxy jada tɨyꞌajt ma Dios ylibro, com jiiby mdijy miich ajcxy mbaadɨpy tɨyꞌajt nej jëbɨ ajcxy mjugyꞌadɨpy co anajty tɨ mꞌoꞌccɨxy, e yɨ Dios ylibro nañ ɨɨch yɨꞌ xyñigapxp. 
\v 40 E caꞌ miich ajcxy mgöbɨgaangɨxy ɨɨch nꞌayuc ɨɨch ndɨyꞌajt, jɨgɨx ajcxy jugyꞌajtɨ mbaadɨpy huɨdibɨ caꞌ ycɨxy ytɨgooy. 
\p
\v 41 Dios xycömayɨpyɨch, caꞌ ngöbɨgɨpyɨch co naaxhuiñyjäy ajcxy xycömayɨpyɨch.
\v 42 Nnejhuɨɨybɨch, nej miich ajcxy mjot mhuinmaꞌñ mmɨɨdɨty, co caꞌ ajcxy Dios ytɨyꞌajt mguyduunɨ. Caꞌ ajcxy mɨgüg mdzojccɨxy mjɨhuɨɨygɨxy jaduꞌn nej Dios tzocy jɨhuɨ̈y jäy ajcxy. 
\v 43 Ɨɨch tɨ nmiiñɨch mɨɨd nDeedyɨch ymɨcꞌajt. Miich ajcxy ni caꞌ xycöbɨcyɨch. Pen ji huingbɨ jäy ymiiñ mɨɨd ycɨꞌmmɨcꞌajt, caꞌ mɨɨdɨty Dios ymɨcꞌajt, jeꞌ janchtɨy miich ajcxy ooy mɨjpɨdägaangɨxy. 
\v 44 Caꞌ mjájtcɨxɨpy nej ɨɨch miich ajcxy xymɨjpɨdägɨbɨch, mɨɨd co ajcxy cɨꞌm mdzachnaygömayáanɨgɨxy ac miich ajcxy jëyɨ. E co ixyipy miich ajcxy xycöbɨgaꞌñɨch, huinꞌit ajcxy Dios xycömayɨpy.
\v 45 Ca ajcxy mmɨnaꞌnɨpy co ɨɨch miich ajcxy nxɨ̈huaamy ma Dios Teedy yhuinduu. Je Moisés miich ajcxy yxɨ̈huam ma Dios, je huɨdibɨ miich ajcxy mdzachmɨjpɨdaacɨp ytɨyꞌajt. 
\v 46 Pen mmɨjpɨdaacyp ixyipy ajcxy je Moisés yꞌayuc ytɨyꞌajt, nañ jaduꞌn ixyipy ɨɨch miich ajcxy xymɨjpɨdägyɨch. Com Moiseś ɨɨch yɨꞌ xychachñimɨydaacɨch ma yɨꞌ ñecy. 
\v 47 Pen caꞌ mmɨjpɨdaaccɨxy Moiseś ñecy, caꞌ mjájtcɨxɨpy nej ajcxy mɨjpɨdáaccɨxɨpy ɨɨch nꞌayuc. 
\c 6
\s Jesús ymoy jäy jɨcxy pɨcy mɨgoox mil
\p
\v 1 Co jaduꞌn ytunɨ yjajtɨ, chi Jesús ñɨcxy jɨm Galilea mejy nïnaxy, huɨdibɨ nañ jaduꞌn xɨɨjɨp Tiberias mejy.
\v 2 Janch mayjäy anajty Jesús ypanɨcxyii axam co anajty ajcxy ixy je mɨjhuinmaꞌñ tijaty anajty Jesús ytumyb ma maybaꞌmjäy.
\v 3 Chi Jesús ypejty ma tüg cögop, chi jɨm yꞌixtacy mɨɨd jeꞌ ydiscípulos ajcxy.
\v 4 Tɨm huingonɨp anajty je pascuaxɨɨ huɨdibɨ anajty judíojäy ajcxy ytumyb.
\v 5 Chi Jesús ijxy co janch mayjäy tɨ ypamiinyii, chi nɨmay Felipe:
\p ― ¿Ma jadaꞌ caayɨn uucɨn nꞌocjuyɨm, ti nyajcaayɨm jada mayjäy huɨdibɨ tɨ xypamiinɨm?
\p
\v 6 Hueꞌ anajty yꞌocꞌijxmadzamy nej Felipe yꞌocꞌadzooy. Jesús anajty ñejhuɨɨyb yajxon ti anajty ytunamy.
\v 7 Chi Felipe yꞌadzooy:
\p ―Ni ycahuaadɨ̈huɨp mejtz mil peso meeñ, co ixyipy ajt nꞌocjuyaanɨm caayɨn uucɨn, e nmöhuaanɨm cɨjp tügꞌaa cɨjp mejtzꞌaa jëyɨ.
\p
\v 8 Tüg Jesús ydiscípulo, hueꞌ anajty yxɨɨ Andrés, Simón Pedro yꞌuch, jeꞌ jaduꞌn nɨmay Jesús:
\p
\v 9 ―Cha tüg piꞌcꞌanäg huɨdibɨ mɨɨd mɨgoox cebada tzajcaagy, e mejtz acx ung. E ni ycatiijɨty yɨꞌ yɨ mɨgooxpɨ tzajcaagy, etz mejtz acx ung mɨɨd jada mayjäy.
\p
\v 10 Chi Jesús nɨmay jeꞌ ydiscípulos ajcxy:
\p ―Yajꞌixtactaꞌ yɨ mayjäy.
\p Mɨɨyjot anajty ooy ma je it.
\p Chi ajcxy yꞌixtactay. Hueꞌ jadaꞌ anajty ajcxy ñaybadyii mɨgoox mil ac yëydɨjctɨjc, abɨcy yɨ töxyjäydɨjc etz yꞌung yꞌanäg ajcxy.
\v 11 Chi Jesús je tzajcaagy conɨ̈gy, chi yajnajxy Dioscojuyip, chi yajnigɨdagɨɨyday je jäy ajcxy huɨdijaty anajty jɨm ɨñaayb, mooy jaduꞌn nej pɨn tɨm tzocy je tzajcaagy etz je acx.
\v 12 Co je mayjäy cayday, chi Jesús nɨmay jeꞌ ydiscípulos ajcxy:
\p ― Yajmujctaꞌ ajcxy yɨ cayduc, caꞌydɨ huaad ni ti yꞌɨyoy.
\p
\v 13 Chi ajcxy yajmujctay je cayduc, e yajꞌujch ajcxy majmetz mɨjjaty cach mɨɨd je tɨɨbɨ anajty yconaxy je mɨgooxpɨ tzajcaagy. Jeꞌ anajty jaduꞌn tɨ yjacconaxy.
\v 14 Co ajcxy yꞌijxy je mɨjhuinmaꞌñ huɨdibɨ anajty Jesús tɨ tuñ, chi je jäy ajcxy ymɨnañ:
\p ― Janch jëdɨm jada je yëydɨjc huɨdibɨ Dios yꞌoyꞌajt ymɨcꞌajt mɨɨd, je huɨdibɨ anajty miinam ya naaxhuiñ.
\p
\v 15 Co Jesús nejhuɨy co ajcxy anajty yajreyꞌadaꞌñyii, chi jadaꞌ jadügꞌoc huinhuäctuttay je mayjäy. Chi ñɨcxy naydüg ma tüg yuugjot.
\s Jesús yöy nɨɨhuingɨ́xy
\p
\v 16 Co oy chuꞌɨɨyñɨ, chi Jesús ydiscípulos ajcxy yꞌɨdaacnɨ ma mejypaꞌ.
\v 17 Chi ajcxy ybarcotɨgɨɨy, ñɨcxy ajcxy jɨm Capernaum jadügpɨ mejypaꞌ. E tɨ anajty ycoodzɨɨyñɨ, e caꞌnɨ anajty Jesús ajcxy ñihuimbidyiinɨ.
\v 18 Chi tüg mɨjpoj ymiñ, chi je mejy ytɨgɨɨy oy yücxpɨ.
\v 19 Tɨ anajty ajcxy ytüyöy oy mɨgoox tudujc kilómetro co ajcxy ijxy Jesús yhuingoñ ma je barco, hueꞌ anajty ytüyöy mejyhuingɨ́xy. Chi ajcxy ooy ñayꞌadzɨgɨɨyɨ.
\v 20 Chi Jesús ymɨnañ:
\p ― Ɨɨch yɨꞌ, caꞌ mdzɨgɨɨygɨxy.
\p
\v 21 Chi ajcxy jotcujc Jesús yajbarcotɨgɨɨy. Chi tɨm mɨcꞌamy ajcxy ymejch jɨm ma mejypaꞌ ma anajty ajcxy ñɨcxcɨxy.
\s Mayjäy ixtaay Jesús
\p
\v 22 Je mayjäy huɨdibɨ anajty ajcxy tɨ yhuɨꞌmɨ̈y jɨmꞌamy yꞌahuin, yꞌijx ajcxy co ac jëyɨ Jesús ydiscípulos ajcxy ytɨgɨɨy ma tüg barco, e Jesús caꞌ anajty tɨ ytɨgɨ̈y barcojoty mɨɨd jeꞌ ajcxy. Ac jëyɨ anajty ajcxy tɨ choongɨxy barcojoty.
\v 23 Je com jabom nijejɨty barco huɨdibɨ anajty jɨm tzomb Tiberias, tɨ anajty yjädy mɨhuingon ma je it, ma anajty Jesús tɨ yajcaaygɨxy je mayjäy mɨɨd je Huindzɨn Dios ymɨcꞌajt, huinꞌit co Dios mɨbɨjctzoy.
\v 24 Chi je mayjäy ajcxy ijxy co caꞌ anajty jɨm Jesús, ni caꞌ anajty jɨm jeꞌ ydiscípulos ajcxy. Chi ajcxy ybarcotɨgɨyday, chi ajcxy oy ixtaaygɨxy Jesús jɨm Capernaum.
\s Jesús ymöhuamy jäy ajcxy jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy
\p
\v 25 Co ajcxy mɨnaybaatɨ Jesús mejy ñïnaxy, chi ajcxy nɨmay:
\p ―Huindzɨn, ¿mɨna miich ya tɨ mmiñ?
\p
\v 26 Chi Jesús yꞌadzooy nɨmay je mayjäy ajcxy:
\p ―Janch janch co ɨɨch miich ajcxy yam jaduꞌn nɨmaaygɨxy co miich ajcxy xyꞌixtaaybɨch, canan yɨꞌ ycɨxpɨ co ajcxy tɨ mꞌocꞌixy yɨ mɨjhuinmaꞌñ huɨdibɨ tɨ nduñɨch, paady ycɨxpɨ miich ajcxy xyꞌixtäyɨch co ajcxy nyajcay cüxyɨ mɨɨd tzajcaagy.
\p
\v 27 Chi Jesús yjacmɨnañ:
\p ―Caꞌ myajjotmaygojcɨxy yɨ jɨɨcxy pɨcy huɨdibɨ cɨjxp tɨgooyb. Yɨꞌ janchtɨy mɨjottɨgooygɨxy yɨ jɨɨcxy pɨcy huɨdibɨ xymöhuɨpy yɨ jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy tüccɨꞌyɨ. Ɨɨch miich ajcxy je jugyꞌajtɨn nmöhuɨbɨch huɨdibɨ caꞌ ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy tüccɨꞌyɨ, com ɨɨch jeꞌ je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, e Dios Teedy xymɨcꞌajtmooyɨch, jëbɨ ɨɨch miich ajcxy nmöy jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy tüccɨꞌyɨ.
\p
\v 28 Chi ajcxy nɨmay Jesús:
\p ―¿Ti ɨɨch ajcxy jëbɨ huaad nduñ, nej jëbɨ ɨɨch ajcxy Dios xymɨjotcujcꞌaty?
\p
\v 29 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p ―Dios chojcpy co miich ajcxy xymɨbɨcyɨch, com Dios xyquejxɨch ya naaxhuiñ.
\p
\v 30 Chi ajcxy nɨmay Jesús:
\p ―¿Ti ijxpejt mdunamy mɨɨd ɨɨch ajcxy, jëbɨ ɨɨch ajcxy nꞌixɨpy Dios ymɨcꞌajt etz ɨɨch ajcxy nmɨbɨgɨpy co miich jeꞌ je Cristo? ¿Ti mɨjhuinmaꞌñ mdunamy?
\v 31 Ɨɨch ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy ajcxy jecyꞌajty yjɨɨcxy pɨjc ajcxy je maná jɨm ma tɨ̈tznaaxꞌit. Jaduꞌn ymiñ jaybety ma jaduꞌn ymɨnaꞌñ: “Dios yejcpy jɨɨcxy pɨcy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty.”
\p
\v 32 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p ―Janch janch ɨɨch miich ajcxy yam jaduꞌn nɨmaaygɨxy co canan jeꞌ jeꞌ je Moisés huɨdibɨ miich ajcxy xymooyb je jɨɨcxy pɨcy janchypɨ huɨdibɨ tzomb tzajpjoty.
\v 33 Je jɨɨcxy pɨcy huɨdibɨ Dios yejcyp huɨdibɨ tzomb tzajpjoty, jeꞌ jeꞌ huɨdibɨ jugyꞌajtɨn moy je naaxhuiñy-jäy huɨdibɨ caꞌ ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy tüccɨꞌyɨ.
\p
\v 34 Chi ajcxy nɨmay Jesús:
\p ―Huindzɨn, ɨɨch ajcxy mooyg je jɨɨcxy pɨcy janchypɨ jabom jabom huinɨxɨɨ.
\p
\v 35 Chi Jesús ymɨnañ:
\p ―Ɨɨch jëduꞌn je jɨɨcxy pɨcy huɨdibɨ miich ajcxy xymöhuɨp jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy tüccɨꞌyɨ. Co jäy ajcxy xyñimiinɨch, e xymɨjpɨdägyɨch, huinꞌit caꞌ yɨꞌ ajcxy yuböccodaꞌñyii nimɨnaxɨɨ, e co jäy ajcxy xymɨbɨcyɨch, caꞌ yɨꞌ ajcxy ytɨdzɨ̈huaꞌñyii nimɨnaxɨɨ.
\v 36 Com tɨ ɨɨch miich ajcxy nɨmäy, oy ɨɨch miich ajcxy tɨ xyjaꞌijxycɨxy, per caꞌ mɨbɨjccɨxy.
\v 37 Tügꞌócɨy pɨnjaty ɨɨch nDeedy yquexyp ma ɨɨch, xyñimimbɨch yɨꞌ ajcxy. E pɨnjaty xyñimimbɨch etz xymɨjpɨdaacpɨch, caꞌ ɨɨch yɨꞌ ajcxy nꞌixtijy.
\v 38 Canan paady ycɨxpɨ ɨɨch tɨ ndzooñ tzajpjoty ngɨdägɨch ya naaxhuiñ co ndunaꞌñɨch ngɨꞌmhuinmaꞌñ. Hueꞌ janchtɨy yɨꞌ ndunaamyɨch nDeedyɨch yꞌayuc ytɨyꞌajt, com yɨꞌ xyquejxɨch ya naaxhuiñ.
\v 39 Yɨꞌ jaduꞌn tzojcp ɨɨch nDeedy huɨdibɨ xyquejxɨch ya, co ɨɨch caꞌ ni pɨn nyajtɨgoyɨpyɨch, yɨ huɨdijaty xymooybɨch. Hueꞌ janchtɨy yɨꞌ ajcxy nyajjugypɨgɨpyɨch jadügꞌoc co anajty naaxhuiñybɨ tɨ yhuaadꞌajtnɨ mɨna ytɨgadzɨpy.
\v 40 Dios Teedy tɨ xyquexyɨch ya naaxhuiñ e yɨꞌ jaduꞌn tzojcp co pɨn jäy ɨɨch anajty xyꞌijxpɨch, e xymɨjpɨdaacpɨch, ymɨɨdꞌadɨpy jeꞌ ajcxy jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ tüccɨꞌy ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy. Hueꞌ janchtɨy nyajjugypɨgɨpyɨch ajcxy jadügꞌoc co anajty je naaxhuiñybɨ tɨ yhuaadꞌajtnɨ mɨna anajty ytɨgadzaꞌñ.
\p
\v 41 Chi je judíojäy ajcxy ooy yajtzibɨɨy yajcapxɨɨy co anajty Jesús jaduꞌn tɨ ymɨnaꞌñ: “Ɨɨch jeꞌ je jɨɨcxy pɨcy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty.”
\v 42 Jaduꞌn anajty ajcxy chachmɨnaꞌñ:
\p ―¿Nej caꞌ jeꞌ yjadaajɨty je Jesús, je José yꞌung, je huɨdibɨ ajt ytaj yteedy nꞌixyꞌajtɨm? ¿Nej co jaduꞌn ymɨnaꞌñ: “Ɨɨch tɨ ndzooñɨch tzajpjoty”?
\p
\v 43 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p ―Caꞌ myajtzibɨɨygɨxy myajcapxɨɨygɨxy ac miichɨy ajcxy.
\v 44 Ni pɨn jäy xycaniminɨpyɨch, pen caꞌ jayɨjp Dios Teedy huinmaꞌñ ymöyii co xymɨjpɨdägɨbɨch. E co xymɨjpɨdägɨbɨch, chi nyajjugypɨgɨpyɨch jadügꞌoc co anajty naaxhuiñybɨ tɨ yhuaadꞌajtnɨ mɨna ytɨgadzɨpy.
\v 45 Com jaduꞌn ymiiñ jaybety ma Dios ñecy huɨdibɨ je jäy ajcxy anajty Dios ytɨyꞌajt mɨɨd huɨdibɨ jecyꞌajty yjaay co Dios yajꞌixpɨgamy je jäy ajcxy tügꞌócɨy. Paady ycɨxpɨ tügꞌócɨy jäy huɨdibɨ mɨdoob Dios yꞌayuc etz yꞌixpɨjcyp Dios ytɨyꞌajt xymɨjpɨdägɨbɨch ajcxy.
\p
\v 46 Caꞌ ni tüg jäy tɨ ixy yɨ Dios Teedy. Jëyɨ je jäy tügpajc huɨdibɨ tɨ choñ ma Dios, yɨꞌ jeꞌ tɨ ixy yɨ Dios.
\v 47 Janch janch ɨɨch miich ajcxy yam jaduꞌn nɨmaaygɨxy co pɨnjaty xymɨbɨjcpɨch xymɨjpɨdaacpɨch, ymɨɨd yɨꞌ ajcxy yjugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy tüccɨꞌyɨ.
\v 48 Ɨɨch jëduꞌn je jɨɨcxy pɨcy huɨdibɨ jugyꞌajt mooyb je jäy huɨdibɨ caꞌ ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy tüccɨꞌyɨ.
\v 49 Miich ajcxy mmɨjꞌap mmɨjteedy yjɨɨcxyꞌajtɨ ycaagyꞌajtɨ ajcxy je maná jɨm tɨ̈tznaaxtuumꞌit jecyꞌajty. E chi ajcxy yꞌoꞌctay. E ni caꞌ ajcxy jugyꞌajtɨn paty huinɨxɨɨbɨ.
\v 50 Je jɨɨcxy pɨcy huɨdibɨ nnigapxypɨch huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, co jäy ajcxy jɨɨcxɨpy, ymɨɨdꞌadɨpy ajcxy je jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy tüccɨꞌyɨ.
\v 51 Ɨɨch jëduꞌn je jɨɨcxy pɨcy huɨdibɨ tɨ chooñ tzajpjoty, etz tɨ ycɨdägy ya naaxhuiñ huɨdibɨ jugyꞌajtɨn yejcp. Co jäy ajcxy jɨɨcxyp je jɨɨcxy pɨcy, ymɨɨdꞌadɨpy ajcxy je jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy tüccɨꞌyɨ. Je jɨɨcxy pɨcy huɨdibɨ nyegaamyɨch mɨɨd naaxhuiñyjäy ajcxy ycɨxpɨ, jeꞌ jeꞌ je nninïcxɨch.
\p
\v 52 Chi je judío yꞌixpɨcytɨjc ajcxy ooy yajꞌayucyooñ yajcapxyooñ, ac jeꞌyɨ ajcxy ñayñɨmáayɨgɨxy:
\p ―¿Nej jada yëydɨjc tijy yɨꞌ ñinïcx njɨɨcxyꞌajtɨm?
\p
\v 53 Chi Jesús ymɨnañ:
\p ―Janch janch co ɨɨch miich ajcxy yam jaduꞌn nɨmaaygɨxy, pen caꞌ miich ajcxy mdzüdzcɨxy ɨɨch nninïcx, e pen caꞌ mꞌuuccɨxy ɨɨch nnɨꞌpy, ɨɨch je jäy tügpajc huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, caꞌ miich ajcxy mɨɨdꞌadɨpy yɨ Dios yjugyꞌajtɨn.
\v 54 Com pɨnjaty ɨɨch nninïcx xychuꞌtzɨp etz ɨɨch nnɨꞌpy xyꞌuucɨbɨch, caꞌ je ajcxy yjugyꞌajtɨn ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy tüccɨꞌyɨ, oy ajcxy yjaꞌoꞌccɨxy. Nyajjugypɨgɨpyɨch jeꞌ ajcxy jadügꞌoc co anajty naaxhuiñbyɨ tɨ yhuaadꞌajtnɨ mɨna ytɨgadzɨpy.
\v 55 Ɨɨch nninïcx janchypɨ jɨɨcxy pɨcy yɨꞌ, etz ɨɨch nnɨꞌpy janchypɨ ügy yɨꞌ.
\v 56 Co yɨ jäy ajcxy xymɨbɨcyɨch xymɨjpɨdägyɨch jaduꞌn ni paady nej jɨhuɨ̈y ɨɨch nninïcx xychüdzɨ, etz ɨɨch nnɨꞌpy xyꞌuucɨ. Chi yꞌidɨpy ajcxy huinɨxɨɨ ma ɨɨch, etz ɨɨch nꞌidɨpyɨch huinɨxɨɨ ma jeꞌ ajcxy.
\v 57 Dios Teedy huɨdibɨ xyquejxɨch ya naaxhuiñ ymɨɨd jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ ycɨxy ytɨgooy. Ɨɨch tɨ nbaadyɨch ma Dios Teedy je jugyꞌajt huɨdibɨ caꞌ ycɨxy ytɨgooy. Nañ mbadamy miich ajcxy jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ ycɨxy ytɨgooy ma ɨɨch. Co miich ajcxy xymɨjpɨdägɨbyɨch, jaduꞌn anajty nipaady nej jɨhuɨ̈y mjɨɨcxyꞌajtɨgɨxy ɨɨch nninïcx.
\v 58 Je jɨɨcxy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, e ycɨdacy ya naaxhuiñ co jäy ajcxy jɨɨcxyꞌadyii, yajtzɨnähuɨɨb je ajcxy, caꞌ ajcxy yjugyꞌajtɨn ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy tüccɨꞌyɨ. Yɨ mmɨjꞌap mmɨjteedy huɨdibɨ jɨɨcxꞌájtɨgɨxy je maná jecyꞌajty, oꞌctay ajcxy, caꞌ ajcxy paty je jugyꞌajtɨn huinɨxɨɨbɨ.
\p
\v 59 Jaduꞌn Jesús ymɨydacy jɨm ma je judíojäy ajcxy ñaymujctac jɨm Capernaum co anajty jɨm yajꞌixpɨcy.
\s Mayjäy caꞌ mɨjotcujcꞌajty Jesús yꞌayuc
\p
\v 60 Co ajcxy Jesús yꞌayuc mɨdodaayɨ, nigujc-huäcxy je huɨdibɨ anajty ixpɨjcp ma Jesús. Chi ajcxy capxpɨdzɨmy, e jaduꞌn ajcxy ymɨnañ:
\p ―Ooy chachchipɨty je Jesús yꞌayuc. Caꞌ huaad ji pɨn huinjɨhuɨyday.
\p
\v 61 Com Jesús ñejhuɨɨyb nej ajcxy anajty yajtzibɨ̈y yajcapxɨ̈y, chi ymɨnañ:
\p ―¿Nej caꞌ miich ajcxy mɨjotcujcꞌaty je tzip ayuc jaduꞌn nej cham ajcxy tɨ nyajnɨmäy?
\v 62 ¿Nej xymɨjpɨdägɨbɨch ajcxy, pen mꞌijxpy ixyipy ajcxy co anajty nbaꞌttɨgɨ̈yɨch jadügꞌoc jiiby tzajpjoty ma ndzooñɨch? Com ɨɨch jeꞌ je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty.
\v 63 Je jäy ajcxy yjɨhuɨꞌñ, yɨꞌ jeꞌ ñinïcx yajjugyꞌajtɨp, e je jäy ajcxy ninïcx caꞌ yɨꞌ ni ma chobaady, pen caꞌ mɨɨdɨty yjɨhuɨꞌñ. Co miich ajcxy mgöbɨgɨpy yɨ ayuc tɨɨbɨ ngapxyɨch, huinꞌit ajcxy mbaadɨpy Dios yjɨhuɨꞌñ (je Espíritu Santo), etz mbaadɨpy ajcxy jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ tüccɨꞌyɨ ycɨxy ytɨgooy, oy mjaꞌoꞌccɨxy.
\v 64 Per nigujc-huäcxy ma miich ajcxy pɨnjaty caꞌ mɨbɨcy ɨɨch nꞌayuc.
\p Com Jesús ñejhuɨɨyb anajty jayɨjpnɨ pɨnjaty caꞌ ymɨbɨgyii yꞌayuc, etz pɨnjaty anajty cɨ̈yegaanɨp ma ymɨdzip.
\v 65 Chi Jesús yjacmɨnañ:
\p ―Paady ycɨxpɨ jayɨjp tɨ nmɨnaꞌñɨch, co caꞌ ni pɨn jëbɨ ɨɨch xymɨjpɨdägy, pen caꞌ Dios Teedy jayɨjp yhuinmaꞌñ ymöyii co cöbɨgaꞌñ ymöyii co cöbɨgaꞌñ ɨɨch nꞌayuc.
\p
\v 66 Huinꞌit mayjäy ajcxy, je huɨdibɨ anajty ixpɨjcp ma Jesús, chi ajcxy huinhuäctut ixmajtznɨ ajcxy Jesús. Caꞌ ajcxy yꞌocjacpanɨcxnɨ.
\v 67 Chi jadaꞌ Jesús nɨmay je nimajmetz discípulos ajcxy:
\p ―¿Nej nañ xyꞌixmadzaambɨch miich ajcxyɨ?
\p
\v 68 Chi yꞌadzooy Simón Pedro:
\p ―Huindzɨn, caꞌ jac ni pɨn ɨɨch ajcxy jëbɨ huaad nmɨjpɨdägyɨch, com miich tügpajc mɨɨd je ayuc huɨdibɨ xyajniꞌixɨɨyɨch ajcxy nej jëbɨ huaad ɨɨch ajcxy nbaadɨpy jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy tüccɨꞌyɨ.
\v 69 Ɨɨch ajcxy nmɨbɨjcypɨch e nnejhuɨɨybɨch co miich jeꞌ je jäy huɨdibɨ tzoon ma Dios huɨdibɨ huädz yhuinmaꞌñ ymɨɨd.
\p
\v 70 Chi Jesús ymɨnañ:
\p ―Miich ajcxy jeꞌ tɨ nhuinꞌixyɨch nimajmetzpɨ, e nidügtɨ miich ajcxy mujcuꞌ huinmaꞌñ mmɨɨdɨty.
\p
\v 71 Je Judas Iscariote, Simón ymang, anajty ytijpy. Com jeꞌ jeꞌ anajty cɨ̈yegam Jesús ma ymɨdzip, oy jeꞌ anajty yjajëjɨty nidüg ma je nimajmetzpɨ.
\c 7
\s Jesús yꞌuch ajcxy nañ caꞌ anajty jaty mɨjpɨdaacɨ Jesús yꞌayuc
\p
\v 1 Co jaduꞌn ytundaayɨ yjajtaayɨ, jɨm anajty Jesús yhuɨdity Galilea naaxjot, caꞌ anajty ñɨcxaꞌñ jɨm Judea naaxjot, co anajty yɨ judíojäy ajcxy huɨdibɨ mɨdzipꞌajtɨp yajꞌögaꞌñyii.
\v 2 Tɨm huingon anajty je judíojäy yxɨɨ, hueꞌ anajty ajcxy yxɨɨgoyäxy Tabernáculo xɨɨ.
\v 3 Chi Jesús ñɨmaayɨ yꞌamɨgüg yꞌuch yëydɨjcpɨ:
\p
― Tzon miich ya, nɨcx jɨm Judea naaxjot nayguëxɨ̈gɨɨ mayjäyjoty.
\v 4 Com huenpɨnɨty huɨdibɨ nayguëxɨ̈gaanɨp mayjäyjoty, caꞌ ajcxy naygoyüchyii. Mdunɨpy miich mɨjhuinmaꞌñ xɨɨjoty, jɨgɨx je mayjäy xycömayɨpy.
\p
\v 5 Ni Jesús yꞌamɨgüg ajcxy caꞌ anajty yjaty ymɨjpɨdägyii yꞌayuc.
\v 6 Paady Jesús yꞌadzooy:
\p 
―Ɨɨch nxɨɨ ndiempo caꞌnɨ paty mɨna ndɨgɨ̈huaꞌñɨch jɨm Jerusalén jaduꞌn nej je Mesías. Janch miich ajcxy oytɨmymɨnaajɨty jëbɨ mnayguëxɨ̈cɨgɨxy ma je mayjäy ajcxy.
\v 7 Caꞌ huaad jëbɨ miich ajcxy, naaxhuiñyjäy ajcxy, xymɨdziptzoñ. Janch ɨɨch xymɨdzipꞌajtpɨch ajcxy yɨꞌ, jeꞌ co ngapxpɨdzɨmyɨch yɨ yjɨbɨc-huinmaꞌñ huɨdibɨ ajcxy ytumyb.
\v 8 Nɨcx miich ajcxy jɨm ma xɨɨ yjadyii. Ɨɨch caꞌ nnɨcxaꞌñɨch cham, com caꞌnɨ ɨɨch ndiempo yhuaadꞌaty mɨna ndɨgɨ̈huɨbyɨch jɨm Jerusalén jaduꞌn nej je Mesías. 
\p
\v 9 Jaduꞌñydɨ jëdaꞌajty ymɨnañ, chi yhuɨꞌmɨɨy jɨm Galilea.
\s Jesús ñɨcxy jɨm Jerusalén xɨɨjoty
\p
\v 10 Co Jesús yꞌamɨgügtɨjc ajcxy jayɨjp ñɨcxtay xɨɨꞌajtpɨ jɨm Jerusalén, chi Jesús nɨcxy nañ jaduꞌn ayüch ameech ma anajty xɨɨ yjadyii.
\v 11 Xɨɨjoty je judíojäy ooy ajcxy jaꞌixtay Jesús, e chi ajcxy ymɨnañ:
\p 
―¿Ma jadaꞌ je Jesús?
\p
\v 12 Ma je mayjäy ajcxy may anajty ajcxy tzachnigapxcɨxy tzachnimɨydaaccɨxy Jesús. Nijëjɨty anajty ymɨnaangɨxy: “Tüg yëydɨjc oyjäybɨ yɨꞌ”; e nañ nijëjɨty ymɨnaangɨxy: “Caꞌp yɨꞌ yꞌoyjäyɨty, nɨgo jäy tzachhuinꞌɨɨñ.”
\p
\v 13 E ni pɨn anajty caꞌ capxpɨdzɨmy mayjäyjoty co yꞌoyjäyɨty anajty Jesús, mɨɨd co anajty ajcxy je judío ixpɨcytɨjc ajcxy tzachtzɨgɨɨygɨxy.
\p
\v 14 E mɨjxɨɨjoty Jesús ñɨcxy jɨm ma Dios ytɨjc, chi jɨm ytɨgɨɨy yajꞌixpɨjcpɨ.
\v 15 Je judío yꞌixpɨcytɨjc tzachmaañyhuindɨɨcxcɨxy anajty je Jesús, chachmɨnaangɨxy anajty:
\p
―¿Nej jadaꞌ tijy jada chachꞌixpɨcyɨty? e caꞌ ni ma tɨ yꞌescuelꞌaty.
\p
\v 16 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p ―Jada ixpɨjcɨn caꞌ ɨɨch jada njëꞌadyii. Yɨꞌ jada yjeꞌ je huɨdibɨ xyquejxɨch ya naaxhuiñ.
\v 17 E pen ji pɨnjaty cuydunaanɨ yɨꞌ ytɨyꞌajt je huɨdibɨ xyquejxɨch, huinjɨhuɨ̈huɨpy yɨꞌ jada ixpɨjcɨn, pen janch Dios yɨꞌ ytɨyꞌajt, o pen ɨɨch yɨꞌ ngɨꞌm ayuc huɨdibɨ ngapxypɨch.
\v 18 Je jäy huɨdibɨ ycɨꞌmꞌayuc ycɨꞌmdɨyꞌajt mɨɨd yajꞌixpɨcy, cɨꞌm jeꞌ ñaygömayaꞌñyii. Janch pɨnjaty tzojcp co ycömayɨɨyb jeꞌ yhuindzɨn huɨdibɨ tɨ yquexyii, 
tɨydudägy jeꞌ, caꞌ jeꞌ yꞌanɨɨjɨty.
\p
\v 19 Janch co Moisés miich ajcxy xymoy Dios ytɨyꞌajt. E ni tüg miich ajcxy mgacuydungɨxy je tɨyꞌajt. ¿Ti ycɨxpɨ co miich ajcxy xyajꞌögaꞌnɨch?
\p
\v 20 Chi je jäy ajcxy yꞌadzooy:
\p ―Mujcuꞌ miich mɨɨd ma mjot mhuinmaꞌñ. ¿Pɨn miich yam xyajꞌögam?
\p 
\v 21 Chi jeꞌ ajcxy nɨmay:
\p 
―Mɨɨd tügpajc mɨjhuinmaꞌñ tɨɨbɨ nduñɨch sábado xɨɨ, yɨꞌ miich ajcxy mɨj mdzachjɨhuɨɨyb mdzachhuinmaayb.
\v 22 Moisés miich ajcxy xyajnajtzꞌaneꞌmɨɨy je cötujcɨn co ajcxy mꞌung mdɨyꞌajttɨ́ɨyɨgɨxy (oy jeꞌ caꞌ yajtzondac, miich janchtɨy ajcxy mmɨjꞌap mmɨjteedy Abraham yajtzondac), e paady ycɨxpɨ miich ajcxy mꞌung mdɨyꞌajttɨɨygɨxy oy yjapocxxɨɨdumɨty.
\v 23 E chi jadaꞌ caꞌydɨ miich ajcxy Moisés ytɨyꞌajt mnɨxiicɨ myajxiicɨ, paady ajcxy mꞌung mdɨyꞌajttɨɨygɨxy oy sábado xɨɨjoty. ¿Ti miich ajcxy co xymɨjotmaꞌtcɨxɨch co tüg jäy tɨ nyajtzögyɨch sábado xɨɨjoty?
\v 24 Caꞌ mꞌixꞌijxcɨxy mbaꞌijxcɨxy mmɨgüg mɨɨd anɨɨ. Yajcɨ̈yöyɨ yajtecyyöyɨ miich ajcxy jäy ypocy mɨɨd tɨyꞌajt.
\s Ooy ajcxy tzachhuinmay je jäy, penɨ Jesús jeꞌ jeꞌ anajty je Cristo
\p
\v 25 Chi ajcxy nijëjɨty Jerusalénjäy ymɨnañ:
\p ―¿Nej caꞌ jada jadaꞌ yjëjɨty je huɨdibɨ ajcxy yjayajꞌögamyɨ?
\v 26 Ocꞌix ajcxy, ta ycapxy ymɨydägy ijxnaꞌ queꞌxnaꞌ, e caꞌ ajcxy huam nɨmäy. ¿Nej tɨ jada ajcxy ijxcajpcɨxy yajxon tungmɨɨdpɨ ajcxy co jada yjëjɨty je Mesías? 
\v 27 Ɨɨch ajt nnejhuɨɨyɨm ma jada yëydɨjc chooñ. Per je Cristo co anajty jeꞌ ymiñ, ni pɨn jeꞌ canejhuɨ̈huɨpy ma jeꞌ anajty choñ ma ycogajpɨty.
\p
\v 28 Co Jesús jaduꞌn mɨdooy, co anajty yajꞌixpɨcy ma Dios ytɨjc, huinꞌit Jesús mɨc ymɨnañ:
\p ―Mnejhuɨɨyb miich ajcxy pɨn ɨɨch, e ma ndzooñɨch. Per caꞌp ɨɨch tɨ nmiñɨch ya naaxhuiñ mɨɨd ɨɨch ngɨꞌmdzojcɨn. Yɨ huɨdibɨ ɨɨch tɨ xyquexyɨch, tɨydudägy yɨꞌ ytuñ, e caꞌ miich ajcxy yɨꞌ mꞌixyꞌájtɨgɨxy.
\v 29 Ɨɨch janchtɨy nꞌixyꞌajtypɨch jeꞌ. Jeꞌ co jɨm ndzooñɨch ma jeꞌ, e jeꞌ ɨɨch xyquejxɨch.
\p
\v 30 Huinꞌit ajcxy jamadzaañ, per caꞌ ni pɨn cɨ̈nïxajɨy, com caꞌnɨ anajty paady je xɨɨ je tiempo mɨna ñaygɨ̈yegɨɨyb ma ymɨdzip ajcxy.
\v 31 Per mayjäy ooy mɨbɨjcy je Jesús yꞌayuc, e ymɨnañ ajcxy:
\p ―Co anajty je Cristo ymiñ, caꞌ jadaꞌ nïgɨ mɨjhuinmaꞌñ tunaꞌñ caꞌydɨ jadayaabɨ yëydɨjc.
\s Je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ yquejx ajcxy soldadotɨjc huen majtzcɨxy Jesús
\p
\v 32 Co je fariseojäy ajcxy ayuc mɨdooy co jäy chachmɨnaangɨxy jaduꞌn co je Jesús jeꞌ jeꞌ je Cristo, chi ajcxy quejxy tungmɨɨdpɨ huen Jesús yajmach. 
\v 33 Paady Jesús ymɨnañ:
\p 
―Ɨɨch jac-huäcxɨjpɨch hueenɨ ma miich ajcxy, chi nnɨcxaꞌñɨch jadügꞌoc jiiby tzajpjoty ma huɨdibɨ xyquejxɨch.
\v 34 Xyꞌixtähuɨbɨch miich ajcxy, e caꞌ ɨɨch miich ajcxy xypaadɨpy. Ma anajty ɨɨch nnɨcxyɨch, miich ajcxy caꞌ jaydëbɨ jiiby mnɨcxcɨxy.
\p
\v 35 Huinꞌit je judíojäy ixpɨcytɨjc acjëyɨ ajcxy ñayꞌamɨdoohuɨ:
\p 
―¿Ma jada jadaꞌ yꞌocnɨcxaꞌñ, e nɨcxy ɨɨch ajt ngapaatɨm? ¿Nej nɨcxɨɨb jadaꞌ ma je judíojäy ajcxy huɨdibɨ yajpaatcɨxy yxɨɨ yaa ma yɨ griegojäy ajcxy, e yajꞌixpɨgaangɨxy yɨ griegos ajcxyɨ?
\v 36 ¿Nej jadaꞌ yajhuimbɨdzɨmy? co ymɨnaꞌñ: “Xyꞌixtähuɨbɨch miich
ajcxy, e caꞌ xypáadɨbɨch, e ma anajty ɨɨch nyajpaady, caꞌ miich ajcxy jaydëbɨ jiiby mnɨcxcɨxy.”
\s Je nɨɨ huɨdibɨ jugyꞌajt yejcp huɨdibɨ caꞌ ycɨxy ytɨgoy
\p
\v 37 Co je mɨjxɨɨ ycodɨɨcxnɨ, chi Jesús ytɨnayꞌahuɨy, chi mɨc ymɨnañ:
\p
―Pen ji pɨnjaty tɨyꞌajt nejhuɨ̈huaꞌñ jaduꞌn nej ixyipy jäy ytɨdzɨ̈yii tzocy yɨ nɨɨ, huen xyñimiiñɨch, etz nmöhuɨbɨch tɨyꞌajt.
\v 38 Je jäy ajcxy pɨnjaty xymɨbɨjcpɨch xymɨjpɨdaacpɨch, ytunɨpy ajcxy jaduꞌn nej Dios ñecy ymɨnaꞌñ ma jaduꞌn yjaybetyɨty: “Ycapxypɨdzɨmɨpy jeꞌ ajcxy Dios ytɨyꞌajt, etz mayjäy jotcujcꞌajtɨn etz jugyꞌajtɨn padaꞌñ huinɨxɨɨ, ytimyñipaatyp jaduꞌn nej nɨɨ ypɨdzɨmy janch com ma tüg nɨɨgop.”
\p
\v 39 Jeꞌ anajty jaduꞌn Jesús ytijyp pɨnjaty jeꞌ anajty mɨbɨjcɨp, jeꞌ anajty ajcxy adɨgɨ̈huaanɨp jottɨgɨ̈huaanɨp je Espíritu Santo. Caꞌ
nɨ anajty je Espíritu yminɨ ma je discípulos ajcxy com caꞌnɨ anajty Jesús yhuimbityñɨ tzajpjoty. 
\s Jäy ajcxy caꞌ ñayꞌayuc-huinjɨhuɨɨyɨ mɨɨd Jesús ycɨxpɨ
\p
\v 40 Je mayjäy ajcxy huɨdibɨ anajty tɨ mɨdooy nej Jesús anajty tɨ ymɨnaꞌñ, nidüg nimetz ymɨnañ: 
\p
― Jadaabɨ jeꞌ je tɨydudägypɨ jäy huɨdibɨ Dios yꞌayuc najtzcapxɨɨyɨp.
\p
\v 41 Jacjadyii ymɨnañ ajcxy: 
\p ―Jeꞌ yɨꞌ je Mesías.
\p Per nijëjɨty ajcxy huɨdibɨ caꞌ ymɨbɨjccɨxy chachmɨnaangɨxy:
\p
 ―Caꞌ jɨm Galilea naaxjot chonaꞌñ je Mesías.
\v 42 Com jaduꞌn yjaybetyɨty ma Dios ñecy co je Mesías jɨm chonaꞌñ ma David yꞌap yꞌoc, jɨm ma je cajp huɨdi xɨɨjɨp Belén ma David ycogajpɨty. 
\p
\v 43 Je mayjäy caꞌ anajty ajcxy ñayꞌayuc-huinjɨhuɨɨygɨxy mɨɨd Jesús ycɨxpɨ. 
\v 44 Nijëjɨty anajty ajcxy ytɨmymadzamy Jesús, per caꞌ ni pɨn ymajtzɨ. 
\s Judío ixpɨcytɨjc caꞌ ajcxy mɨjpɨdacy Jesús 
\p
\v 45 Chi ajcxy policías huɨdibɨ tumb ma tzajptɨjc nihuimbijty ajcxy je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz je fariseojäy ajcxy, chi ajcxy ñɨmaayɨ: 
\p
― ¿Nej ajcxy co caꞌ tɨ mmajtzcɨxy je Jesús?
\p
\v 46 Chi ajcxy jeꞌ yꞌadzooy:
\p
― Nicamɨnaaxɨɨ tüg yëydɨjc jaduꞌn tɨ ymɨydägy jaduꞌn nej yɨjiibɨ yëydɨjc.
\p
\v 47 Chi je fariseojäy ajcxy ymɨnañ: 
\p
― ¿Nej nañ tɨ miich ajcxy myajhuinꞌɨ́ɨnɨgɨxyɨ?
\v 48 Caꞌ nmɨnaanɨm tɨ ajcxy teedy mɨjtungmɨɨdpɨ o fariseojäy ajcxy mɨbɨjccɨxy Jesús. 
\v 49 Je mayjäy huɨdibɨ mɨjpɨdaacɨ Jesús yꞌayuc, caꞌ ajcxy yꞌixpɨcyɨty ma Dios ycötujcɨn. Dios yɨꞌ ajcxy tzaachytunɨɨb. 
\p
\v 50 Nidügtɨ ajcxy jeꞌ anajty je Nicodemo huɨdibɨ ogaꞌnꞌaty niꞌoy Jesús coodz, jeꞌ ymɨgügtɨjc jaduꞌn nɨmay: 
\p
\v 51 ― Jaduꞌn ɨɨch ajt ngötujcɨn xyꞌaneꞌmɨm co caꞌ huaad ndzaachytuunɨm pɨnjäy, pen caꞌp jayɨjp nꞌixyöyɨm nbayöyɨm ti anajty tɨ tuñ. 
\p
\v 52 Chi ajcxy ymɨgügtɨjc yꞌadzohuimbijty oyñinej: 
\p
―¿Nej miich nañ jaduꞌn galileojäyɨ? Ixtaꞌ yajxon ma Dios ñecy, com jiiby mnejhuɨ̈huɨpy co jɨm Galilea caꞌ jɨm chonaꞌñ pɨnjäy huɨdibɨ Dios yꞌayucnajtzcapxɨɨyɨp.
\p
\v 53 Chi ajcxy ñɨcxtay nidüg nidüg ma yjɨɨn ydɨjc. 
\c 8
\p
\v 1 Chi Jesús ypaꞌttɨgɨɨy ma je cögop huɨdibɨ xɨɨjɨp Olivos.
\v 2 Com jabom jopyñɨ Jesús yquidacy jadügꞌoc ma Dios ytɨjc. Chi mayjäy ñimiinɨ. Chi yꞌixtacy, e chi ytɨgɨɨy yajꞌixpɨjcpɨ. 
\v 3 Je jäy ajcxy huɨdibɨ Dios ycötujcɨn yajꞌixpɨjcp etz je fariseojäy ajcxy mɨɨdmiiñ tüg töxyjäy ma Jesús huɨdibɨ anajty tɨ ytundɨgooy mɨɨd huingbɨ yëydɨjc. Chi ajcxy pɨdacy cujcꞌamy ma je mayjäy.
\v 4 Chi ajcxy nɨmay Jesús: 
\p
―Huindzɨn, jadayaabɨ töxyjäy huingbɨ yëydɨjc mɨɨd tɨ ytundɨgoy.
\v 5 Moisés ytɨyꞌajt ɨɨch ajcxy xyñajtzꞌaneꞌmɨy jecyꞌajty co yajtzaagögädzɨpy jada jaduꞌmbɨ töxyjäy. ¿Nej miich mꞌocmɨnambɨ? 
\p
\v 6 Jaduꞌn ajcxy nɨmay co anajty ajcxy oc-huinmaꞌñꞌixaꞌñ. Hueꞌ anajty ajcxy ixtaayb nej jëbɨ huaad yajpocycäy Jesús. Chi Jesús yhuindacy, chi jadaꞌ ytɨgɨɨy jaaybɨ mɨɨd ycɨ̈huäx naaxcɨ́xy. 
\v 7 Com jeꞌ anajty ajcxy chachyajꞌamɨdooyb, chi Jesús ytɨnayɨ̈gy. Chi ajcxy nɨmay:
\p
―Pɨn jäy ji ma miich ajcxy caꞌ ti pocy mɨɨdɨty, huen yɨꞌ jayɨjp tzaagäch jada töxyjäy.
\p
\v 8 Chi Jesús yhuindacy jadügꞌoc. Chi ytɨgɨɨy jaaybɨ jadügꞌoc naaxcɨ́xy. 
\v 9 Co ajcxy jaduꞌn ayuc yajhuinjɨhuɨydaayɨ, chi ajcxy ooy chöyduñ, com yjɨhuɨy ajcxy ypocy. Chi ajcxy yjɨhuäctay. Chi je mɨjjäydɨjc ajcxy ñaybattzondayɨ. Jesús yhuɨꞌmɨɨy nimetz mɨɨd je töxyjäy huɨdibɨ jɨm anajty tɨnaayb huingon. 
\v 10 Chi Jesús yhuäccugɨy jadügꞌoc nɨmay je töxyjäy jadaꞌ: 
\p
―¿Ma ajcxy je jäy? ¿Caꞌ ni pɨn tɨ xychaachytuñ mɨɨd mbocy ycɨxpɨ?
\p
\v 11 Chi je töxyjäy yꞌadzooy:
\p
―Huindzɨn, caꞌ ni pɨn.
\p
Chi Jesús ymɨnañ:
\p
―Ni ɨɨch miich ngatzaachytunɨpy mɨɨd mbocy ycɨxpɨ. Nɨcx, e caꞌ mꞌocjacpocytuunɨp.
\s Jesús jaduꞌn nipaady nej tüg jɨɨn huɨdibɨ tɨɨcxpɨ 
\p
\v 12 Chi jadügꞌoc Jesús yjactɨgɨy mɨydacp ymɨnañ:
\p
―Ɨɨch je tɨyꞌajt nmɨɨd ya ma naaxhuiñyjäy, jaduꞌn ɨɨch nipaady nej tüg jɨɨn huɨdibɨ tɨɨcxp ma jäy ajcxy. Pɨnjäy xymɨjpɨdaacpɨch ymɨɨd tɨyꞌajt nej jëbɨ huaad tudägy chɨnähuɨpy, jaduꞌn nipaady nej jɨhuɨ̈y ytüyöy ma jɨɨn ytɨɨcxɨn.
\p
\v 13 Chi je fariseojäy ajcxy nɨmay Jesús: 
\p
―Miich cɨꞌm nayñidɨyꞌajtɨp co miich jeꞌ je Cristo, e caꞌ mdɨyꞌajt chobaady.
\p
\v 14 Chi Jesús yꞌadzooy: 
\p
―Janch co ɨɨch cɨꞌm nayñidɨyꞌajtꞌadyiijɨch co ɨɨch jeꞌ je Cristo. E ɨɨch ndɨyꞌajt janch yɨꞌ. Com nnejhuɨɨybɨch ma tɨ ndzooñɨch, e ma nnɨcxaꞌñɨch. E miich ajcxy caꞌ mnejhuɨɨygɨxy ma ndzooñɨch, e ma nnɨcxaꞌñɨch.
\v 15 Miich ajcxy mmɨgüg mbocyꞌijxyp mɨɨd mgɨꞌmhuinmaꞌñ. Caꞌ ni pɨn nbocyꞌixyɨch mɨɨd ngɨꞌmhuinmaꞌñɨch.  
\v 16 Pen ɨɨch anajty nyajcɨ̈yöybɨch nyajtecyyöybɨch jäy ypocy, tɨydudägy anajty jaduꞌn nduñɨch. Com ɨɨch caꞌ nyajpaadyɨch naydüg. Jeꞌ xymɨɨdꞌijtpɨch je Dios Teedy huɨdibɨ tɨ xyquexyɨch. 
\v 17 Com cojaay jaduꞌn yꞌity ma miich ajcxy mgötujcɨn ñecy: “Pen nimetz jäy nigodɨyꞌajtꞌaty huentiijɨty, tzoobatp ajcxy yꞌayuc.” 
\v 18 Ɨɨch cɨꞌm ñayñidɨyꞌajtꞌadyiijɨch co ndzooñɨch tzajpjoty, etz nDeedyɨch nañ jaduꞌn xyñidɨyꞌajtꞌajtpɨch, co jeꞌ ya tɨ xyquexyɨch.
\p
\v 19 Chi ajcxy yꞌamɨdooy:
\p
―¿Ma miich mdeedy yajpaady?
\p
Chi Jesús yꞌadzooy:
\p
―Com co caꞌ ɨɨch miich ajcxy xyꞌijxcapy co ɨɨch jeꞌ je Cristo, nañ caꞌ ajcxy mꞌixyꞌadyii ɨɨch nDeedy. Co ixyipy ajcxy xyꞌijxcapyɨch, nañ jaydëbɨ ixyipy ajcxy nejhuɨ̈y pɨn ɨɨch nDeedyꞌajtyp.
\p
\v 20 Jɨm jaduꞌn Jesús ycapxy ymɨydacy ma je meeñꞌijttac, co anajty yjäy yajꞌixpɨcy ma Dios ytɨjc. E caꞌ ni pɨn ymajtzɨ. Com caꞌnɨ anajty yxɨɨ yhora anajty paadyñɨ mɨna ñaygɨ̈yegɨɨyb ma ymɨdzip.
\s Jesús ñɨmay ymɨgügtɨjc co caꞌ huaad ñɨcxy ma jeꞌ anajty ñɨcxy 
\p
\v 21 Chi Jesús yjacnɨmaayɨ ajcxy:
\p
―Ɨɨch nnɨcxaanɨp ɨɨch, miich ajcxy xyꞌixtähuɨbɨch. Mɨɨd ajcxy mbocy ycɨxpɨ mꞌögaangɨxy, com ma nnɨcxaꞌñɨch caꞌ huaad miich ajcxy jëbɨ mnɨcxcɨxy mɨɨd mbocy ycɨxpɨ.
\p
\v 22 Huinꞌit je judíojäy ajcxy ac jëyɨ ñayñɨmaayɨ:
\p
―¿Nej nɨcxy jadaꞌ cɨꞌm ñayyajꞌögaꞌñyiijɨ? Com jaduꞌn ymɨnaꞌñ co ma yɨꞌ ñɨcxy, caꞌ huaad ɨɨch ajt jëbɨ nnɨcxɨm.
\p
\v 23 E Jesús nïgɨ nɨmayꞌɨdɨ̈ch anajty:
\p
―Miich ajcxy ya naaxhuiñ mmɨɨdɨty mdɨyꞌajtcop. Ɨɨch tzajpjoty nmɨɨdɨdyɨch ndɨyꞌajtcopɨch. Miich ajcxy naaxhuiñyjäy ajcxy ytɨyꞌajt mmɨjpɨdaacɨpy. Ɨɨch caꞌ nmɨjpɨdägyɨch naaxhuiñyjäy ytɨyꞌajt.
\v 24 Ɨɨch miich ajcxy jaduꞌn nnɨmaayb co mꞌögam miich ajcxy, e caꞌ ajcxy Dios mbocy xyhuinmeecxɨp. Copɨcy ajcxy mꞌögɨpy, e caꞌ Dios mbocy ajcxy xyhuinmeecxɨp, pen caꞌ xymɨbɨgáangɨxyɨch co ɨɨch jeꞌ je huɨdibɨ jëbɨ mbocy ajcxy xyhuinmeecxɨp. 
\p
\v 25 Chi ajcxy nɨmay Jesús: 
\p 
―¿E miich, pɨn miich?
\p 
Chi Jesús yꞌadzooy:
\p 
―Tɨ ajcxy nyajnɨmaaygɨxy pɨn ɨɨch, co ogaꞌn ndɨgɨɨyɨch jäy yajꞌixpɨjcpɨ. Cham jadügꞌoc nyajnɨmaaygɨxy.
\v 26 May ooy tijaty ayuc nyajnɨmähuaangɨxy nej tɨ mdundɨgooygɨxy ma Dios ytɨyꞌajt. Cham caꞌ ajcxy nyajnɨmaydähuɨpy. Je huɨdibɨ tɨ xyquexyɨch ya naaxhuiñ jeꞌ tügꞌócɨy tɨyꞌajt mɨɨd. E ngapxpɨdzɨmyɨch je ayuc je tɨyꞌajt jëyɨ huɨdibɨ tɨ nmɨdooyɨch ma jeꞌ. 
\p
\v 27 Je jäy caꞌ ajcxy huinjɨhuɨy co Dios Teedy anajty Jesús ñigapxyp. 
\v 28 Paady Jesús nɨmay ajcxy: 
\p 
―Co anajty miich ajcxy tɨ xyajcruudzpetyɨch, ɨɨch je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, huinꞌit miich ajcxy mnejhuɨ̈huɨp co ɨɨch jeꞌ je Cristo. E co ɨɨch caꞌ ngɨꞌmhuinmaꞌñ nduñɨch. Yɨꞌ ɨɨch ya nmɨydacypɨch huɨdibɨ Dios Teedy tɨ xyajꞌaneꞌmyɨch.
\v 29 Je Dios Teedy huɨdibɨ tɨ xyquexyɨch, yɨꞌ ɨɨch mɨɨd nꞌityɨch. Caꞌ ɨɨch yɨꞌ xyꞌixmachɨch. Com co ɨɨch njatytɨmytumybɨch jabom jabom huɨdibɨ yɨꞌ chojcyp. 
\p
\v 30 Co Jesús jaduꞌn ymɨnañ, chi mayjäy ooy ymɨbɨjcy. 
\s Jäy huɨdibɨ mɨbɨjcp Jesús ycuychɨnaayɨpy yɨꞌ ytɨyꞌajt 
\p
\v 31 Chi Jesús nɨmay je judíojäy ajcxy huɨdijaty anajty tɨ ymɨbɨcy: 
\p
 ―Pen mmɨbɨjc ajcxy cɨxyjot huinɨjot tügꞌócɨy ɨɨch nꞌayuc, e caꞌ mꞌijxmadzipy ajcxy ɨɨch nꞌayuc, huinꞌit ɨɨch miich ajcxy jëbɨ njäyꞌadyii.
\v 32 Huinꞌit jëbɨ ajcxy mnejhuɨ̈huɨpy Dios ytɨyꞌajt. E. Dios ytɨyꞌajt xyñihuáangɨxɨp ma je mjɨbɨc-huinmaꞌñ ooy xyꞌanéꞌmgɨxy. 
\p
\v 33 Chi ajcxy yꞌadzooy: 
\p
 ― Abraham ɨɨch ajcxy nmɨjꞌap nmɨjteedyꞌajtpy. Caꞌ ɨɨch ajcxy huaad ni pɨnjäy xyjacꞌaneꞌmy. ¿Nej co miich jaduꞌn mɨnaꞌñ: “Dios ajcxy xyñihuaꞌnɨp ma yɨ mjɨbɨc-huinmaꞌñ xyꞌaneꞌmgɨxy”?
\p
\v 34 Chi Jesús yꞌadzooy: 
\p
 ―Janch janch ɨɨch miich ajcxy jaduꞌn nɨmaaygɨxy co tügꞌócɨy pɨnjaty pocy ytundɨɨb, jɨbɨcp yɨꞌ aneꞌmɨp. Tɨm jaduꞌn nipaady nej tüg tumbɨ huɨdi codoogɨ̈ y ijtp, yɨꞌ yhuindzɨn jatytɨmyꞌaneꞌmɨp.
\v 35 Yɨ tumbɨ huɨdibɨ codoogɨ̈y ijtp, caꞌ yhuɨꞌmaꞌñ ma je jäy ytɨjc huinɨxɨɨ. Yɨ jäy yꞌung janchtɨy huɨꞌmam huinɨxɨɨ ma yteedy ytɨjc. 
\v 36 Pen Dios yꞌung miich ajcxy xyajpɨdzɨmgɨxp ma je jɨbɨcpɨ xyꞌaneꞌmgɨxy, janch huinɨxɨɨ mꞌidaangɨxy, caꞌ ma ti jɨbɨcpɨ xyꞌocꞌanéꞌmgɨxnɨpy. Tɨm jaduꞌn nej Dios yꞌung yꞌity, caꞌ ti jɨbɨcpɨ yꞌaneꞌmyii. 
\v 37 Nejhuɨɨybɨch co miich ajcxy Abraham mmɨjꞌapꞌadyii mmɨjteedyꞌadyii. Per miich ajcxy chachyajꞌögaambɨch. Jeꞌ co caꞌ mɨjpɨdaaccɨxy ɨɨch nꞌayuc huɨdibɨ njayajnɨmaaygɨxyp.
\v 38 Ɨɨch miich ajcxy nyajmɨɨdmɨydaacyp tɨɨbɨ nꞌixyɨch huɨdibɨ ndeedyɨch ytumyb. E miich ajcxy yɨꞌ mdumyb nej mꞌap mdeedy tɨ xyajnɨmaaygɨxy.
\p
\v 39 Chi ajcxy yꞌadzooy: 
\p
 ― Hueꞌ ɨɨch ajcxy nmɨjꞌapꞌajtyp nmɨjteedyꞌajtyp je Abraham.
\p
 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p
 ― Pen janch ajcxy Abraham mmɨjꞌapꞌadyii mmɨjteedyꞌadyii, yɨꞌ ixyipy ajcxy mdungɨxyp jaduꞌn nej Abraham tuuñ.
\v 40 Janch ɨɨch miich ajcxy xychachyajꞌögáangɨxyɨch, e tɨ ajcxy njayajnɨmäy je huɨdibɨ ɨɨch tɨ nmɨdooyɨch ma Dios. Caꞌ Abraham yajꞌögy je jäy ajcxy huɨdijaty anajty Dios ytɨyꞌajt mɨɨd, jaduꞌn nej miich ajcxy mꞌɨdɨ̈tzaangɨxy. 
\v 41 Miich ajcxy jɨbɨc-huinmaꞌñ mdungɨxyp, tɨm jaduꞌn nej mꞌap mdeedy jɨbɨc huinmaꞌñ ajcxy tuñ jecyꞌajty. 
\p
 Chi ajcxy Jesús adzooy:
\p
 ―Caꞌɨɨch ajcxy ndɨgoyꞌungɨty. Jeꞌ tügpajc ɨɨch ajcxy ndeedyꞌajtyp Dios Teedy.
\p
\v 42 Chi Jesús ymɨnañ: 
\p
 ―Penɨ Dios ixyipy ajcxy mdeedyꞌajtyp, xychojcpɨch xymɨjpɨdaacpɨch ixyipy ajcxy. Com Dios tɨ xyquexyɨch ya naaxhuiñ, e jiiby ndzooñɨch ma Dios. Caꞌɨɨch ngɨꞌmdzojcɨn ycɨxpɨ nmiiñɨch ya naaxhuiñ. Yɨꞌ jeꞌ jaduꞌn tzojcp pɨn tɨ xyquexyɨch.
\v 43 ¿Ti co caꞌ miich ajcxy mhuinjɨhuɨ̈y ɨɨch nꞌayuc? Jeꞌ co caꞌ ajcxy mɨdohuaangɨxy ɨɨch nꞌayuc. 
\v 44 Jeꞌ miich ajcxy mdeedyꞌajtyp je mujcuꞌ. Mɨɨd mgɨꞌmdzojcɨn mguydungɨxy je mujcuꞌ chójcɨn. Je mujcuꞌyajꞌöctɨɨyb yɨꞌ jäy maabɨ naaxhuiñybɨ chondägy. Je mujcuꞌ caꞌ jeꞌ ixaanɨ Dios ytɨyꞌajt. Caꞌ ni ti tɨyꞌajt yajpaady ma jeꞌ, com je mujcuꞌ ɨndaacp jeꞌ, chi cɨꞌm ooy nijot yꞌɨdɨ̈ch. Jeꞌ ooy ɨndacy, e jeꞌ ogaꞌn anɨɨ yajtzondac. 
\v 45 Com miich ajcxy mujcuꞌ yhuinmaꞌñ mɨɨd, paady miich ajcxy caꞌ xymɨbɨjcɨ xymɨjpɨdaacɨ nꞌayucɨch co ɨɨch tɨyꞌajt njamɨydägy. 
\v 46 Ni pɨn miich ajcxy xycayajpocycähuɨpy. Penɨ tɨyꞌajt ɨɨch miich ajcxy nyajnɨmaayb, ¿ti co caꞌ mmɨjpɨdaaccɨxy ɨɨch nꞌayuc? 
\v 47 Je jäy ajcxy huɨdibɨ yajpatp ma Dios, yꞌamɨdoꞌijtyp ajcxy Dios yꞌayuc. Paady miich ajcxy caꞌ mꞌamɨdoꞌijtcɨxy Dios yꞌayuc, com caꞌ ajcxy Dios mDeedyꞌájtɨgɨxy. 
\s Jesús jiiyɨm anajty yjugyꞌaty caꞌydɨ Abraham
\p
\v 48 Chi je judío ixpɨcytɨjc ajcxy yꞌadzooy: 
\p
 ― Tɨ ɨɨch ajcxy yajxon nmɨnaꞌñ co miich mgogajpɨty jɨm Samaria, e mujcuꞌ miich mɨɨd ma mjot mhuinmaꞌñ.
\p
\v 49 Chi Jesús yꞌadzooy: 
\p
 ― Caꞌ ɨɨch mujcuꞌ nmɨɨdɨty ma njot nhuinmaꞌñ, com nyajmɨjꞌajtypɨch nDeedy, e miich ajcxy xyꞌixtijpɨch.
\v 50 Ɨɨch caꞌ cɨꞌm naygömayiijɨch. Dios Teedy ɨɨch xycömaayb, com yɨꞌ jeꞌ huɨdibɨ ixyöyp payöyp jäy ajcxy ypocy. 
\v 51 Janch janch ɨɨch miich ajcxy nɨmaaygɨxy co ji nijëjɨty jäy huɨdibɨ ɨɨch nꞌayuc cuydumb, e caꞌ yɨꞌ ajcxy yjugyꞌajtɨn ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy tüccɨꞌyɨ co yꞌóꞌccɨxɨpy. 
\p
\v 52 Chi je judío ixpɨcytɨjc ajcxy yꞌadzooy: 
\p
 ― Cham ɨɨch ajcxy janchtɨy tɨ nnejhuɨ̈yɨch tɨydudägy co miich mujcuꞌ mɨɨdɨty ma mjot mhuinmaꞌñ. Abraham oꞌc jeꞌ, nañ jaduꞌn oꞌc ajcxy je huɨdibɨ anajty Dios ytɨyꞌajt capxhuäcxɨp, e miich mmɨnaꞌñ co pen ji pɨnjaty miich mꞌayuc xymɨbɨjcɨp xymɨjpɨdaacɨp, caꞌ jeꞌ yꞌögɨpy.
\v 53 ¿Nej mjacmɨɨd miich mɨcꞌajt, caꞌydɨ Abraham, ɨɨch ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy huɨdibɨ oꞌcɨ? ¿Nej mjacmɨɨd miich mɨcꞌajt, caꞌydɨ ajcxy huɨdibɨ Dios yꞌayucnajtzcapxɨɨy, huɨdibɨ ajcxy oꞌcɨ? ¿Pɨn miich mdɨmnaydijyii?
\p
\v 54 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p 
―Pen ɨɨch nnaygömayɨbɨch cɨꞌm, caꞌ nꞌayucɨch chobaadɨpy. Ɨɨch nDeedy yɨꞌ xycömayɨpɨch, je huɨdibɨ miich ajcxy mdijpy co ajcxy mDiosꞌadyii.
\v 55 Per miich ajcxy caꞌ Dios mꞌixyꞌadyii. Ɨɨch janchtɨy nꞌixyꞌajtypɨch Dios. E co ixyipy nmɨnaꞌñɨch co caꞌ ɨɨch Dios nꞌixyꞌadyii, ɨndaacpɨch ixyipy, jaduꞌn nej miich ajcxy mꞌɨndaaccɨxy. Janch ɨɨch nꞌixyɨch Dios, e nguydumybɨch yɨꞌ yꞌayuc. 
\v 56 Je Abraham, miich ajcxy mmɨjꞌap mmɨjteedy, jotcujc ooy ñayjɨhuɨɨyɨ co anajty ixaꞌñ ɨɨch nxɨɨ ndiempo ya naaxhuiñ. E co ijxy co ɨɨch nmiiñɨch, chi ooy yjotcugɨɨy.
\p
\v 57 Chi je judío ixpɨcytɨjc ajcxy nɨmay Jesús:
\p
 ―Ni mgamɨɨdɨty huixchiguiꞌpx majc jɨmɨjt, e ¿mmɨnaꞌñ co mꞌijxy Abraham? (Caꞌ mꞌixyꞌajtɨ je Abraham, naxy tüg mil jɨmɨjt maabɨ jeꞌ yꞌoꞌcnɨ.)
\p
\v 58 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p
 ―Janch janch ɨɨch miich ajcxy jaduꞌn nɨmäy co ji anajty ɨɨch co caꞌnɨ anajty Abraham ymaꞌxungꞌaty.
\p
 \v 59 Chi ajcxy tzaa conɨ̈gy tzaagädzaꞌñ anajty ajcxy. Chi Jesús yhuingoyüch, e ypɨdzɨmy ma Dios ytɨjc.
\c 9
\s Jesús yajtzooc tüg huintzpɨ
\p
\v 1 Hueꞌ anajty Jesús huɨdijtp co ijxy tüg huintz, jaduꞌn anajty huiintz tɨ ymaꞌxungꞌaty.
\v 2 Chi ydiscípulos ajcxy yꞌamɨdoohuɨ: 
\p
 ―Huindzɨn, ¿pɨn pocy ytuun, jada huintzpɨ o ytaj yteedy, co huintz ymaꞌxungꞌatyɨ?
\p
\v 3 Chi Jesús yꞌadzooy: 
\p
 ―Caꞌ yɨꞌ ypocytuuñ, ni ytaj yteedy, hueꞌ janchtɨy paady ycɨxp jaduꞌn yjajty, jɨgɨx Dios ymɨcꞌajt ñiguëxɨ̈gɨty ma yɨꞌ.
\v 4 Copɨcy njactúunɨbɨch yɨꞌ ytung huɨdibɨ tɨ xyquexyɨch ya naaxhuiñ. Miinɨp je xɨɨ tiempo ma caꞌ pɨn Dios yꞌayuc tunaanɨ. Jaduꞌn nej jɨhuɨ̈y ixyipy je xɨɨmbɨ tɨ ñaxy etz je coodzpɨ tɨ ymiiñ.
\v 5 Jaduꞌn nej nꞌityɨch ya naaxhuiñ nmɨɨdɨch Dios ytɨyꞌajt, jaduꞌn ɨɨch nipaady nej tüg jɨɨn huɨdibɨ codɨɨcxp yɨ naaxhuiñyjäy. 
\p
\v 6 Co Jesús jaduꞌn ymɨnanday, chi nidzujɨɨy naax, chi moꞌntz yajꞌoyɨɨy mɨɨd chujnɨɨ, chi jadaꞌ yajjaaxɨ je jäy yhuiin mɨɨd je moꞌntz. 
\v 7 Chi nɨmay jadaꞌ:
\p
 ―Nɨcx quejtzpuj yɨ moꞌntz jɨm ma yɨ Siloé nɨɨ yꞌabojtzɨ̈gɨty ―je ayuc Siloé jaduꞌn yhuimbɨdzɨmy: quexyöybɨ.
\p
Chi je jäy huintzpɨ ñɨcxy jɨm, chi oy quejtz pujy je moꞌntz, chi oy huimbity tɨ anajty yhuindɨcxɨ̈gy.
\v 8 Je ymɨjɨɨn ymɨdɨjc ajcxy etz tügꞌócɨy huɨdijaty anajty ajcxy tɨ ixy je huintzpɨ co jabom jabom ɨñäy limosna yajmucy, chi ajcxy ñayꞌamɨdoohuɨ miñ xyɨpy:
\p
―¿Nej caꞌ jada yjëjɨty je huintzpɨ huɨdibɨ anajty jabom jabom limosna yajmujcpɨ?
\p
\v 9 Nijëjɨty ajcxy ymɨnañ: 
\p
―Jeꞌ yɨꞌ.
\p
E jacjadyii ajcxy ymɨnañ:
\p
―Huingbɨ yɨꞌ, nɨgoob jaduꞌn yquëxɨ̈gy nej jeꞌ.
\p
E jeꞌ ymɨnañ cɨꞌm:
\p
 ―Ɨɨch jëduꞌn huɨdibɨ anajty huintz.
\p
\v 10 Jaduꞌn anajty ajcxy tzachꞌamɨdoy:
\p
―¿Nej yɨ mhuiin tɨ ñayꞌahuäcxyii?
\p
\v 11 E jeꞌ anajty yꞌadzooy:
\p
 ―Yɨ yëydɨjc huɨdibɨ ajcxy ytijyp Jesús, yɨꞌ moꞌntz yajꞌoyɨɨy xyajjaaxɨch nhuiin, e chi xyñɨmaayɨch: “Nɨcx quejtzpuj ma yɨ Siloé nɨɨ.” Chi nnɨcxyɨch, e oy nguejtzpujyɨch, e chi nhuindɨcxɨꞌcyɨch. 
\p
\v 12 Chi ajcxy jeꞌ nɨmay:
\p 
―¿Ma jeꞌ je yëydɨjc?
\p
Chi je huintzpɨ yꞌadzooy:
\p
―Caꞌ nnejhuɨ̈yɨch.
\s Fariseojäy tɨyꞌajt pɨjcy nej je huintzpɨ anajty tɨ chögy
\p
\v 13 Chi ajcxy yajnɨcxy ma fariseojäy ajcxy yhuinduu, je huɨdibɨ anajty huintz yajpatp. 
\v 14 Hueꞌ anajty tüg sábado xɨɨ (judíojäy ajcxy amayxɨɨ) co Jesús moꞌntz yajꞌoyɨɨy, e yajhuindɨcxɨ̈gy je huintzpɨ.
\v 15 Chi je fariseojäy ajcxy jadügꞌoc yajtɨy nej anajty je jäy tɨ yhuindɨcxɨ̈gy. Chi je jäy yꞌadzooy:
\p
―Moꞌntz tɨ pɨdägy ma ɨɨch nhuiin, chi ɨɨch tɨ nguejtzpujy, e cham nꞌijxnɨbɨch.
\p
\v 16 Nijëjɨty fariseojäy ajcxy ymɨnañ:
\p
―Yɨ yëydɨjc huɨdibɨ jada jaduꞌn tɨ tuñ, caꞌ yɨꞌ Dios ytɨyꞌajt mɨɨdɨty, com caꞌ yɨꞌ amayꞌaty sábado xɨɨ.
\p
Chi ajcxy jacjadyii yꞌadzooy:
\p
―¿Nej tijy jada mɨjhuinmaꞌñ octuñ, pen hueꞌ yɨꞌ pocyjäy? 
\p
Caꞌ ajcxy nayꞌayuc-huinjɨhuɨ́ɨyɨgɨxy.
\v 17 Chi ajcxy jadügꞌoc nɨmay je jäy huɨdibɨ anajty tɨ yꞌijxɨ̈gy:
\p
―E miich, ¿nej mꞌocmɨnambɨ? ¿Pɨn jäy yɨ tɨɨbɨ xyajhuindɨcxɨ̈gy?
\p
Chi je jäy yꞌadzooy:
\p
―Tüg jäy huɨdibɨ Dios yꞌayuc etz ymɨcꞌajt mɨɨd.
\p
\v 18 Chi je judío ixpɨcytɨjc ajcxy caꞌ anajty tɨm mɨbɨgaangɨxy co je yëydɨjc anajty huintz yajpaady, e co anajty tɨ yhuindɨcxɨ̈gy, ixtɨ coonɨ ajcxy ytaj yteedy mɨjhuoohuɨ.
\v 19 Chi ajcxy amɨdoohuɨ ytaj yteedy:
\p
―¿Nej jeꞌ jada miich ajcxy mꞌung huɨdibɨ huintz maꞌxungꞌajtɨ? ¿Nej jada tɨ yhuindɨcxɨ̈gy?
\p
\v 20 Chi jeꞌ ytaj yteedy ajcxy yꞌadzooy:
\p
―Ɨɨch ajcxy nnejhuɨɨyb co ɨɨch ajcxy yɨꞌ nꞌung, e co ymaꞌxungꞌajty huiintz.
\v 21 Per jaduꞌn nej cham tɨ yhuindɨcxɨ̈gy, e pɨn yɨꞌ yhuiin tɨ yajhuäcxyii, caꞌ ɨɨch ajcxy yɨꞌ nnejhuɨɨygɨxy. Amɨdoo miich ajcxy yɨꞌ cɨꞌm. Mɨjꞌanäcɨñ yɨꞌ, ñigapxɨpy yɨꞌ cɨꞌm.
\p
\v 22 Jaduꞌn ajcxy ytaj yteedy yꞌadzooy, mɨɨd co ajcxy tzachtzɨgɨɨygɨxy je judío ixpɨcytɨjc ajcxy. Com je judío ixpɨcytɨjc ajcxy tɨ anajty ñaygápxɨgɨxy co anajty yajpɨdzɨmaangɨxy ma ajcxy ñaymujctac je jäy ajcxy pɨnjaty anajty mɨbɨjcp co Jesús anajty yjëjɨty je Cristo.
\v 23 Paady ajcxy ytaj yteedy ymɨnañ:
\p
―Mɨjꞌanäcɨñ yɨꞌ, amɨdoogɨx miich ajcxy yɨꞌ cɨꞌm.
\p
\v 24 Chi ajcxy yꞌamɨdooy mɨmejtzꞌoc je yëydɨjc huɨdibɨ anajty tɨ yꞌijxɨ̈gy, e chi ajcxy nɨmay:
\p
―Cömay capxpat yɨ Dios co tɨ mdzögy. Caꞌ mgömay mgapxpaady je Jesús. Com ɨɨch ajcxy nejhuɨɨyb co yɨ Jesús, tüg yɨꞌ pocytumbɨ. Caꞌ yɨꞌ Dios yꞌayuc ytɨyꞌajt mɨɨdɨty.
\p
\v 25 Chi je jäy yꞌadzooy:
\p
―Pen tüg pocytumbɨ yɨ Jesús, caꞌ nejhuɨ̈yɨch. Huɨdibɨ janchtɨy nnejhuɨɨybɨch, co anajty ɨɨch nhuintzɨty etz co cham huindɨ́cxnɨbɨch.
\p
\v 26 Chi ajcxy yꞌamɨdooy jadügꞌoc:
\p 
―¿Nej tɨ xytuñ? ¿Ti tɨ tuñ co tɨ xyajꞌijxɨ̈cɨ yɨ mhuiin?
\p
\v 27 Chi jeꞌ yꞌadzooy:
\p
―Tɨ ajcxy nyajnɨmaaygɨxy, e caꞌ ajcxy tɨ mꞌamɨdoꞌidaangɨxy. ¿Nej nañ ixpɨgaangɨxy miich ajcxy ma yɨꞌjɨ?
\p
\v 28 Chi ajcxy jeꞌ ojy, nɨmay ajcxy jaduꞌn: 
\p
―Miich ixpɨjc ma yɨꞌ, ɨɨch ajcxy nꞌixpɨjcpɨch ma Moisés ytɨyꞌajt.
\v 29 Ɨɨch ajcxy nejhuɨɨyb co Dios Moisés mɨgapxy. Janch yɨ Jesús caꞌ ɨɨch ajcxy nnejhuɨɨygɨxy ma yɨꞌ chooñ (ma mɨcꞌajt tɨ paady).
\p
\v 30 Chi je jäy yꞌadzooy:
\p
―Ooy yɨꞌ yꞌoychɨgɨɨyñɨty yꞌoyhuinmaꞌñɨty co miich ajcxy caꞌ mnejhuɨɨygɨxy ma yɨꞌ chooñ (ma mɨcꞌajt tɨ paady), e tɨ ɨɨch yɨꞌ xyajhuindɨcxɨ̈gyɨch.
\v 31 Yajxon yajnejhuɨ̈y co Dios caꞌ yɨꞌ mɨdoohuɨ pocyjäydɨjc yꞌayuc. Pen oy jäy ɨɨch ajt, e nguyduunɨm Dios ytɨyꞌajt, huinꞌit ajt Dios nꞌayuc xymɨdoohuɨm.
\v 32 Ni camɨnaaxɨɨ ycayajmɨdoy, co pɨnjäy tüg huintzpɨ tɨ yajꞌijxɨ̈gy huɨdibɨ jaduꞌn tɨ ymaꞌxungꞌaty huintz.
\v 33 Co ixyipy je Jesús caꞌ jiiby chooñ ma Dios, caꞌ ixyipy jaty nej ti tunɨpy.
\p
\v 34 Huinꞌit ajcxy yꞌadzooy:
\p
―Miich jaduꞌn tɨ mmaꞌxungꞌaty pocymɨɨd. Caꞌ miich huaad ti xyajꞌixpɨ́jccɨxyɨch.
\p
E chi ajcxy yajpɨdzɨmy tɨbäyꞌtüccɨꞌyɨ (ma ajcxy ñaymujctac etz ma Dios ytɨjc).
\s Je jäy ajcxy huɨdibɨ caꞌ cöbɨjccɨxy Dios ytɨyꞌajt jaduꞌn nipaady ajcxy nej jɨhuɨ̈y huintzɨty 
\p
\v 35 Chi Jesús nejhuɨy jaduꞌn co anajty tɨ yajpɨdzɨmy tɨbaꞌy tüccɨꞌyɨ ma Dios ytɨjc. Co mɨnaaybaatɨ chi nɨmay:
\p
―¿Nej mmɨbɨjcyp mɨjpɨdaacyp miich je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty?
\p
\v 36 Chi jeꞌ yꞌadzooy:
\p
―Huindzɨn, nɨmaaygɨch pɨn jeꞌ, jɨgɨx nmɨbɨcyɨch.
\p
\v 37 Chi Jesús jeꞌ yꞌadzooy:
\p
―Mꞌijxyp yɨꞌduꞌn yam. Yɨ jeꞌ je huɨdibɨ xymɨɨdmɨydacp.
\p
\v 38 Chi jadaꞌ huingoxtɨnayꞌahuɨy ma Jesús yhuinduu, je huintzpɨ huɨdibɨ Jesús tɨ yajtzögy nɨmay:
\p
―Nmɨbɨjcypɨch, huindzɨn.
\p
\v 39 Chi jadaꞌ Jesús ymɨnañ:
\p
―Ɨɨch tɨ nmiñ ya naaxhuiñ co nꞌixyöyaanɨch nbayöyaanɨch jäy ypocy, jɨgɨx nyajpocycähuɨbɨch pɨn caꞌ ypocymɨɨdɨty, etz nyajpocyñïhuädzɨbɨch pɨn ypocy mɨɨd. Jaduꞌn nej jɨhuɨ̈y nyajhuindzɨ̈yɨch je jäy huɨdibɨ ijxp, etz jaduꞌn nej jɨhuɨ̈y nyajhuindɨcxɨ̈gyɨch yɨ huintzpɨ.
\p
\v 40 Chi nijëjɨty fariseojäy huɨdibɨ anajty jɨm ma Jesús ymɨjc jaduꞌn mɨdoy nej Jesús ymɨnañ, chi ajcxy nɨmay Jesús:
\p
―¿Nej nañ jaduꞌn miich mdijy ɨɨch ajcxy caꞌ Dios ytɨyꞌajt nejhuɨɨyɨch, jaduꞌn nej jɨhuɨ̈y ɨɨch ajcxy nhuintzɨty?
\p
\v 41 Chi Jesús yꞌadzooy: 
\p
 ―Co ixyipy miich ajcxy janch janch caꞌ mnejhuɨɨygɨxy Dios ytɨyꞌajt, caꞌ ixyipy ti pocy ajcxy mmɨɨdɨty. Per miich ajcxy mɨnam co Dios ytɨyꞌajt mguyduunɨy, e caꞌ yjanchɨty. Paady ajcxy mbocymɨɨdɨty. Nipaatyp jaduꞌn nej jɨhuɨ̈y miich ajcxy mhuintzɨty, e mmɨnaangɨxy co mꞌijxcɨxy.
\c 10
\s Jesús yajꞌixpɨjc jɨhuimbit ayuc
\p
\v 1 Chi Jesús jacnɨmay je judío yꞌixpɨcytɨjc, je fariseojäy ajcxy: 
\p 
 ―Janch janch ɨɨch miich ajcxy yam jaduꞌn nɨmaaygɨxy co je jäy ajcxy huɨdibɨ caꞌ ytɨgɨ̈huaangɨxy ma borregɨ agaj aguu (ma je cuendꞌajtpɨ ycuendꞌaty), huɨdibɨ huingduum ameech tzach tɨgɨ̈huaam ma yborregɨ agaj, jeꞌ jeꞌ je meetzpɨ huɨdibɨ meedzam je borregɨ ajcxy ameech.
\v 2 Je jäy huɨdibɨ tɨgɨ̈huam ma yborregɨ agaj aguu, jeꞌ jeꞌ je borregɨ cuendꞌajtpɨ. 
\v 3 Co je borregɨ cuendꞌajtpɨ ymiñ ma agaj aguu, chi je agaj aguu cuendꞌajtpɨ yajꞌahuäch je agaj aguu. Chi yborregɨ ajcxy yöcmɨdoyii, chi jeꞌ mɨgapxy xɨɨbety xɨɨbety, chi yajpɨdzɨmy ajcxy. 
\v 4 Co ajcxy yajpɨdzɨmdäy, ac jeꞌ yjeꞌ, chi jayɨjp ñɨcxy, e axam ajcxy ypanɨcxyii, com jeꞌ co yöcmɨdoyii. 
\v 5 Caꞌ je borregɨ ajcxy jëbɨ panɨcxy tüg huingjäy. Nïgɨ ajcxy cöguëgy, com yöcmɨdooyb ajcxy co yhuingjäyɨty.
\p
\v 6 Jaduꞌn Jesús mayjäy yajꞌixpɨjcy jɨhuimbitꞌamy, jaygueꞌ ajcxy caꞌ huaad huinjɨhuɨ̈y nej anajty Jesús yjamɨnänaꞌñ.
\s Jesús je oybɨ cuendꞌajtpɨ
\p
\v 7 Chi ajcxy Jesús jadügꞌoc ñɨmaayɨ: 
\p
― Janch janch ɨɨch miich ajcxy yam jaduꞌn nɨmaaygɨxy, co je Dios nDeedyꞌajtypɨch. Jëbɨ jäy ajcxy paady Dios ytɨyꞌajt ma ɨɨch, e huinꞌit ytɨgɨ́ɨygɨxɨpy ma Dios yꞌit. Jaduꞌn nipaady nej jɨhuɨ̈y ɨɨch je agaj aguu ma borregɨ ajcxy ytɨgɨɨygɨxy.
\v 8 Tügꞌócɨy je huindzɨndɨjc huɨdibɨ ajcxy miin jayɨjp caꞌnɨ ɨɨch anajty nmiñɨch, e ymɨnaangɨxy anajty co ajcxy mɨɨdꞌajtɨ Dios ytɨyꞌajt, jaduꞌn jeꞌ anajty ajcxy nej meetzpɨ huɨdibɨ meedzaanɨp Dios yjäy. Per je Dios yjäy caꞌp jeꞌ ajcxy tuuñ cuendɨ, jaduꞌn nej je borregɨ caꞌ yöcmɨdoogɨxy je meetzpɨ.
\v 9 Jaduꞌn nej je borregɨ ajcxy ytɨgɨɨygɨxy ma agaj aguu, nañ tɨm jaduꞌn jäy ajcxy paady Dios ytɨyꞌajt ma ɨɨch. Je jäy ajcxy huɨdibɨ ypaatyp Dios ytɨyꞌajt ma ɨɨch, nañ ypadaamy jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy tüccɨꞌyɨ. E huɨdibɨ jeꞌ ajcxy yajmayjajtyp ma yɨ chɨnaayɨn, nmöhuɨbyɨch. Tɨm jaduꞌn nej borregɨ ajcxy jabom jabom ypɨdzɨmgɨxy ma agaj aguu nɨcxcɨxy mɨɨyꞌojcpɨ, etz yhuimbijtcɨxy tzuu tzuu. 
\p
\v 10 Yɨ meetzpɨ ajcxy mimb co ymeedzaangɨxy yajꞌögaangɨxy yajhuindɨgoyaangɨxy. Ɨɨch tɨ nmiiñɨch, jɨgɨx miich ajcxy mbáatcɨxɨpy jugyꞌajtɨn mɨjcajee huɨdibɨ caꞌ tüccɨꞌyɨ ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy.
\p 
\v 11 Chi Jesús yjacmɨnañ:
\p
―Ɨɨch jaduꞌn nipaady nej tüg borregɨ cuendꞌajtpɨ oybɨ. Je oybɨ borregɨ cuendꞌajtpɨ ycɨ̈yejcyp yɨꞌ yjugyꞌajt ma yɨ oꞌcɨn mɨɨd yborregɨ ycɨxpɨ. 
\v 12 Je borregɨ cuendꞌajtpɨ huɨdibɨ mujuy tumb, huɨdibɨ caꞌ ycɨꞌmborregɨ cuendꞌaty, ni ycajëjɨty je borregɨ yhuindzɨn, co ixy caa ymiñ, chi cöguëgy je borregɨ, e yajqueec-huäcxtäy. 
\v 13 Com jeꞌ co mujuy ytuñ, paady cöguëgy je borregɨ ajcxy, caꞌ tzocy jɨhuɨ̈y borregɨ. 
\p
\v 14 Tɨm jaduꞌn nej je oybɨ borregɨ cuendꞌajtpɨ ijxcajptäy jeꞌ yborregɨ, nañ tɨm jaduꞌn ɨɨch nꞌijxcajptäy je njäyɨch (huɨdibɨ xymɨjpɨdaacpɨch), etz jeꞌ ajcxy xyꞌixyꞌajtpɨch. 
\v 15 Tɨm jaduꞌn nej Dios Teedy xyꞌixyꞌadyiijɨch, nañ tɨm jaduꞌn nꞌixyꞌadyiijɨch Dios Teedy. Tɨm jaduꞌn jeꞌ nej je oybɨ borregɨ cuendꞌajtpɨ ycɨ̈yegamy yjugyꞌajtɨn mɨɨd yborregɨ ycɨxpɨ. Nañ tɨm jaduꞌn ɨɨch ngɨ̈yegamyɨch njugyꞌajtɨn mɨɨd ɨɨch njäy ajcxy ycɨxpɨ. 
\v 16 Nmɨɨdɨch jadügpɨcy jäy, caꞌ ajcxy yjudiojäyɨty, jeꞌ ajcxy nañ jaduꞌn nmɨɨdꞌidaamyɨch tügmucy (mɨɨd je judío jäy ajcxy huɨdibɨ xymɨjpɨdaacpɨch). Tɨm jaduꞌn nej je cuendꞌajtpɨ ymɨɨdꞌajtyp jeꞌ yborregɨ ajcxy tügmucy. E jeꞌ ajcxy yꞌamɨdooꞌidaamy ɨɨch nꞌayuc, tɨm jaduꞌn nej borregɨ ajcxy yöcmɨdoogɨxy yhuindzɨn. Ji yꞌidɨpy tügmucy jäy (huɨdibɨ xymɨjpɨdägɨbɨch), etz tüg cuendꞌajtpɨ (ɨɨch jëduꞌn).
\p
\v 17 Chi Jesús yjacmɨnañ:
\p 
―Paady ycɨxp Dios Teedy ooy xychocyɨch xyjɨhuɨ̈yɨch, co ngɨ̈yegaamyɨch njugyꞌajtɨn ma yɨ óꞌcɨn (mɨɨd jäy ajcxy ypocy ycɨxpɨ), etz njugypɨgɨpyɨch jadügꞌoc.
\v 18 Caꞌ ni pɨn xypɨjcɨbɨch yɨ njugyꞌajtɨn, ɨɨch yɨꞌ cɨꞌm ngɨ̈yegamy. Nmɨɨdɨch mɨcꞌajt nej ngɨ̈yegɨpyɨch njugyꞌajtɨn, etz nañ nmɨɨdɨch mɨcꞌajt nej njugypɨgɨpyɨch jadügꞌoc. Jaduꞌn nDeedyɨch tɨ xyꞌaneꞌmyɨch co jaduꞌn ndunɨpyɨch, nꞌögɨbɨch, njugypɨgɨpyɨch jadügꞌoc. 
\p
\v 19 Chi jadügꞌoc ajcxy caꞌ nayꞌayuc-huinjɨhuɨɨyɨ je judíojäy ajcxy mɨɨd Jesús yꞌayuc ycɨxpɨ. 
\v 20 Mayjäy ymɨnañ: 
\p
 ―Caꞌoybɨ yɨꞌ ymɨɨd, locjɨɨyb yɨꞌ, ¿nej co ajt nꞌamɨdoꞌijtɨm yꞌayuc?
\p
\v 21 E jacjadyii ajcxy ymɨnaangɨxy: 
\p
―Jadayaabɨ tɨyꞌajt etz mɨcꞌajt caꞌ yajpaady ma tüg jäy huɨdibɨ mujcuꞌ ymɨɨd. Caꞌ jëbɨ tüg mujcuꞌ jäy huintzpɨ yajꞌixɨ̈gy.
\s May judíojäy ajcxy caꞌ cöbɨjcy Jesús 
\p
\v 22 Jɨm Jerusalén anajty xɨɨ yjadyii, jeꞌ anajty ajcxy ñixɨɨdumyb jɨmɨjt Dios ytɨjc. 
\v 23 E hueꞌ anajty tɨɨch tiempo. Chi jɨm anajty Jesús yhuɨdity ma Dios ytɨjc, ma je Salomón ytɨjc-huinduu.
\v 24 Chi ajcxy je judío yꞌixpɨcytɨjc nimujcy ooy Jesús, nɨmay ajcxy: 
\p
―¿Ixtɨ mɨnaanɨ miich ɨɨch ajcxy tɨydudägy xyajhuinjɨhuɨ̈huáangɨxyɨch pen miich jeꞌ je Cristo? Yajhuinjɨhuɨɨygɨch ajcxy tɨydudägy.
\p
\v 25 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p
―Tɨ ajcxy nyajnɨmaaygɨxy, e caꞌ miich ajcxy tɨ nmɨbɨjccɨxy. Je mɨjhuinmaꞌñ huɨdibɨ ndumybɨch nmɨɨdɨch nDeedy ymɨcꞌajt, yɨꞌ jeꞌ nidɨyꞌajtꞌajtp co ɨɨch jeꞌ je Cristo.
\v 26 Paady ycɨxp miich ajcxy caꞌ mmɨbɨjccɨxy, com caꞌ miich ajcxy njäyꞌadyiijɨch. 
\v 27 Ɨɨch njäy ajcxy ymɨjpɨdaacyp ɨɨch nꞌayuc, e nꞌijxcajpɨch ajcxy jeꞌ, e jeꞌ ajcxy xypanɨcxpɨch. Tɨm jaduꞌn nej je borregɨ ajcxy yöcmɨdoy je yhuindzɨn, jaduꞌn nej je huindzɨn ijxcapy jeꞌ yborregɨ, e jaduꞌn nej yɨ yborregɨ ypanɨcxyii.
\v 28 Ɨɨch njäy ajcxy nmooybɨch yɨ jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ tüccɨꞌyɨ ycɨxaꞌñ ytɨgoyaꞌñ. Caꞌ jeꞌ ajcxy yjugyꞌajtɨn ytɨgoyɨpy ni camɨna, e ni pɨn caꞌ huaad jeꞌ ajcxy xypɨjcɨch. Jeꞌ ajcxy cɨꞌam nmɨɨdɨdyɨch.
\v 29 Yɨ Dios Teedy huɨdibɨ ɨɨch njäy tɨ xymöy, tügpajc yɨꞌ ymɨjɨty, e ni pɨn huaad ni ti capɨ́jcɨy huɨdibɨ Dios Teedy ymɨɨd cɨꞌam.
\v 30 Dios Teedy etz ɨɨch túꞌcɨy ɨɨch ajcxy.
\p
\v 31 Chi je judíojäy ajcxy jadügꞌoc tzaa conɨ̈g cädzaangɨxy anajty ajcxy.
\v 32 Chi Jesús jeꞌ ajcxy nɨmay: 
\p
―Tɨ ɨɨch ooy mɨj oybɨ nduñɨch ma miich mhuinduu mɨɨd je nDeedyɨch ymɨcꞌajt ycɨxpɨ. ¿Huɨdi ycɨxpɨ miich ajcxy xychaagädzáangɨxyɨch?
\p
\v 33 Chi je judío ixpɨcytɨjc ajcxy yꞌadzooy:
\p
―Caꞌ nmɨnaanɨm paady ɨɨch ajcxy miich ndzaagädzaangɨxy mɨɨd je oybɨ tɨɨbɨ mduñ, hueꞌ janchtɨy ycɨxpɨ ndzaagädzaangɨxy mɨɨd co ooy Dios myajjotmädy. Com miich nañ jäy, e mnayyajnaxyii Dios.
\p
\v 34 Huinꞌit Jesús jeꞌ ajcxy nɨmay:
\p
―Jaduꞌn ycojaayɨty ma yɨ judíojäy ajcxy ytɨyꞌajtnecy, ma Dios jaduꞌn ymɨnaꞌñ: “Jaduꞌn nej dios miich ajcxy.”
\v 35 Paady caꞌ ngapxtɨgooyɨch, com Dios cɨꞌm jaduꞌn mɨnamb ma ñecy, co jaduꞌn nej Dios jeꞌ ajcxy huɨdibɨ Dios yꞌayuc cöbɨjcɨp (e caꞌ huaad pɨnjäy ymɨnaꞌñ co Dios ñecy caꞌ yjanchɨty).
\v 36 Dios tɨ xyajnïbɨcyɨch jada tung, e xyquejxyɨch ya naaxhuiñ. ¿Nej co mmɨnaangɨxy co ɨɨch ngapxtɨgooyɨch co nmɨnaꞌñɨch co Dios xyꞌungꞌadyiijɨch?
\v 37 Pen caꞌ nduñɨch nDeedyɨch ytung, caꞌ ɨɨch ajcxy huaad nꞌayuc xymɨbɨjcɨch.
\v 38 E pen ndumybɨch nDeedyɨch ytung, oy ixyipy miich ajcxy caꞌ xymɨjpɨdaacɨch nꞌayuc, jëbɨ ixyipy mɨjpɨdägy ajcxy je mɨjhuinmaꞌñ huɨdibɨ ndumybɨch. E chi mnejhuɨ̈huɨpy miich ajcxy, etz mmɨjpɨdägɨpy miich ajcxy co je Dios Teedy yajpaady ma ɨɨch, e ɨɨch nyajpaadyɨch ma Dios Teedy.
\p
\v 39 Ooy ajcxy jamadzaañ Jesús, e chi Jesús oy chonɨ, caꞌ ajcxy majch. 
\p
\v 40 Chi Jesús ñɨcxy jadügꞌoc jɨm Jordán mɨj nɨɨ nïnaxy ma Juan yjäy yajnɨɨbejty ogaꞌnꞌaty, chi jɨm yhuɨꞌmɨɨy. 
\v 41 Mayjäy Jesús ooy ñimujcɨ, e ymɨnañ ajcxy:
\p
―Je Juan el Bautista caꞌ jaduꞌn ooy mɨjhuinmaꞌñ tuuñ, per tügꞌócɨy yɨ tɨyꞌajt jaduꞌn nej nimɨydactay jada Jesús, janch tɨyꞌajt jeꞌ.
\p
\v 42 E janch mayjäy ooy mɨbɨjcy Jesús jɨm ma je jɨmbɨ it.
\c 11
\s Co Lázaro yꞌoꞌcy
\p
\v 1 Jɨm Betania anajty tüg paꞌmjäy, hueꞌ anajty yxɨɨ Lázaro. Hueꞌ jeꞌ anajty chɨnäy ma María etz Marta ycogajpɨty. 
\v 2 María jeꞌ anajty huɨdibɨ je Huindzɨn Jesús anajty tɨ yajjaxy je ujtzpɨjyñɨɨ huɨdibɨ ooy oy yxuugy, etz poꞌtɨ Jesús ytecy mɨɨd ycöhuay. Hueꞌ jeꞌ anajty María etz Marta ymɨdügquëx Lázaro huɨdibɨ anajty pɨjcɨp. 
\v 3 Chi Lázaro ymɨdügquëx ajcxy ycapxyquejxy ma je Huindzɨn Jesús anajty yajpaady, e chi oy yajnɨmäyii:
\p
―Je mmɨgüg huɨdibɨ ooy mdzocy, pɨjcɨp jeꞌ.
\p
\v 4 Co Jesús jaduꞌn mɨdooy, chi ymɨnañ: 
\p ―Jeꞌ ypaꞌm caꞌ yajꞌögaꞌñyii tüccɨꞌyɨ. Jeꞌ ypaꞌm hueꞌ yajniguëxɨ̈gamy Dios ymɨcꞌajt, jaydëb Dios ycömaybɨdzɨmɨpy, e nañ ɨɨch nyajcömayɨpyɨch, ɨɨch je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty.
\p
\v 5 Jesús ooy anajty tzocy jɨhuɨ̈y je Marta, María etz je Lázaro.
\v 6 Oy jaduꞌn Jesús nejhuɨɨy co anajty Lázaro ypɨgyii, jamejtz xɨɨ jɨm yjacxɨɨnajxy ma anajty yajpaady. 
\v 7 Huinꞌit Jesús nɨmay ydiscípulos ajcxy:
\p
―Tzoc jamɨm jɨm Judea naaxjot.
\p
\v 8 Chi jeꞌ ydiscípulos ajcxy yꞌadzooy:
\p
―Huindzɨn, namnɨ jäy ajcxy jɨm Judea tɨ xyꞌocjaccögädzambɨ, e 
¿mnɨcxaanɨp jɨm jadügꞌocɨ?
\p
\v 9 Chi Jesús yꞌadzooy: 
\p
―Majmetz hora tüg xɨɨmbɨ mɨɨdɨty. Pɨnjäy mɨɨd Dios ytɨyꞌajt, caꞌ ayoꞌn padaꞌñ, tɨm jaduꞌn nej jɨhuɨ̈y yhuɨdity xɨɨm, e caꞌ ycönepy, com co xɨɨ codɨɨcxy jada naaxhuiñybɨ.
\v 10 Pɨnjäy caꞌ mɨɨdɨty Dios ytɨyꞌajt, caꞌ jeꞌ nejhuɨ̈y ti anajty jadaanɨp, chi ayoꞌn padaꞌñ, tɨm jaduꞌn nej jäy ycoodzhuɨdity, e chi ycönepy mɨɨd co caꞌ anajty ixy ma ñɨcxy. 
\p
\v 11 Huinꞌit Jesús jeꞌ ajcxy nɨmay:
\p
―Ɨɨch ajt nmɨgüg Lázaro maab jeꞌ, nɨcxy nyajpɨdɨ̈gaꞌñɨch.
\p
\v 12 Chi jeꞌ ydiscípulos ajcxy yꞌadzooy:
\p
―Huindzɨn, pen maab, huaadjɨhuɨ̈jɨ̈huɨp yɨꞌ, cɨꞌm yɨꞌ ymäyhuijɨpy.
\p
\v 13 Jeꞌ Jesús anajty ñimɨydaacyp je oꞌcɨn, e jeꞌ ajcxy tijy Jesús ñimɨydaacyp je mähuɨɨ.
\v 14 Chi Jesús yajmɨɨdmɨydacy ajcxy tɨydudägy, ymɨnañ:
\p
―Lázaro tɨ jeꞌ yꞌoꞌcy.
\v 15 E ooy njotcújcɨdyɨch mɨɨd miich ajcxy ycɨxpɨ co anajty ɨɨch caꞌ njɨmɨty, jɨgɨx ajcxy mmɨbɨgɨpy co Dios ymɨcꞌajt nmɨɨdɨdyɨch. Tzoc ajt jamɨm jɨm Betania. 
\p
\v 16 Tomás huɨdibɨ anajty ajcxy yxɨɨgoyaaxyp Dídimo, huɨdi ayuc-huimbɨdzɨm: cuate, nɨmay jacjadyii Jesús ydiscípulos ajcxy:
\p
―Tzoc ajt nañ jaduꞌn jamɨm, huen jäy jɨm xyajꞌoꞌcɨm quipxy mɨɨd Jesús.
\s Jesús yajjugypɨgɨpy je jäy ajcxy etz möhuɨpy ajcxy jugyꞌajtɨn
\p
\v 17 Co ajcxy jɨm yjaꞌty, chi ajcxy paty tɨyꞌajt co mɨmɨdaaxxɨɨbɨ anajty maabɨ Lázaro ñaaxtɨgɨ̈y. 
\v 18 Betania caꞌ anajty ooy yjɨguëgyɨty mɨɨd Jerusalén, jëyɨ jadaꞌ anajty mɨɨdɨty tugɨɨg kilómetro.
\v 19 May judíojäy ajcxy anajty tɨ ymiiñgɨxy ma Marta etz María, yajjotcugɨ̈huaꞌñ ajcxy mɨɨd jeꞌ ymɨguëx ycɨxpɨ co anajty tɨ yꞌögy.
\v 20 Co nejhuɨ̈y Marta co Jesús anajty jɨm ymiñ, chi nidzooñ oy jɨjpcobadɨ̈y. E María jɨm yhuɨꞌmɨɨy ma ytɨjc, tɨgoty anajty ɨñäy.
\v 21 Chi Marta Jesús nɨmay:
\p
―Huindzɨn, co ixyipy miich ya anajty myajpaady, caꞌ ixyipy tɨ yꞌögy nmɨguëxɨch.
\v 22 Per nnejhuɨɨybɨch co miich cham jëbɨ Dios mmɨbɨjctzoy, e xymöhuɨp ti mdɨmdzojcyp. 
\p
\v 23 Chi Jesús yꞌadzooy: 
\p
―Je mmɨguëx jugypɨgɨp jadügꞌoc.
\p
\v 24 Chi Marta yꞌadzooy:
\p
―Nnejhuɨɨybɨch co yjugypɨgɨpy jadügꞌoc co anajty naaxhuiñybɨ tɨ yhuaadꞌajtnɨ co Dios anajty yajtɨgadzaꞌñ.
\p
\v 25 Per huinꞌit Jesús yꞌadzooy:
\p
―Ɨɨch jeꞌ nyajjugypɨgɨpyɨch je jäy ajcxy, e nmöhuɨbyɨch ajcxy jugyꞌajtɨn. Pɨnjäy ajcxy xymɨbɨjcpɨch xymɨjpɨdaacpɨch, oy anajty yjaꞌögy ajcxy, jugyꞌájtcɨxɨp ajcxy jadügꞌoc.
\v 26 E tügꞌócɨy pɨnjaty ajcxy xymɨbɨjcp xymɨjpɨdaacpɨch juugyñɨ, caꞌ yꞌögɨpy ajcxy tüccɨꞌyɨ. ¿Nej mɨbɨjcyp miich jadaajɨ?
\p
\v 27 Chi Marta yꞌadzooy:
\p
―Nmɨbɨjcypɨch, Huindzɨn. Nmɨbɨjcypɨch co miich jeꞌ je Cristo, Dios yꞌung, huɨdibɨ anajty miinam ya naaxhuiñ.
\s Jesús taj may ooy mɨɨd Lázaro ycɨxpɨ
\p
\v 28 Co Marta jaduꞌn ymɨnañ, chi jadaꞌ oy huoy yꞌuch María, e yajnɨmay ameech:
\p
―Je Huindzɨn chiiby jeꞌ, e miich jiiby xymɨɨdmɨydägamb.
\p
\v 29 Co María jaduꞌn mɨdooy, chi ypɨdɨ̈gy mɨcꞌamy, e chi ñɨcxy ma Jesús.
\v 30 Caꞌnɨ anajty Jesús yjaꞌty cajpjoty. Jɨmnɨ anajty yhuäcxɨjp ma anajty Marta tɨ yjɨjpcobaadɨ̈yii.
\v 31 Co ajcxy ijxy co María ypɨdɨ̈gy, e ypɨdzɨɨmy janch mɨcꞌamy, je judíojäy huɨdibɨ anajty ajcxy jɨm ma je tɨjc mɨɨd jeꞌ, hueꞌ ajcxy tijy María ñɨcxy yaaxpɨ ma anajty tɨ ñaaxtɨgɨ̈y je Lázaro. Chi ajcxy panɨcxy.
\p
\v 32 Co yjädy María ma je it ma anajty Jesús, co ijxpaty, chi ycojxtɨnaayꞌahuɨɨy ma Jesús yhuinduu, chi nɨmay:
\p
―Huindzɨn, co ixyipy miich anajty mꞌocyaajɨty, ɨɨch nꞌay caꞌ jeꞌ ixyipy yꞌögy.
\p
\v 33 Co Jesús ijxy yäxy je María etz je judíojäy ajcxy huɨdibɨ anajty yjaymɨɨdꞌajtɨp, chi ooy jɨhuɨɨy etz ytaj ymaay.
\v 34 Chi jadaꞌ Jesús yajtɨy: 
\p
―¿Ma ajcxy Lázaro tɨ myajnaaxtɨgɨ̈?
\p
Chi ajcxy nɨmay:
\p
―Huindzɨn, jam ijxɨm.
\p
\v 35 Chi Jesús yaaxy. 
\v 36 Chi judíojäy ajcxy ñayñɨmaayɨ miñ xyɨpy: 
\p
―Ooydɨm anajty tzocy je Lázaro.
\p
\v 37 Per nijëjɨty ajcxy ymɨnañ:
\p
―Jadayaabɨ jäy huɨdibɨ huintzjäy yajhuindɨcxɨ̈gy, ¿nej caꞌ jadaꞌ ixyipy mɨcꞌajt mɨɨdɨty jëbɨ ixyipy tɨ yajtzögy je Lázaro, e caꞌydɨ ixyipy tɨ yꞌögy?
\s Jesús yajjugypɨjc Lázaro
\p
\v 38 Chi Jesús jadügꞌoc yjotmaybaty, chi ymɨjhuägy ma je oꞌcpɨ jut. Hueꞌ jeꞌ anajty tüg ang mɨɨd tüg mɨj tzaa yꞌagɨyducyɨty je jut aguu.
\v 39 Chi Jesús ymɨnañ:
\p
―Jɨɨgɨꞌ ajcxy jada tzaa.
\p
E chi Marta je oꞌcpɨ yꞌuch yꞌadzooy:
\p
―Huindzɨn, xuucnɨp yɨꞌ, com cham yɨꞌ mɨmɨdaaxxɨɨbiñ maabɨ ñaaxtɨgɨ̈y.
\p
\v 40 Chi Jesús ymɨnañ:
\p
―¿Nej cay tɨ jaduꞌn nnɨmäyɨ? Pen xymɨbɨ́jcɨbɨch yɨꞌ nꞌayuc, mꞌixɨpy Dios ymɨcꞌajt yꞌoyꞌajt.
\p
\v 41 Chi ajcxy je tzaa jɨɨgɨɨy, chi Jesús cɨx ypaꞌtꞌijxy, ymɨnañ: 
\p
―Dios Teedy, jäygɨdaacɨn nyajnajxypɨch ma miich, co miich xymɨdoohuɨ nꞌayucɨch
\v 42 Yajxon nnejhuɨ̈yɨch co miich xyꞌamɨdoꞌijtpɨch jabom jabom, paady ycɨxp miich jaduꞌn tɨ nnɨmäy mɨɨd jadayaabɨ jäy ajcxy ycɨxpɨ ma ɨɨch nhuinduu, huen ajcxy mɨbɨcy co miich xyquejxɨch ya naaxhuiñ.
\p
\v 43 Co Jesús jaduꞌn ymɨnañ, chi jadaꞌ mɨc ycapxy:
\p
―Lázaro, pɨdzɨm tɨbäy.
\p
\v 44 Hueꞌ je oꞌcpɨ mɨcꞌamy ypɨdzɨmy ymoꞌnɨty yajxon tügꞌócɨy ñinïcx etz huingoyebɨ̈yɨty mɨɨd huit, chi Jesús ymɨnañ:
\p
―Huimbɨdijttuutcɨxy, e najtzmadzɨɨygɨx, huen yöychooñ.
\s Judío ixpɨcytɨjc ymadzamy anajty Jesús
\p
\v 45 May je judíojäy ajcxy ymɨbɨjcy huɨdibɨ anajty María yjaymɨɨdꞌajtyp, co ajcxy ijxy je huɨdibɨ anajty Jesús tɨ tuñ.
\v 46 Per jadyii judíojäy ajcxy oy ixtäy je fariseojäy ajcxy, chi ajcxy yajmɨɨdmɨydacy huɨdibɨ anajty Jesús tɨ tuñ.
\v 47 Je teedy tungmɨɨdpɨ ajcxy, etz je fariseojäy ajcxy, chi ajcxy ñayhuoomujctayɨ je tungmɨɨdpɨ ajcxy nidügꞌócɨy, chi ajcxy ymɨnañ:
\p
―¿Nej ajt Jesús nꞌoctuunɨm? Yɨjiibɨ yëydɨjc ooy yɨꞌ mɨjhuinmaꞌñ tzachtuunɨ.
\v 48 Pen nnajtzꞌɨxɨɨyɨm jaduꞌñyɨ, tügꞌócɨy jäy mɨbɨjctähuaꞌñ yɨꞌ. Chi ajcxy ymiinɨpy je Romano tungmɨɨdpɨ huɨdibɨ ajt xyꞌanéꞌmɨm, e chi yajhuindɨgoyɨpy ɨɨch ajt nDios yꞌit, e nañ yajhuindɨgoyɨpy ɨɨch ajt ndzɨnaayɨn njugyꞌajtɨn.
\p
\v 49 Nidügtɨ ajcxy je jäy, hueꞌ anajty yxɨɨ Caifás, hueꞌ anajty mɨjtungmɨɨd, jeꞌ anajty teedy huindzɨn, jeꞌ jaduꞌn jäy nɨmayday:
\p
―Miich ajcxy caꞌ ti mhuinjɨhuɨɨygɨxy.
\v 50 Caꞌ ajcxy mnejhuɨ̈y co jacꞌoy nyajꞌoꞌcɨm je Jesús tügpajc, huen yɨꞌ codɨnaydähuɨp naax cajp, jɨgɨx caꞌydɨ ɨɨch ajt nnaax ngajp yhuindɨooyɨm.
\p
\v 51 Canan ycɨꞌmhuinmaꞌñ jaduꞌn ycɨxpɨ ymɨnañ jeꞌ. Hueꞌ janchtɨy com jeꞌ anajty ymɨjtungmɨɨdɨty je huinꞌit jɨmɨjt ma teedy ajcxy ymiñ, paady Dios huinmaꞌñ jaduꞌn yejcy, co jaduꞌn najtzcapxɨy co Jesús anajty yꞌögaꞌñ mɨɨd tügꞌócɨy ajcxy naax cajp ycɨxpɨ.
\v 52 E caꞌ nmɨnaanɨm mɨɨd jëdaꞌajty mɨɨd je judío ajcxy ñaax ycajp ycɨxpɨ, nañ jëgɨ́x co huoomujctähuaꞌñ tügꞌócɨy Dios yꞌung huɨdijaty anajty ajcxy yajpatp xɨɨ ya.
\v 53 Huinꞌit ogaꞌn ajcxy je tungmɨɨdpɨ yajnigodugɨɨy co yajꞌögaangɨxy Jesús.
\p
\v 54 Jesús caꞌ anajty ma yꞌocyajꞌijxnɨ mayjäyjoty ma je judíojäy ajcxy. Chi jadaꞌ ñɨcxy jɨguem mɨhuingon ma je tɨ̈tznaaxꞌit, ma anajty tüg cajp xɨɨjɨty Efraín. Chi jɨm yhuɨꞌmɨy mɨɨd ydiscípulos ajcxy.
\p
\v 55 Huingoonɨp anajty je pascua xɨɨ huɨdibɨ anajty judíojäy ytumyb. Tɨ anajty may judíojäy ajcxy ñinɨcxnɨ jɨm Jerusalén xɨɨꞌajtp huɨdibɨ anajty jɨguëgyjaty tzomb. Jayɨjpnɨ ajcxy ñɨcxy caꞌ anajty xɨɨ paady, co anajty ajcxy ñayyajpocyñïhuädzaꞌñyii.
\v 56 Ooy anajty jäy ajcxy ijxtäy Jesús huinꞌit. Paady anajty chachnayñɨmáayɨgɨxy nidüg nidüg miñ xyɨpy, co ajcxy ytɨnayꞌahuɨɨy ma Dios ytɨjc, jaduꞌn ajcxy ymɨnañ:
\p
―¿Nej mꞌocmɨnaangɨxy? ¿Minɨpy jadaꞌ Jesús xɨɨꞌijxpɨ, o caꞌjɨ?
\p
\v 57 Je teedy ajcxy jeꞌ yhuindzɨn etz fariseojäy ajcxy tɨ anajty yejccɨxy cötujcɨn co huentɨmpɨnɨty huɨdibɨ anajty nejhuɨɨyb ma je Jesús, huen nigapxy jɨgɨx ajcxy madzɨpy.
\c 12
\s María yajjaax aceite Jesús ytecy
\p
\v 1 Jatudujcxɨɨnɨ anajty pascuaxɨɨ caꞌ paady, co Jesús ñɨcxy jɨm Betania, jɨm ma anajty Lázaro yajpaady, je huɨdi anajty tɨ yajjugypɨcy jadügꞌoc.
\v 2 Chi ajcxy jɨm yajꞌoyɨɨy tüg adzuꞌɨ̈bɨ. Marta anajty jɨm yajcaayb yajꞌuucp je jäy ajcxy. Lázaro anajty mɨɨd Jesús ɨñäy ma je mesɨ.
\v 3 Chi María conɨ̈gy tüg libra ujtzpɨjyñɨɨ huɨdibɨ anajty ooy oy yxuugy. Tzou jeꞌ anajty ooy, jeꞌ mɨɨd Jesús ytecy yajjaaxtaayɨ. Chi jadaꞌ mɨɨd ycöhuay poꞌttɨɨch. Chi ac ujtzpɨjyñɨɨ yxuugɨ̈tay tɨgoty.
\v 4 Huinꞌit je Judas Iscariote je Simón ymang huɨdibɨ anajty yhuindzɨn cɨ̈yegam ma ymɨdzip, jeꞌ jaduꞌn ymɨnaꞌñ:
\p
\v 5 ―Jacꞌoy co ixyipy tɨ ndoocɨm jada ujtzpɨjyñɨɨ oy mɨgoꞌpxpeexytɨ jadɨɨb ixyipy ajt ayoobtɨjc nbubejtɨm.
\p
\v 6 Canan paady Judas jaduꞌn ymɨnañ co ayoobɨtɨjc tzachpaꞌayoy. Paady jaduꞌn ymɨnañ co ajcxy chachmeedzaꞌñ. Com jeꞌ anajty meeñybijty cuendꞌajtp, e chachpuugomyb huɨdijaty anajty jiiby ajcxy yjapɨdaacyp. 
\v 7 Chi Jesús nɨmay je Judas:
\p
―Ixmatz miich yɨꞌ, hueꞌ yɨꞌ yɨ María tɨ yujcpɨcy jada ujtzpɨjyñɨɨ co yajtunaꞌñ co anajty naaxtɨgɨ̈yɨch.
\v 8 Com yɨ ayoobɨtɨjc ajcxy huinɨxɨɨ yɨꞌ miich ajcxy mɨɨdꞌidɨpy. Janch ɨɨch caꞌ ɨɨch miich ajcxy mɨɨd nꞌidɨpy huinɨxɨɨ (ya naaxhuiñ).
\s Judío ixpɨcytɨjc yajꞌögamy anajty Lázaro
\p
\v 9 Co ajcxy nejhuɨɨy may judíojäy ajcxy co anajty Jesús yjɨmɨty Betania, chi ajcxy nimiiñ. E canan mɨɨd Jesús ycɨxpɨ jëdaꞌajty, jeꞌ anajty ajcxy nañ jaduꞌn chachꞌixaamy je Lázaro huɨdibɨ anajty tɨ jugypɨcy jadügꞌoc.
\v 10 Chi je teedy ajcxy yhuindzɨndɨjc ñaygapxɨ, co yajꞌögaangɨxy Jesús etz nañ jaduꞌn je Lázaro,
\v 11 com may judíojäy ajcxy anajty ñayjɨɨbɨjcɨn, etz tzachmɨbɨjccɨxnɨ Jesús.
\s Jesús tɨgɨy Jerusalén jaduꞌn nej tüg rey
\p
\v 12 Je com jabom je mayjäy huɨdibɨ anajty ajcxy tɨ ymiingɨxy xɨɨꞌajtpɨ ñejhuɨɨy ajcxy co Jesús anajty yminaꞌñ jɨm Jerusalén.
\v 13 Chi ajcxy cabɨ̈gy may ytɨɨxy yꞌaacx, chi ajcxy nidzooñ Jesús, chachmɨnaangɨxy:
\p
―¡Dios ajt xyñihuaanɨm xyajtzoocɨm! Mimb tüg jäy huɨdibɨ Dios tɨ yconucxyii. Ymɨɨd yɨꞌ Dios ymɨcꞌajt, jeꞌ jeꞌ je judíojäy yrey.
\p
\v 14 Co Jesús paty tüg burro mang huɨdibɨ caꞌ ni pɨn yajꞌɨñaayñɨ, chi yajpejty, chi cuyduuñ jaduꞌn nej anajty jaybety yꞌity ma Dios ñecy co jaduꞌn ymɨnañ:
\q 
\v 15 ―Caꞌ mdzɨgɨ̈y miich ajcxy huɨdibɨ tzɨnaayb ma
Sión cajp (Jerusalén). Cha je mrey ymiñ yꞌɨñäy ma tüg burro mang.
\p
\v 16 Je huɨdibɨ anajty ajcxy Jesús discípuloꞌajtyp, caꞌ anajty ajcxy huinjɨhuɨɨygɨxy ixtɨ coonɨ Jesús paty jadügꞌoc yɨꞌ yꞌoyꞌajtɨn ymɨjꞌajtɨn jiiby tzajpjoty. Huinꞌit ajcxy ajɨhuɨygootɨ co jaduꞌn anajty ycojaayɨty mɨɨd Jesús ycɨxpɨ, e nañ co jeꞌ anajty Jesús tɨ yajtunyii tɨ yajjadyii jaduꞌn nej jaybety ymiñ.
\p
\v 17 Je jäy ajcxy huɨdibɨ anajty ajcxy ymɨɨd Jesús, huinꞌit co Lázaro ypɨdzɨmy ma yajnaaxtɨgɨɨyɨ, e yajjugypɨjcɨ jadügꞌoc, chachyejcyp anajty ajcxy tɨyꞌajt nañ jaduꞌn huɨdibɨ anajty ajcxy tɨ ijxcɨxy.
\v 18 Nañ paady ycɨxpɨ je mayjäy oy nañ jaduꞌn yjɨjpcobadɨ̈yii, co ajcxy nejhuɨy je mɨjhuinmaꞌñ huɨdibɨ anajty Jesús ytumyb.
\v 19 Paady je fariseojäy ajcxy ñayñɨmaayɨ miñ xyɨpy:
\p
―Ix ajcxy, caꞌ jadaꞌ ninej nmɨmadaacɨm Jesús, com tügꞌócɨy yɨ mayjäy axam ajcxy jeꞌ panɨcxcɨxy.
\s Nijëjɨty anajty griegojäy mɨɨdmɨydägaangɨxy Jesús
\p
\v 20 Nijëjɨty griegojäy nañ tɨ anajty ñɨcxcɨxy jɨm Jerusalén Dios ojadajtpɨ xɨɨjoty. 
\v 21 Chi jadaꞌ je griegojäy ajcxy nimɨjhuägy Felipe, huɨdibɨ anajty Betsaida cogajp jɨm Galilea naaxjot, e chi ajcxy mɨnucxtaacy nɨmay:
\p
―Mɨgüg, tun mayꞌajt pubejtcɨch, Jesús ɨɨch ajcxy njaꞌixamy.
\p
\v 22 Chi Felipe oy yajnɨmay Andrés, chi ajcxy Felipe etz Andrés oy Jesús yajnɨmay.
\v 23 Chi Jesús ymɨnañ:
\p
 ―Tɨ je tiempo paady co ɨɨch je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty nyajcömayɨpyɨch.
\v 24 Janch janch ɨɨch miich ajcxy jaduꞌn nɨmaaygɨxy co jäy nïby tüg mocpajc, e co je mocpajc ymuxy, huinꞌit yhuindɨgoy, e chi ytɨɨmꞌajtnɨ mayꞌamy. Pen caꞌ ni pɨn nïby jada mocpajc, caꞌ ytɨɨmꞌadaꞌñ. Jaduꞌn ɨɨch nipaady nej je mocpajc. Copɨcy nꞌögɨbyɨch, huinꞌit mayjäy jugyꞌajtɨn paadaangɨxy huɨdibɨ caꞌ ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy ni mɨna. 
\v 25 Je jäy huɨdibɨ ooy nïgɨ nixondägy yɨ chɨnaayɨn ya naaxhuiñ, yajtɨgoyamy jeꞌ yjugyꞌajtɨn tüccɨꞌyɨ. Per je pɨn caꞌp ooy nijotꞌaty je chɨnaayɨn ya naaxhuiñ, e nixondaacɨ ooy nïgɨ Dios yꞌayuc, jeꞌ yꞌalma nïdzoocɨn paadɨp ma Dios.
\v 26 Pen ji jäy huɨdibɨ naybɨdaacɨp ma ɨɨch, copɨcy ajcxy xypanɨ́cxɨbɨch. Ma ɨɨch nyajpaady, nañ jɨm yɨꞌ yajpaadɨpy nañ jaduꞌn. Yɨ jäy pɨnjaty naybɨdaacɨp ma ɨɨch, Dios Teedy yɨꞌ cömayɨɨb.
\s Jesús capxpɨdzɨmy co yꞌögaꞌñ
\p
\v 27 Chi Jesús yjacmɨnañ:
\p
―Tájnɨbɨch mayñɨbɨch cham jotjoty huinmaꞌñyjoty. ¿Nej nnɨmähuɨbɨch nDeedyɨch? ¿Nïhuaangɨch ma jada ayoꞌn tzaachypɨ huɨdibɨ tɨ yhuaadꞌajtnɨ? Caꞌ yjaduꞌnɨty. Com paady ycɨxp tɨ nmiiñɨch ma jada xɨɨ tiempo, jëbɨ ayoꞌn nyajnajxɨch mɨɨd jäy ajcxy ypocy ycɨxpɨ.
\v 28 Dios Teedy tun huɨdibɨ copɨcy, jëbɨ jäy ajcxy ijxcɨxy miich mmɨcꞌajt etz miich mꞌoyꞌajt.
\p
Huinꞌit je jäy ajcxy huɨdi anajty jɨm ma Jesús yajpaady mɨdooy tüg ayuc choñ tzajpjoty ymɨnañ:
\p
―Tɨ nduñɨch mɨjhuinmaꞌñ, e tɨ jäy ixy ɨɨch nmɨcꞌajt nꞌoyꞌajt. E nañ
jadügꞌoc ndunɨpyɨch mɨjhuinmaꞌñ, jɨgɨx jäy ajcxy íjxcɨxɨpy jadügꞌoc 
 ɨɨch nmɨcꞌajt ɨɨch nꞌoyꞌajt (jaduꞌn Dios yꞌadzooy yꞌung Jesús).
\p
\v 29 Je mayjäy huɨdibɨ anajty ajcxy jɨm, je tɨɨbɨ anajty ajcxy mɨdoogɨxy je ayuc huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, ymɨnañ ajcxy:
\p
―Enee yɨꞌ tɨ yjidity.
\p
Jacjadyii ajcxy ymɨnaañ:
\p
―Tüg ángel tɨ ymɨgapxyii.
\p
\v 30 Chi Jesús nɨmay je mayjäy ajcxy:
\p
―Caꞌ nmɨnaanɨm mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ jaduꞌn tɨ yajmɨdoy jadayaabɨ ayuc huɨdibɨ tɨ chooñ tzajpjoty.
\v 31 Jadachambɨ jadaꞌ Dios yajpocycähuaꞌñ naaxhuiñyjäy, e nañ ypɨgaanɨpy je mujcuꞌ ymɨcꞌajt huɨdibɨ aneꞌmb naaxhuiñyjäy ajcxy.
\v 32 Co ɨɨch anajty jäy tɨ xyajcruudzpetyɨch, e co ɨɨch anajty tɨ njugypɨcyɨch jadügtecy, e co ɨɨch anajty tɨ nhuimbityɨch tzajpjoty, huinꞌit tügꞌócɨy jäy ajcxy huɨdibɨ xymɨbɨjcpɨch, nyajpaꞌttɨgɨ̈huɨbɨch jiiby tzajpjoty ma nyajpaadyɨch.
\p
\v 33 Paady jaduꞌn Jesús ymɨnañ, jëbɨ huaad tügꞌócɨy jäy ajcxy huinjɨhuɨ̈huɨp ti oꞌcɨn anajty ypadamy. 
\v 34 Chi je mayjäy ajcxy ymɨnañ: 
\p
―Ma Dios ñecy jiiby jaduꞌn ymiñ jaybety co je Cristo huinɨxɨɨ jeꞌ yꞌidaꞌñ. E ¿nej miich co cham jaduꞌn mɨnaꞌñ co copɨcy co yɨ jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, huimbidam jadügtecy tzajpjoty? ¿Pɨn jëduꞌn mdijyp huɨdibɨ tzomb tzajpjoty? 
\p
\v 35 Chi Jesús nɨmay je jäy ajcxy:
\p
―Jahueenɨ xɨɨ tiempo njacꞌidaꞌñɨch mɨɨd miich ajcxy. Jaduꞌn ɨɨch ndɨyꞌajt nej tüg jɨɨn huɨdibɨ codɨɨcxp jäy co ytüyöy. Cuychɨnäy ɨɨch ndɨyꞌajt, co tzojc nhuimbidaꞌñɨch tzajpjoty, e miich ajcxy mhuɨꞌmaꞌñ jaduꞌn nej jäy huɨdibɨ caꞌ jɨɨn mɨɨdɨty. Je jäy ajcxy huɨdibɨ caꞌ cuychɨnaaygɨxy ɨɨch ndɨyꞌajt, caꞌ ajcxy nejhuɨɨygɨxy ma ñɨcxcɨxy. Jaduꞌn ajcxy nej jɨhuɨ̈y yöygɨxy coodz, e caꞌ ijxcɨxy ma ñɨcxcɨxy.
\v 36 Com occhaani ɨɨch ma miich ajcxy, nyajꞌixpɨjcyp ɨɨch miich ajcxy Dios ytɨyꞌajt. Pen xymɨbɨ́jccɨxpɨch, mꞌíjtcɨxɨp ixpɨcy ma Dios ytɨyꞌajtɨn.
\p
Co Jesús jaduꞌn je jäy ajcxy nɨmayday, huinꞌit Jesús jeꞌ ajcxy puhuaꞌctuutnɨ, chi ñɨcxnɨ, e caꞌ ma yꞌocjacꞌijxɨn.
\s Je judíojäy caꞌ mɨbɨgaꞌñ Jesús
\p
\v 37 Ooy anajty canaag mɨjhuinmaꞌñ Jesús tɨ jatuuñ ma jäy ajcxy yhuinduu, e caꞌ anajty ajcxy ni ti tɨm mɨbɨjccɨxy.
\v 38 Huɨdibɨ Jesús ytun ycapx, jiiby anajty jaduꞌn ycojayɨty ma je Dios yꞌayuc necy, je Isaías ñecy, co Isaías jaduꞌn ymɨnañ:
\q Huindzɨn, caꞌ ni pɨn ajt nꞌayuc ndɨyꞌajt tɨ xymɨbɨjcɨm. Caꞌ ni pɨn huɨdibɨ huinjɨhuɨɨyb je Huindzɨn Dios ymɨcꞌajt.
\m 
\v 39 Caꞌ anajty ajcxy huaad ymɨbɨjccɨxy, com nañ tɨ anajty jaduꞌn Isaías jay ma jaduꞌn ymɨnañ:
\q 
\v 40 Jaduꞌn yɨꞌ ajcxy nej jɨhuɨ̈y Dios tɨ yajhuindzɨɨygɨxy, e tɨ yajjotjunɨɨygɨxy, jɨgɨx caꞌ yꞌíjxcɨxɨpy mɨɨd yhuiin, e mɨɨd yjot yhuinmaꞌñ caꞌ huinjɨhuɨ́ɨyɨgɨxyɨpy, ni ycajothuimbíjtcɨxɨpy nej jëbɨ Cristo yajtzóocɨgɨxy. 
\m 
\v 41 Paady jaduꞌn Isaías ymɨnañ jeꞌ co anajty tɨ ijxɨ Cristo yꞌoyꞌajt, e chi cojay nej anajty tɨ ixy.
\p
\v 42 Caꞌ nidügꞌócɨy judío ixpɨcytɨjc mɨjotmädy anajty Jesús. Jɨm anajty nijëjɨty huindzɨndɨjc huɨdibɨ mɨbɨjcp Jesús. Per mɨɨd je fariseojäy ycɨxpɨ co chachjotmaꞌtcɨxy, paady anajty ajcxy caꞌ capxpɨdzɨmgɨxy co mɨjpɨdaaccɨxy Jesús. Jeꞌ co chɨgɨɨygɨxy co jɨm yajpɨdzɨmɨɨyb ajcxy tüccɨꞌyɨ ma Dios ytɨjc, etz ma yɨ judío ñaymujctac. 
\v 43 Jacnïgɨ anajty tzojccɨxy co huen jäy cömáayɨgɨxy, caꞌydɨ co ajcxy Dios ycömayɨɨyb.
\s Dios yajpocycähuɨp je mayjäy mɨɨd Jesús yꞌayuc
\p
\v 44 Chi jadaꞌ Jesús ymɨnañ mɨc:
\p
―Je jäy ajcxy huɨdibɨ xymɨbɨjcpɨch xymɨjpɨdaacpɨch, camɨnaanɨm ɨɨch naydüg xymɨbɨjcpɨch xymɨjpɨdaacpɨch, nañ ymɨbɨjcyp ymɨjpɨdacyp ajcxy je tɨɨbɨ ɨɨch ya naaxhuiñ xyquexyɨch.
\v 45 E je jäy huɨdibɨ xyꞌijxpɨch, tɨm jaduꞌn nipaady nej jɨhuɨ̈y tɨ ixy je huɨdibɨ tɨ xyquexyɨch.
\v 46 Ɨɨch tɨ nmɨmiiñɨch ya naaxhuiñ Dios ytɨyꞌajt, jaduꞌn ɨɨch nipaady nej jɨhuɨ̈y tüg jɨɨn huɨdibɨ codɨɨcx je jäy ajcxy. Je jäy ajcxy huɨdibɨ xymɨbɨjcpɨch caꞌ ajcxy yhuɨꞌmɨpy jɨbɨctuuby, jaduꞌn nej jɨhuɨ̈y caꞌ ajcxy chɨnaaygɨxy agootztuuby.
\v 47 Je jäy ajcxy huɨdibɨ mɨdoob ɨɨch nꞌayuc, e caꞌ cuydungɨxy, caꞌp jeꞌ ɨɨch jeꞌ ypocy ajcxy nꞌixyöyaanɨ nbayöyaanɨ cham. Caꞌp ɨɨch tɨ nmiiñɨch ya naaxhuiñ mɨɨd co jäy ajcxy ndzaachytunɨpyɨch mɨɨd ypocy ycɨxpɨ. Paady ɨɨch tɨ nmiiñɨch ya naaxhuiñ co nyajpocyñïhuädzaꞌñɨch yɨ jäy ajcxy.
\v 48 Je jäy ajcxy huɨdibɨ xycapxhuimbíjtɨbɨch nꞌayuc, e caꞌ xycöbɨgaꞌñɨch, ymɨɨd ajcxy huɨdibɨ yajpocycähuɨɨb. Yɨ ayuc huɨdibɨ tɨ ngapxyɨch, yɨꞌ yajpocycähuɨɨb ajcxy co anajty naaxhuiñybɨ tɨ yhuaadꞌajtnɨ co Dios anajty yajtɨgatzaanɨ.
\v 49 Com ɨɨch caꞌ ngɨꞌmꞌayuc ngapxhuäcxyɨch. Jeꞌ jeꞌ Dios Teedy yꞌayuc, je huɨdibɨ tɨ xyquexyɨch, yɨꞌ ngapxhuäcxɨbɨch yꞌayuc. Je huɨdibɨ tɨ xyquexyɨch ya naaxhuiñ tɨ xyñajtzcapxɨɨyɨch yɨꞌ yꞌayuc, jada ayuc ngapxhuäcxypɨch nyajnɨmaaygɨxyp.
\v 50 E nejhuɨɨybɨch co Dios yꞌayuc ytɨyꞌajt ymɨmimyb yɨꞌ tzɨnaayɨn jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ tüccɨꞌyɨ ycɨxy ytɨgoy. Paady ycɨx je ayuc huɨdibɨ ajcxy nyajmɨɨdmɨydacyp, jaduꞌn nyajmɨɨdmɨydaaccɨxy nej Dios Teedy tɨ xyajnajtzꞌaneꞌmɨ̈yɨch.
\c 13
\s Jesús ypujɨ ydiscípulos ajcxy ytecy
\p
\v 1 Caꞌnɨ anajty xɨɨ paady, pascuaxɨɨ anajty ajcxy tijy. Chi Jesús ñejhuɨɨyb co anajty yxɨɨ ytiempo yhuaadꞌajtnɨ mɨna chonaanɨ ya naaxhuiñ yhuimbidaanɨ ma Dios Teedy. E Jesús ooy anajty tzocy jɨhuɨ̈y ymɨgügtɨjc ajcxy huɨdibɨ ya naaxhuiñ anajty ajcxy huɨꞌmaꞌñ. Jaduꞌn tzocy jɨhuɨ̈y huinɨxɨɨ.
\p
\v 2 Chi jadaꞌ Jesús etz ymɨgügtɨjc ytɨgɨɨy ajcxy adzuuꞌajtp (je pascuaxɨɨ adzuꞌajtɨn). Tɨ anajty je mujcuꞌ huinmaꞌñymöy Judas Iscariote, Simón ymang, co anajty Jesús cɨ̈yegaꞌñ ma ymɨdzip ajcxy.
\v 3 Ñejhuɨɨyb anajty Jesús co je Dios Teedy tɨ yajcɨ̈dɨgɨ̈yii tügꞌócɨy ymɨcꞌajt, e Jesús nañ ñejhuɨɨyb anajty co jeꞌ tɨ chooñ ma Dios yꞌit, e nañ jiiby anajty jadügꞌoc yhuimbidaꞌñ.
\v 4 Chi ypɨdɨ̈gy ma mesɨ, chi je yoñybɨ yhuit ñayyajnïjenduuttɨ. Chi huijtzɨ̈gy tüg huit huɨdibɨ mɨɨd ñaymextɨɨtzɨ nayböttɨɨtzɨ, ñayyajmɨjxojtzpejtɨ yhuindɨɨy.
\v 5 Co jaduꞌn ñayñiꞌixɨɨyɨ, chi pɨdacy nɨɨ ma tüg cɨ̈bujɨꞌñyboc. Chi nihuägɨɨyɨ ydiscípulos ajcxy ytecy. Chi yajtzondacy tecypujɨɨ tüg tüg, e mextɨɨch pöttɨɨch mɨɨd je huit huɨdibɨ anajty tɨ ñayyajhuindɨyɨ̈yii.
\p
\v 6 Co nihuägɨɨyɨ Simón Pedro ytecy, chi Pedro ymɨnañ:
\p
―Huindzɨn, caꞌ huaad miich ndecy xypujɨch.
\p
\v 7 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p
―Huɨdibɨ ɨɨch ndumyb caꞌ yɨꞌ miich ajcxy mhuinjɨhuɨɨygɨxy jadachambɨ, jaccomjecy miich ajcxy mhuinjɨhuɨ̈huɨpy.
\p
\v 8 Chi Pedro yꞌadzooy:
\p
―Miich caꞌ huaad ɨɨch ndecy xypujɨch ni camɨnaabɨ.
\p Chi Jesús yꞌadzohuimbijty:
\p
―Pen caꞌ mdecy nbujɨ, caꞌ ɨɨch miich jëbɨ njäyꞌadyii.
\p
\v 9 E huinꞌit Pedro nɨmay Jesús:
\p
―Huindzɨn, caꞌ ɨɨch jëdaꞌajty ndecy xypújɨbɨch, hueꞌ janchtɨy tügꞌócɨy ngɨ̈jɨch etz ngohuajcɨch.
\p 
\v 10 Chi Jesús nɨmay Pedro:
\p
―Com tɨɨbɨ mjot mhuinmaꞌñ yajhuäch, caꞌ yɨꞌ ocjactzojcnɨ yajhuädzɨpy mjot mhuinmaꞌñ jadügtecy. Tɨm jaduꞌn nej jɨhuɨ̈y naamnɨ chïy, e cham caꞌ tzojcnɨ yajtzïhuɨbyɨch jadügtecy. Jëdaꞌajty mdecy nbujɨch cham. Miich ajcxy huädz mjot mhuinmaꞌñ ajcxy mmɨɨdɨñ, oy caꞌ miich ajcxy nidügꞌócɨy. 
\p
\v 11 Com Jesús ñejhuɨɨyb anajty pɨnjäy cɨ̈yegaanɨp ma ymɨdzip, e paady jaduꞌn ymɨnañ:
\p
―Caꞌ ni tügꞌócɨy miich ajcxy mjot mhuinmaꞌñ yhuädzɨty.
\p
\v 12 Chi jadaꞌ co yajtecypujtay, chi jadaꞌ yoñyhuit yajtɨgɨɨy jadügꞌoc. Yꞌixtacy ma mesɨ, e chi jadaꞌ nɨmay ajcxy:
\p
―¿Nej mhuinjɨhuɨɨyb ajcxy ti ɨɨch tɨ nduñɨch mɨɨd miich ajcxy?
\v 13 Miich ajcxy jaduꞌn mɨnamb co ɨɨch miich ajcxy myajꞌixpɨjcy, etz ɨɨch miich xyhuindzɨnꞌajtpɨch. E tɨydudägy miich ajcxy mɨnaꞌñ com ɨɨch jëduꞌn miich ajcxy mHuindzɨn.
\v 14 Pen ɨɨch miich ajcxy nyajꞌixpɨjcyp etz xyhuindzɨnꞌajtpɨch, e tɨ ɨɨch miich ajcxy nyajtecypujy, nañ jaduꞌn miich ajcxy myajtecypujɨɨyb miñ xyɨpy.
\v 15 Ɨɨch miich ajcxy tɨ nmöy tüg ijxpejt, jɨgɨx ajcxy jaduꞌn mdunɨpy jaduꞌn nej tɨ nduñɨch, e huinꞌit caꞌ amɨj agɨx nayjɨhuɨ̈huɨɨyb ajcxy. 
\v 16 Janch janch ɨɨch miich ajcxy yam jaduꞌn nnɨmäy co je huindzɨn jac mɨj jeꞌ caꞌydɨ yɨꞌ ytumbɨ. E nañ jeꞌ huɨdibɨ yajquejxyöyb jac mɨj jeꞌ caꞌydɨ huɨdibɨ quejxyöyb.
\v 17 Co ajcxy tɨyꞌajt mnejhuɨ̈huɨpy, chi jotcujc ajcxy mꞌidɨpy, pen mbadumyb ajcxy jaduꞌn nej nduñɨch.
\p
\v 18 Caꞌ nmɨnaꞌñɨch co nidügꞌócɨy miich ajcxy mbocymɨɨdɨty. Tɨ ɨɨch yɨꞌ nnejhuɨ̈y pɨn tɨ nhuinꞌixyɨch. Tɨ nhuinꞌixyɨch tüg huɨdibɨ pocymɨɨd, jɨgɨx cuyduunɨp nej anajty yjaybetyɨty ma Dios ñecy ma je Cristo jaduꞌn ymɨnaꞌñ: “Yɨꞌ huɨdibɨ caymujcp mɨɨd ɨɨch, tɨ ɨɨch yɨꞌ xymɨbɨdɨ̈gy.”
\v 19 Tɨ ɨɨch yam miich ajcxy jayɨjp nyajnɨmaaygɨxy, jɨgɨx co anajty jaduꞌn ytunyii yjadyii, mmɨbɨgɨpy ajcxy co ɨɨch jëduꞌn je Cristo.
\v 20 Janch janch yam ajcxy jaduꞌn nnɨmaaygɨxy co je jäy ajcxy huɨdibɨ cöbɨjcp je huɨdibɨ anajty nguejxypɨch, tɨm jaduꞌn nipaady jaduꞌn nej ɨɨch anajty xycöbɨjcyɨch. E je jäy ajcxy huɨdibɨ xycöbɨjcpɨch, jeꞌ ajcxy anajty ycöbɨjcyp jeꞌ huɨdibɨ xyquejxɨch ya naaxhuiñ.
\s Jesús ñɨmay ymɨgügtɨjc co je Judas anajty cɨ̈yegaanɨp ma ymɨdzip
\p
\v 21 Co jaduꞌn Jesús ymɨnañ, chi tajnɨp mayñɨp anajty ooy jotjoty huinmaꞌñyjoty, chi capxypɨdzɨmy:
\p
―Janch janch ɨɨch miich ajcxy yam jaduꞌn nɨmäy co nidügtɨ miich ajcxy xycɨ̈yegaꞌñɨch ma nmɨdzipɨch.
\p
\v 22 Chi Jesús ydiscípulos ajcxy ñayhuindɨcxpejttaayɨ nidüg nidüg. Caꞌ anajty ajcxy nejhuɨ̈y pɨn anajty jëduꞌn Jesús ytijyp.
\v 23 Nidügtɨ jeꞌ ajcxy huɨdibɨ anajty Jesús ooy mɨɨd ñaychogyii ɨñäy anajty ma mesɨ tɨm huingon ma Jesús yhuinduu.
\v 24 Chi Simón Pedro ycɨꞌ yajꞌijxy yajhuinjɨhuɨy co huen yajꞌamɨdooy Jesús pɨn anajty jaduꞌn ytijyp.
\v 25 Chi je discípulos ajcxy huɨdibɨ anajty ɨñaayb ma Jesús yhuinduu nɨmay yhuindzɨn: 
\p
―¿Pɨn jaduꞌn mdijyp?
\p
\v 26 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p
―Yɨꞌ jeꞌ pɨn anajty ɨɨch nmooybɨch yɨ tzajcaagy huɨdibɨ anajty nyajxoocpyɨch ma je ügy.
\p
Chi yajxoogy tüg pedasɨ tzajcaagy, chi moy je Judas, je Simón Iscariote ymang.
\v 27 Tɨm huinꞌítɨy co Judas je tzajcaagy cöbɨjcy, chi je mujcuꞌ ytɨgɨɨy ma jeꞌ yꞌay yjot. Chi Jesús nɨmay Judas:
\p
―Yɨ huɨdibɨ mdunamyb, tungo jaduꞌn mɨcꞌamy.
\p
\v 28 Huɨdijaty anajty ajcxy jɨm caayb, ni pɨn cahuinjɨhuɨy je ayuc huɨdibɨ Jesús yajnɨmay Judas, nej je ayuc yhuimbɨdzɨmy.
\v 29 Com je Judas anajty mɨɨd je meeñybijty, paady ajcxy nijëjɨty huinjɨhuɨy co anajty tijy ñɨmäyii:
\p
―Nɨcx juy yɨ huɨdibɨ ajt nyajmayjajtɨm yɨ xɨɨgɨxpɨ.
\p 
Jacjadyii ajcxy anajty tijy ñɨmäyii:
\p
―Moꞌ tigatii ayoobɨtɨjc.
\v 30 Tɨm huinꞌítɨy co je tzajcaagy cayday, chi ypɨdzɨmy Judas tɨbaꞌy, e tɨ anajty ycoodzɨɨyñɨ.
\s Jesús ñajtzꞌaneꞌmɨy jemybɨ cötujcɨn
\p
\v 31 Co Judas ypɨdzɨmy, chi Jesús ymɨnañ: 
\p
―Cham je jäy ajcxy ixaꞌñ ɨɨch nmɨcꞌajt ɨɨch nꞌoyꞌajt, ɨɨch je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty. Etz nañ ma ɨɨch je jäy ajcxy ixaꞌñ Dios ymɨcꞌajt Dios yꞌoyꞌajt.
\v 32 Jaduꞌn nej je jäy ajcxy tɨ ijxcɨxy Dios ymɨcꞌajt ma ɨɨch, nañ tɨm jaduꞌn Dios yajniguëxɨ̈gɨpy yɨ nmɨcꞌajtɨch nꞌoyꞌajtɨch tɨm mɨcꞌamy.
\v 33 Mɨgügtɨjc huɨdibɨ ooy ndzocy njɨhuɨ̈yɨch, caꞌ nꞌochuäcxɨbaanɨch jecy mɨɨd miich ajcxy. Xyꞌixtähuɨbɨch miich ajcxy. Jaduꞌn nej tɨ nnɨmáaygɨxyɨch yɨ jacjadyii judíojäy ajcxy, nañ jaduꞌn ɨɨch miich ajcxy yam njacnɨmaaygɨxy co ma nnɨcxaꞌñɨch, caꞌ huaad miich ajcxy jiiby mnɨcxcɨxy.
\v 34 Cham ajcxy nmöhuaꞌñ tüg anéꞌmɨn huinjemybɨ. Cham miich ajcxy nyajnajtzꞌaneꞌmɨ̈huaangɨxy jadügꞌoc jadayaabɨ tɨyꞌajt: Naychójcɨgɨx nayjɨhuɨ́ɨyɨgɨx ajcxy nidüg nidüg, tɨm jaduꞌn nej ɨɨch miich ajcxy tɨ ndzocy tɨ njɨhuɨ̈y. Naychójcɨgɨx nayjɨhuɨ́ɨyɨgɨx aguipxyɨ.
\v 35 Mɨɨd jada ycɨxpɨ ñejhuɨ̈huɨpy tügꞌócɨy jäy co ɨɨch miich ajcxy tɨ nyajꞌixpɨjccɨxy co ajcxy nidüg nidüg mnaychogɨɨyb mnayjɨhuɨ̈huɨɨyb.
\s Jesús ñɨmay ymɨgügtɨjc co je Pedro anajty coyüdzaanɨp
\p
\v 36 Chi Pedro nɨmay:
\p
―Huindzɨn, ¿ma miich mnɨcxaꞌñ?
\p
Huinꞌit Jesús yꞌadzooy:
\p
―Ma ɨɨch nnɨcxaꞌñɨch miich caꞌ huaad xypanɨcxyɨch. Jacꞌaxam xypanɨ́cxɨbyɨch.
\p
\v 37 Chi Pedro ymɨnañ:
\p
―E ¿nej co caꞌ huaad jëbɨ ɨɨch miich nbanɨcxy? com ɨɨch ngɨ̈yegamyɨch njugyꞌajtɨn ma yɨ oꞌcɨn mɨɨd miich ycɨxpɨ.
\p
\v 38 Chi jadaꞌ Jesús yꞌadzooy:
\p
―¿Nej janch co mgɨ̈yegaꞌñ yɨ mjugyꞌajtɨn ma yɨ oꞌcɨn mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ? Janch janch ɨɨch miich ajcxy yam jaduꞌn nɨmäy, co ni caꞌnɨ anajty jabom tugɨɨgꞌoc tzey yaaxɨ̈gy, co ɨɨch miich anajty tugɨɨgꞌoc tɨ xycoyüchɨch.
\c 14
\s Pɨnjaty mɨbɨjcp Jesús nɨcxɨp ma Dios Teedy yajpaady
\p
\v 1 Chi Jesús yjacmɨnañ:
\p 
―Caꞌ ajcxy jotmay mjɨhuɨ̈y ma mꞌaa mjot mɨɨd jada ayuc. Mɨbɨc ajcxy Dios etz ɨɨch nañ jaduꞌn mɨbɨjccɨch.
\v 2 Jiiby ma ɨɨch nDeedy chɨnäy, jiiby mɨjtɨgɨydac. Co ixyipy caꞌ yjaduꞌnɨty, caꞌ ixyipy tɨ nnɨmaaygɨxy co nnɨcxyɨch ma nDeedyɨch nꞌocniꞌixɨy tzɨnaaydac mɨɨd miich ajcxy ycɨxpɨ.
\v 3 E co ɨɨch anajty tɨ nbaꞌttɨgɨ̈yɨch, e tɨ niꞌixɨɨyɨch tzɨnaaydac jayɨjp mɨɨd miich ajcxy ycɨxpɨ, huinꞌit ajcxy nihuimbidɨpy, jëbɨ ɨɨch ajt naydügmujcɨm, jɨgɨx ma anajty nꞌityɨch, nañ jiiby miich ajcxy mꞌidɨpy.
\v 4 Miich ajcxy mnejhuɨɨyb nej jëbɨ ajcxy mjädɨp ma nnɨcxyɨch oyduuby.
\p
\v 5 Chi Tomás ymɨnañ:
\p
―Huindzɨn, caꞌ ɨɨch ajcxy nejhuɨɨygɨxy ma miich mnɨcxaꞌñ, e caꞌ ɨɨch ajcxy nnejhuɨɨygɨxy nej jëbɨ njáꞌtcɨxɨbyɨch jiiby.
\p
\v 6 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p
―Jaduꞌn nej tɨ ndzɨnäyɨch jada jeꞌ je ijxpejt nej Dios tzocy co miich ajcxy mdzɨnähuɨpy. Nyejcpyɨch je tɨyꞌajt huɨdibɨ jëbɨ huaad mguychɨnaaygɨxy. Co jaduꞌn mguydundáygɨxɨpy ɨɨch ndɨyꞌajt, chi mjáꞌtcɨxɨpy ma Dios. Nyejcpyɨch je jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ tüccɨꞌyɨ ycɨxy ytɨgoy. Caꞌ ni pɨnjäy yjädɨpy ma Dios Teedy, penɨ caꞌ cuydundäy ɨɨch ndɨyꞌajt.
\v 7 Jadachambɨ etz nej xɨɨ tiempo yjacnɨcxaꞌñ miich ajcxy mꞌixyꞌajty Dios Teedy. Pen xyꞌixyꞌajtpɨch miich ajcxy, nañ mꞌixyꞌajtyp miich ajcxy Dios Teedy. 
\p
\v 8 Chi Felipe yꞌadzoy:
\p ―Huindzɨn, ɨɨch ajcxy yɨ Dios Teedy yajꞌijxcɨch cham cham, e 
mɨɨd tɨm yɨꞌyɨ jotcujcꞌadɨpyɨch ajcxy.
\p
\v 9 Paady Jesús nɨmay je Felipe:
\p
―Cham xɨɨ jɨmɨjt ñɨcxnɨ maabɨ ɨɨch njaꞌityɨch mɨɨd miich ajcxy, e   ¿caꞌnɨ miich xytɨmyꞌijxhuɨꞌmyɨch Felipe? Yɨ jäy ajcxy tɨɨbɨ xyꞌíjxcɨxyɨch, nañ yꞌijxyp ajcxy yɨꞌ Dios Teedy. E chi jadaꞌ, ¿nej miich co jaduꞌn xyñɨmäyɨch: “Yajꞌijxcɨch je Dios Teedy?”
\v 10 ¿Nej caꞌ mmɨbɨcy co ɨɨch nꞌity ma Dios Teedy, e Dios Teedy ijtp ma ɨɨch? Yɨ ayuc huɨdibɨ ngapxhuäcxypɨch, caꞌ yɨꞌ ngɨꞌmꞌayucꞌadyiijɨch ngɨꞌmdɨyꞌajtꞌadyiijɨch. Yɨ mɨjhuinmaꞌñ huɨdibɨ ajcxy mꞌijxyp ndumybɨch, yɨ Dios Teedy huɨdibɨ ijt ma ɨɨch, yɨꞌ jaduꞌn tumb.
\v 11 Mɨbɨjccɨch ajcxy co ɨɨch nꞌityɨch ma Dios Teedy, e Dios Teedy ijtp ma ɨɨch. Penɨ caꞌ mdɨmmɨbɨgaangɨxy, mɨbɨc ajcxy mɨɨd je mɨjhuinmaꞌñ ycɨxpɨ huɨdibɨ tɨ nduñɨch.
\v 12 Janch janch ɨɨch miich ajcxy jaduꞌn nɨmaaygɨxy co
je jäy ajcxy huɨdibɨ xymɨbɨjcpɨch, nañ ytunɨpy ajcxy nañ jaduꞌn yɨ mɨjhuinmaꞌñ huɨdibɨ tɨ nduñɨch. Jac tɨm nïgɨ tunɨpy mɨjhuinmaꞌñ, com ɨɨch nnɨcxaambɨch ma Dios Teedy yꞌity.
\v 13 E tügꞌócɨy ti miich ajcxy mɨbɨjctzooyb ma Dios Teedy mɨɨd ɨɨch nxɨɨ, ndunɨpyɨch yɨꞌ. Dios Teedy huɨdibɨ nDeedyꞌajtypɨch, jeꞌ cömay yꞌidɨp mɨɨd huɨdibɨ miich anajty ajcxy mdumyb mɨɨd ɨɨch nmɨcꞌajt.
\v 14 Co myajmɨbɨjctzohuɨpy tijaty, xycapxpáatɨbɨch nxɨɨ, huinꞌit nguydunɨpyɨch huɨdibɨ anajty tɨ mbɨjctzoogɨxy.
\s Jesús yquexamy Dios yjɨhuɨꞌñ ymɨcꞌajt
\p
\v 15 Penɨ xychojcpɨch miich ajcxy, cuydúnɨgɨch ajcxy tügꞌócɨy nꞌayuc ndɨyꞌajt, jaduꞌn nej anajty tɨ nnajtzꞌaneꞌmɨ̈yɨch. 
\v 16 E co ndzóonɨbyɨch, chi nbɨjctzóohuɨbyɨch yɨ Dios Teedy jadüg yjaymɨɨd huɨdibɨ ajcxy xyjaymɨɨdꞌadɨɨb. Dios ajcxy xymöhuɨpy jadüg jaymɨɨd huɨdibɨ ajcxy xycapxhuijɨp, je huɨdibɨ ajcxy mjotꞌamɨjꞌadɨɨyb, e jeꞌ xymɨɨdꞌidɨpy ajcxy huinɨxɨɨ.
\v 17 Je huɨdibɨ xycapxhuɨjɨp, jeꞌ jadaꞌajty Dios yjɨhuɨꞌñ ymɨcꞌajt, je Espíritu Santo. Jeꞌ Dios ytɨyꞌajt ymɨɨd. Dios yjɨhuɨꞌñ ymɨcꞌajt caꞌ adɨgɨ̈huaꞌñ yɨ naaxhuiñyjäy huɨdibɨ caꞌ xymɨbɨcyɨch. Com caꞌ ajcxy ixy, e nañ caꞌ ajcxy ixyꞌadyii je Espíritu Santo. Miich ajcxy mꞌixyꞌajtyp je Espíritu Santo, com jeꞌ tzɨnaayb ma miich ajcxy, e nañ xyꞌadɨgɨ̈huɨpy xyjottɨgɨ̈huɨpy ajcxy.
\v 18 Caꞌ miich ajcxy nyajhuɨꞌmaangɨxy naydüg jaduꞌn nej coꞌögyꞌung. Nnihuimbidɨpyɨch miich ajcxy jadügtecy.
\v 19 Tɨm huingónɨp yɨ xɨɨ tiempo mɨna yɨ jacjadyii naaxhuiñyjäy ajcxy caꞌ xyꞌocjacꞌíjxnɨbɨch. Com jaduꞌn nej ɨɨch njactzɨnähuaꞌñ, caꞌ ɨɨch njugyꞌajtɨn ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy tüccɨꞌyɨ. Nañ jaduꞌn miich ajcxy mjactzɨnähuaꞌñ, caꞌ mjugyꞌajtɨn ajcxy ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy tüccɨꞌyɨ.
\v 20 Co anajty Dios yjɨhuɨꞌñ ymɨcꞌajt ajcxy xyꞌadɨgɨ̈y xyjottɨgɨ̈y, huinꞌit ajcxy mnejhuɨ̈huɨpy co nyajpaadyɨch ma nDeedyɨch, yɨ Dios Teedy, e miich ajcxy myajpaady ma ɨɨch, e ɨɨch nañ jaduꞌn yajpatpɨch ma miich ajcxy.
\v 21 Je jäy ajcxy huɨdibɨ ɨɨch nꞌayuc ndɨyꞌajtɨch xycöbɨjcɨp, e cuydungɨxy, jeꞌ jeꞌ jaduꞌn xychojcpɨch, e tzogɨɨb jeꞌ ɨɨch nDeedy. E ɨɨch nañ jaduꞌn ndzogɨpy njɨhuɨ̈huɨbyɨch jeꞌ ajcxy, e nnayyajniguëxɨ̈gɨɨybɨch ma jeꞌ ajcxy.
\p
\v 22 Je jadügpɨ Judas, caꞌ nmɨnaanɨm Judas Iscariote, nɨmay Jesús:
\p
―Huindzɨn, ¿nej co mnayyajniguëxɨ̈gaꞌñyii ma ɨɨch ajcxy, e caꞌ mnayyajniguëxɨ̈gaꞌñyii ma je jäy ajcxy huɨdibɨ caꞌ xymɨjpɨdägy?
\p
\v 23 Chi Jesús jeꞌ yꞌadzooy:
\p
―Yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ xychojcpɨch xyajmɨjꞌajtpɨch, xycuydúunɨbɨch yɨꞌ ajcxy ɨɨch nꞌayuc ndɨyꞌajt. E huinꞌit yɨꞌ ajcxy chogɨɨyb ɨɨch nDeedy. Je nDeedyɨch etz ɨɨch miinɨp ɨɨch ajcxy ma je jäy ajcxy huɨdibɨ xycuyduunɨp ɨɨch ndɨyꞌajt, e tzɨnaydacpɨgɨpyɨch ma yɨꞌ ajcxy yjot yhuinmaꞌñ.
\v 24 Je jäy ajcxy pɨnjaty caꞌ xychocyɨch, nañ caꞌ ajcxy ɨɨch nꞌayuc xycuyduunɨch. Paady caꞌ nnayyajniguëxɨ̈gaꞌñyiijɨch ma jeꞌ ajcxy. Com yɨ ayuc huɨdibɨch miich ajcxy nyajꞌamɨdoꞌijtyp, caꞌ yɨꞌ ɨɨch ngɨꞌmꞌayucꞌadyii. Yɨꞌ jeꞌ Dios Teedy yꞌayuc ytɨyꞌajt, com yɨꞌ ɨɨch ya naaxhuiñ xyquejxɨch. 
\p
\v 25 Jadayaabɨ ayuc ajcxy cham jaduꞌn njacyajnɨmaayb, jaduꞌn nej njacyáanɨgyɨch ya naaxhuiñ mɨɨd miich ajcxy, ma caꞌnɨ ndzooñɨch.
\v 26 Per je Espíritu Santo huɨdi miinam, jeꞌ ajcxy xycapxhuijɨp. Dios Teedy yquexamy je Espíritu Santo mɨɨd ɨɨch nxɨɨ. Je Espíritu Santo xyajnejhuɨydähuɨpy miich ajcxy tügꞌócɨy tɨyꞌajt, e nañ xyajꞌajɨhuɨ̈huɨɨb tügꞌócɨy jaduꞌn nej ɨɨch miich ajcxy nnɨmaaygɨxy. 
\p
\v 27 Ɨɨch miich ajcxy nyajmɨhuɨꞌmy jotcujcꞌajtɨn. Jaduꞌn nej ɨɨch njotcujcꞌatyɨch, nañ nyajjotcujcꞌadɨpyɨch miich ajcxy. Yɨ jotcujcꞌajtɨn huɨdibɨ nyajmɨhuɨ̈maamyɨch miich ajcxy, caꞌ yɨꞌ yjaduꞌnɨty nej je jotcujcꞌajtɨn huɨdibɨ yajpaatp ya naaxhuiñ. Caꞌ mdajcɨxy maygɨxy, nañ caꞌ mdzɨgɨɨygɨxy.
\v 28 Tɨ ɨɨch miich ajcxy nnɨmaaygɨxy jayɨjpꞌaty co ndzonaꞌñɨch ma miich ajcxy, e nhuimbidaꞌñɨch jadügꞌoc ma miich ajcxy. Penɨ xychojcpɨch miich ajcxy, mxondägɨpy ajcxy co nnɨcxaꞌñɨch ma Dios Teedy, com yɨ Dios Teedy jac mɨj yɨꞌ caꞌydɨ ɨɨch.
\v 29 Tɨ ɨɨch jada tɨyꞌajt jayɨjp nimɨydägyɨch ma caꞌnɨ ndzooñɨch, jɨgɨx co anajty je tiempo paady mɨna jadayaabɨ ytunɨɨyb yjadɨɨyb, huinꞌit ajcxy mmɨbɨgɨpy ɨɨch nꞌayuc.
\p
\v 30 E caꞌ ɨɨch miich ajcxy mɨjcajee ooy njacmɨɨdmɨydägaangɨxy yam. Com tɨm huingónɨp mɨna je mujcuꞌ huɨdibɨ aneꞌmb ya naaxhuiñ xyñiminaꞌñɨch. Caꞌ ɨɨch yɨꞌ huaad jëbɨ xymɨmadägyɨch.
\v 31 Per copɨcy yɨꞌ nguydunɨpyɨch Dios Teedy yꞌayuc nej xyajnajtzꞌaneꞌmɨɨyɨch, jɨgɨx je naaxhuiñyjäy nejhuɨ̈huɨpy co nyajmɨjꞌatyɨch yɨ Dios Teedy. Pɨdɨ̈ccɨx, tzocꞌajt huingduum jamɨm.
\c 15
\s Je camuuxyꞌaadz etz yꞌaacx
\p
\v 1 Chi Jesús jacnɨmay ydiscípulos ajcxy:
\p ―Jaduꞌn ɨɨch nipaady nej camuuxꞌaadz ma tüg muuxyꞌaadz cam. Ɨɨch nDeedy, yɨ Dios Teedy, jaduꞌn yɨꞌ nipaady nej je muuxyꞌaadz cam cuendꞌajtpɨ.
\v 2 Tügꞌócɨy jäy jaduꞌn ajcxy nipaady nej muuxyꞌaadz yꞌaacx. Je jäy ajcxy huɨdibɨ caꞌ cuychɨnäy ɨɨch ndɨyꞌajt, yɨ Dios Teedy yajcödɨgoyɨɨb, jaduꞌn nej je muuxyꞌaadz cam cuendꞌajtpɨ quejtzpuxy je muuxyꞌaadz yꞌaacx huɨdibɨ caꞌ ytɨɨmꞌaty. Je jäy ajcxy huɨdibɨ cuydundaayb ɨɨch ndɨyꞌajt, Dios yajꞌoyɨɨb jeꞌ ajcxy yjot yhuinmaꞌñ, jëbɨ oybɨ tuñ, jaduꞌn nej je muuxyꞌaadz cam cuendꞌajtpɨ huijtzꞌoyɨ̈y je muuxyꞌaadz yꞌaacx, jɨgɨx jëbɨ nïgɨ ytɨɨmꞌaty.
\v 3 Yɨ ayuc huɨdibɨ tɨ nyajnɨmaaygɨxy, yɨꞌ tɨ yajhuäch yɨ jɨbɨcpɨ ma miich ajcxy mjot mhuinmaꞌñ.
\v 4 Mɨbɨjccɨch ajcxy, panɨ́cxɨgɨch ajcxy ndɨyꞌajt huinɨxɨɨ. Co ajcxy jaduꞌn mdunɨpy, ɨɨch miich ajcxy mɨɨdꞌidɨpy huinɨxɨɨ. Jaduꞌn nej ixyipy camuuxyꞌaadz yꞌaacx co caꞌ ytɨɨmꞌaty co ahuinggujc yꞌity, e caꞌ mɨcꞌajt paady ma ycop. Nañ tɨm jaduꞌn miich ajcxy pen caꞌ mmɨcꞌajt mbaadɨpy ma ɨɨch, caꞌ mmɨmadáaccɨxɨpy mguychɨnáaygɨxɨpy ɨɨch ndɨyꞌajt.
\p
\v 5 Jaduꞌn ɨɨch nipaady nej camuuxyꞌaadz cop, e miich ajcxy jaduꞌn nipaady nej camuuxyꞌaadz yꞌaacx. Je jäy ajcxy huɨdibɨ yajpatp ma ɨɨch, e ɨɨch nyajpaady ma jeꞌ ajcxy, jeꞌ ajcxy oyhuinmaꞌñ tunam mɨj cajee, tɨm jaduꞌn nej camuuxyꞌaadz huɨdibɨ tɨɨmꞌajtp mayꞌamy. Co ixyipy ɨɨch caꞌ nyajpaady ma miich ajcxy, caꞌ miich ajcxy huaad ti mdungɨxy.
\v 6 Co jäy ajcxy ndɨyꞌajt xyꞌixmájtzɨbɨch, Dios ajcxy yajcödɨgoyɨɨb, tɨm jaduꞌn nej jäy yajcödɨgoy mɨɨd jɨɨn yɨ muuxyꞌaadz yꞌaacx huɨdibɨ ymɨbuxɨɨyb co caꞌ ytɨɨmꞌajtnɨ. Co je yꞌaacx ytɨ̈dzɨty, chi ajcxy yajmucy, e pɨdaaccɨxy jɨɨnjoty, e jaduꞌn jiiby ñïdoyɨ̈y jɨɨnjoty.
\p
\v 7 Co miich ajcxy mꞌijtcɨxy ma ɨɨch, e co ɨɨch nꞌayuc nañ jaduꞌn ijtp ma miich ajcxy mjot mhuinmaꞌñ, jëbɨ mbɨjctzoogɨxy ti ajcxy mdzojcyp ma Dios, e nguydunɨpyɨch mɨɨd miich ajcxy ycɨxpɨ.
\v 8 Chi je jäy ajcxy cömayɨpy Dios co miich ajcxy mguydunɨpy ɨɨch ndɨyꞌajt tɨydudägy, tɨm jaduꞌn nej camuuxyꞌaadz yꞌaacx ytɨɨmꞌaty mayꞌamy. Co je jäy ajcxy ixɨpy nej tudägy mguydungɨxy ɨɨch ndɨyꞌajt, chi je jäy ajcxy tɨydudägy nejhuɨ̈huɨpy co tɨ nyajꞌixpɨcyɨch miich ajcxy.
\v 9 Jaduꞌn nej Dios Teedy xychocyɨch xyjɨhuɨ̈yɨch, nañ tɨm jaduꞌn ɨɨch miich ajcxy tɨ ndzocy tɨ njɨhuɨ̈yɨch. Ndzogɨpy njɨhuɨ̈huɨbyɨch miich ajcxy huinɨxɨɨ co caꞌ ajcxy xyꞌixmájtzɨbyɨch ndɨyꞌajtɨch.
\v 10 Co mguydundähuɨpy ajcxy jaduꞌn nej nyajnajtzꞌaneꞌmɨɨygɨxy, ndzogɨpyɨch njɨhuɨ̈huɨbyɨch miich ajcxy huinɨxɨɨ. Tɨm jaduꞌn nej nguyduñɨch yɨ huɨdibɨ Dios Teedy xyajnajtzꞌaneꞌmɨɨybɨch, e yɨꞌ xychojcpɨch xyjɨhuɨɨybɨch huinɨxɨɨ.
\p
\v 11 Cham jadayaabɨ ayuc nyajnajtzꞌaneꞌmɨɨygɨxy, jɨgɨx jotcujc mꞌijtcɨxɨpy. Jaduꞌn nej jotcujc tɨ nꞌityɨch, e nañ jaduꞌn miich ajcxy mjotcujcꞌadɨpy anaxy.
\v 12 Jadaabɨ ayuc ɨɨch miich ajcxy nyajnajtzꞌaneꞌmɨɨybɨch co naychójcɨgɨx nayjɨhuɨ́ɨyɨgɨx nidüg nidüg, tɨm jaduꞌn nej ɨɨch miich ajcxy ndzocy njɨhuɨ̈y.
\v 13 Je tɨyꞌajt jacꞌoybɨ co mɨgügtɨjc ajcxy naychogɨɨyb nayjɨhuɨ̈huɨɨyb, co tüg jäy cɨ̈yegɨpy yjugyꞌajtɨn mɨɨd ymɨgügtɨjc ycɨxpɨ.
\v 14 Ɨɨch miich ajcxy mɨgügꞌajtyp, pen mguydumyb nej ajcxy nyajnajtzꞌaneꞌmɨɨygɨxy.
\v 15 Jaduꞌn nej xɨɨ tiempo yjacnɨcxaꞌñ, caꞌ miich ajcxy nꞌocnaydijnɨp ɨɨch ndumbɨ. Com je tumbɨ caꞌ huinjɨhuɨ̈y huɨdibɨ yhuindzɨn ytumyb. Hueꞌ miich ajcxy nyajnaxyɨch nmɨgügtɨjcɨch, com tügꞌócɨy tɨyꞌajt tɨɨbɨ nmɨdooyɨch ma ɨɨch nDeedy, yɨ Dios Teedy, tɨ ɨɨch miich ajcxy nnɨmaaygɨxy.
\v 16 Caꞌ nmɨnaanɨm ɨɨch miich ajcxy tɨ xyhuinꞌixy. Ɨɨch miich janchtɨy ajcxy tɨ nhuinꞌixy. E tɨ ɨɨch miich ajcxy nyajnïbɨcy co nɨcxy mgapxhuäcxcɨxy ɨɨch nꞌayuc. E nañ mayjäy mɨjpɨdägɨpy je ayuc huɨdibɨ miich ajcxy mgapxhuäcxɨpy. E nañ ɨɨch nꞌayuc, huɨdibɨ miich ajcxy mgapxhuäcxɨpy, yꞌidɨpy ma je jäy ajcxy yjot yhuinmaꞌñ huinɨxɨɨ. Paady ycɨx tügꞌócɨy tijaty miich ajcxy mbɨjctzooyb ma Dios Teedy mɨɨd ɨɨch nxɨɨ, yɨꞌ ajcxy xymöhuɨpy.
\v 17 Jada ayuc ajcxy yam nyajnajtzꞌaneꞌmɨɨyb co ajcxy mnaychogɨɨyb mnayjɨhuɨ̈huɨɨyb miñ xyɨpy.
\s Je maybɨ naaxhuiñyjäy caꞌ ajcxy ixaangɨxy Jesús etz cham jeꞌ yjäy
\p
\v 18 Co je may naaxhuiñyjäy caꞌ xyꞌixaangɨxy miich ajcxy, caꞌ ajcxy ooy mhuinmayɨpy, com mnejhuɨɨyb ajcxy co ɨɨch nañ jaduꞌn jac jayɨjp caꞌ yɨꞌ ajcxy tɨ xyꞌixáangɨxyɨch.
\v 19 Co ixyipy ytügɨ̈y miich ajcxy mꞌayuc mdɨyꞌajt mɨɨd je jacjadyii naaxhuiñyjäy yꞌayuc ytɨyꞌajt, huinꞌit ixyipy ajcxy xychojccɨxy xyjɨhuɨɨygɨxy, com túꞌcɨy miich ajcxy mhuinmaꞌñ ixyipy mɨɨd yɨꞌ ajcxy yhuinmaꞌñ. Janch com co caꞌ ytügɨ̈y miich ajcxy mꞌayuc mdɨyꞌajt mɨɨd je jacjadyii naaxhuiñyjäy yꞌayuc ytɨyꞌajt, paady je jacjadyii naaxhuiñyjäy caꞌ ajcxy xyꞌixaꞌnɨp. Com ɨɨch miich ajcxy tɨ nyajjɨjphuijtztüdy, jaduꞌn nej yɨ jacjadyii naaxhuiñyjäy ajcxy chɨnaaygɨxy yjugyꞌajtcɨxy.
\v 20 Mꞌajɨhuɨ̈huɨɨb ajcxy jaduꞌn nej tɨ nnɨmaaygɨxy co ɨɨch miich ajcxy xyhuindzɨnꞌajtpɨch, paady jac mɨj ɨɨch caꞌydɨ miich ajcxy. Jaduꞌn nej naaxhuiñyjäy ajcxy tɨ xyꞌixhuɨdityɨch tɨ xypahuɨdityɨch, nañ jaduꞌn miich ajcxy yɨꞌ xyꞌixhuɨdidaꞌñ xypahuɨdidaꞌñ. Nañ may je jäy huɨdibɨ caꞌ tɨ xycapxymɨdooyɨch, nañ jaduꞌn may je jäy huɨdibɨ miich ajcxy caꞌ xycapxymɨdohuaangɨxy.
\v 21 Nijot ajcxy yꞌidɨ̈tzaangɨxy mɨɨd miich ajcxy ycɨxpɨ, com caꞌ ajcxy ixyꞌadyii Dios Teedy huɨdibɨ xyquejxyɨch ya naaxhuiñ.
\p
\v 22 Co ixyipy caꞌ tɨ nmiiñɨch ya naaxhuiñ nyajnɨmäyɨch je jäy ajcxy Dios ytɨyꞌajt, caꞌ ixyipy ajcxy pocy mɨɨdɨty. Per com tɨ nmiiñɨch ya naaxhuiñ, paady cham ypocy ajcxy mɨɨdɨty co caꞌ ajcxy xyꞌixaꞌñɨch.
\v 23 Je jäy ajcxy huɨdibɨ caꞌ xyꞌixaꞌñɨch, jaduꞌn nipaady nej ɨɨch nDeedy caꞌ ajcxy ixaangɨxy.
\v 24 Co ixyipy ɨɨch caꞌ tɨ nduñɨch ma yɨ ajcxy yhuinduu mɨjhuinmaꞌñ, huɨdibɨ caꞌ ni pɨn jäy tuñɨ, caꞌ ixyipy ajcxy pocy mɨɨdɨty. E janch tɨ ajcxy ooy jaꞌijxcɨxy je mɨjhuinmaꞌñ, e caꞌ ɨɨch yɨꞌ ajcxy xyꞌixaꞌñ, e nañ caꞌ ixaangɨxy ɨɨch nDeedy.
\v 25 Paady jada jaduꞌn ytuñyii yjadyii, jɨgɨx yajcuydunɨpy jaduꞌn nej ycojaayɨty ma yɨ judíojäy ajcxy ley ñecy, ma jaduꞌn ymɨnaꞌñ: “Ni ti tɨyꞌajt ycacaꞌty, co ɨɨch yɨ ajcxy caꞌ xyꞌixaꞌñɨch.”
\p
\v 26 E co anajty xyñigɨdaaccɨxy yɨ Espíritu Santo, yɨ huɨdibɨ xycapxhuijɨp ajcxy, je huɨdibɨ miich ajcxy nyajniguexam, chon ma Dios Teedy, je huɨdibɨ Dios ytɨyꞌajt mɨɨd. Yɨꞌ xyñidɨyꞌajtꞌadaambɨch co Dios ytɨyꞌajt nmɨɨdɨdyɨch.
\v 27 E miich ajcxy nañ jaduꞌn xyñidɨyꞌajtꞌadɨpɨch co Dios ytɨyꞌajt nmɨɨdɨdyɨch. Com ɨɨch miich ajcxy jayɨjp nyajꞌixpɨjctzondac Dios yꞌayuc ytɨyꞌajt.
\c 16
\p
\v 1 Tɨ ajcxy yam tɨyꞌajt njacyajnɨmaaygɨxy, jɨgɨx caꞌ ajcxy mꞌixtɨgɨ̈huägɨpy.
\v 2 Com judíojäy ajcxy xyꞌixhuidzɨpy ajcxy ma ajcxy yɨꞌ ñaymujctac. Ypadaamy yɨ xɨɨ tiempo co miich ajcxy jäy xyajꞌögɨpy, hueꞌ ajcxy tijɨpy co Dios anajty ooy jaduꞌn jäygɨdägy tɨɨbɨ anajty ajcxy tuñ.
\v 3 Paady ajcxy jaduꞌn xytunɨpy jɨbɨc, jeꞌ co ajcxy caꞌ ixyꞌadyii yɨ Dios Teedy, etz nañ jaduꞌn caꞌ xyꞌixyꞌadyiijɨch.
\v 4 Paady ɨɨch miich ajcxy jadachambɨ jaduꞌn nnɨmaaygɨxy, jɨgɨx co anajty je xɨɨ tiempo paady, chi mꞌajɨhuɨ̈huɨɨyb ajcxy co tɨ anajty jayɨjp nnɨmaaygɨxy co ayoꞌn tzaachypɨ mmɨnaxaꞌñ myajnaxaꞌñ ajcxy. 
\s Dios yjɨhuɨꞌñ ymɨcꞌajt tunam ma jäy yjot yhuinmaꞌñ
\p
Caꞌ anajty ajcxy jada tɨ nyajnɨmäy mɨɨd jëgɨx nmɨɨdꞌity ajcxy.
\v 5 E cham janchtɨy nnɨcxáanɨbɨch ma yɨ huɨdibɨ tɨ xyquexyɨch ya naaxhuiñ. E ni tüg miich ajcxy xycaꞌamɨdooyɨch: “¿Ma mnɨcxaꞌñ?”
\v 6 Paady miich ajcxy mdajy mmay ma mꞌaa mjot, co ajcxy cham jaduꞌn jada ayuc tɨ nyajhuinjɨhuɨɨygɨxy.
\v 7 Oy ixyipy miich ajcxy cham mjatajy mjamay, tɨyꞌajt nej nmɨnaꞌñɨch co jacꞌoy mɨɨd miich ajcxy ycɨxpɨ co nhuimbidɨpyɨch ma Dios Teedy. Co ixyipy caꞌ jiiby nnɨcxaꞌñɨch tzajpjoty, caꞌ ixyipy xyñiminaangɨxy Dios yjɨhuɨꞌñ ymɨcꞌajt, je Espíritu Santo, je huɨdibɨ ajcxy xycapxhuijɨp. Per co ɨɨch anajty tzajpjoty tɨ nhuimbity, huinꞌit ɨɨch yɨꞌ miich ajcxy nyajniguexɨpy.
\v 8 E co anajty je Espíritu Santo miiñ ya naaxhuiñ, huinꞌit yɨꞌ yajjɨhuɨꞌñybɨgɨpy jäy ajcxy ypocy. E nañ yajniꞌixɨ̈huɨpy je jäy ajcxy co Dios tɨydunɨɨb mɨɨd ypocy ycɨxpɨ.
\v 9 Yɨ Espíritu Santo yajjɨhuɨꞌñybɨgɨpy jäy ajcxy ypocy, co ɨɨch caꞌ ajcxy tɨ xymɨbɨcy caꞌ ajcxy tɨ xymɨjpɨdägyɨch.
\v 10 Je Espíritu Santo yajnejhuɨ̈huɨpy jäy ajcxy nej huaad cuychɨnaaygɨxy Dios yꞌayuc ytɨyꞌajt. Com co ɨɨch nbaꞌttɨgɨ̈huaꞌñɨch ma Dios Teedy, e miich ajcxy caꞌ xyꞌocjacꞌíjxnɨbɨch.
\v 11 Je Espíritu Santo yajhuinjɨhuɨ̈huɨp je jäy ajcxy co Dios tɨydunɨɨb ajcxy mɨɨd ypocy ycɨxpɨ huɨdibɨ ajcxy caꞌ tɨydudägy chɨnaaygɨxy. Com yɨ Dios tɨ yɨꞌ mujcuꞌ tɨyduñ mɨɨd ypocy ycɨxpɨ.
\p
\v 12 Ooy may ayuc ɨɨch nmɨɨdɨty huɨdibɨ njayajnɨmähuaamyɨch ajcxy per caꞌ miich ajcxy mhuinjɨhuɨ̈huɨpy cham.
\v 13 Jacjiinɨ mhuinjɨhuɨ̈huɨpy ajcxy je ayuc huɨdibɨ njayajnɨmähuamy ajcxy, co Dios quexɨpy je Espíritu Santo ya naaxhuiñ huɨdibɨ tɨyꞌajt mɨɨd. Yɨꞌ jeꞌ miich ajcxy xyajhuinjɨhuɨydähuɨpy tügꞌócɨy Dios ytɨyꞌajt. Com yɨꞌ caꞌ ycɨꞌmhuinmaꞌñ tunɨpy. Yɨꞌ janchtɨy ñigapxtähuɨpy tügꞌócɨy ayuc tɨyꞌajt huɨdijaty anajty ymɨdooyb ma Dios Teedy, e nañ
 yajniguëxɨ̈ctähuɨpy tügꞌócɨy tɨyꞌajt huɨdibɨ mimb cɨdaacp.
\v 14 Je Espíritu Santo ɨɨch yɨꞌ capxpaady xyajꞌidɨpyɨch, com yɨꞌ ɨɨch ndɨyꞌajt miich ajcxy xyajhuinjɨhuɨ̈huaam.
\v 15 Tügꞌócɨy huɨdibɨ Dios Teedy ymɨɨd, nañ njëꞌajtypɨch yɨꞌ, paady jaduꞌn tɨ nmɨnaꞌñɨch co je Espíritu Santo xyajhuinjɨhuɨydáaygɨxɨpy ajcxy ɨɨch yɨ nꞌayuc yɨ ndɨyꞌajtɨch.
\s Jesús ñɨmay ymɨgügtɨjc co ajcxy yjotmay ahuimbidɨpy jotcujcꞌajtɨn
\p
\v 16 Tɨm huaadꞌajtp xɨɨ tiempo, co ɨɨch miich ajcxy caꞌ xyꞌocjacꞌijxɨp. Chi co xɨɨ tiempo yjacnajtznïnɨcxɨ̈huɨp, huinꞌit ɨɨch miich ajcxy xyjacꞌixɨpy jadügꞌoc.
\p
\v 17 E huinꞌit ajcxy nijëjɨty Jesús ydiscípulos ajcxy ñayñɨmaayɨ miñ xyɨpy ac jëyɨ:
\p
―¿Ti jaduꞌn ytijyp? Co jaduꞌn ymɨnaꞌñ, co tɨm huaadꞌajtnɨp xɨɨ tiempo mɨna ɨɨch miich ajcxy caꞌ xyꞌocjacꞌíjxnɨbyɨch, e co yjacnajtznïnɨcxɨ̈huɨp xɨɨ tiempo, huinꞌit miich ajcxy xyjacꞌixɨpyɨch jadügꞌoc, com nnɨcxaamɨch ma Dios Teedy.
\v 18 Chi ajcxy jaduꞌn ñayñɨmaayɨ miñ xyɨpy:
\p
―¿Ti jaduꞌn ytijamy? Co jaduꞌn ymɨnaꞌñ co tɨm huaadꞌajtnɨp xɨɨ tiempo. Caꞌ ɨɨch ajt nhuinjɨhuɨɨyɨm ti jaduꞌn ytijamy.
\p
\v 19 Com Jesús ñejhuɨɨyb anajty nej ajcxy yjaꞌamɨdoohuaꞌñyii, chi nɨmay ajcxy:
\p
―Yɨꞌ miich ajcxy ooy mjayajtɨɨhuaꞌñ. ¿Nej co jaduꞌn tɨ nmɨnaꞌñɨch? Tɨm huaadꞌajtnɨp xɨɨ tiempo co ɨɨch miich ajcxy caꞌ xyꞌocjacꞌijxnɨpy. E chi yjacnajtznïnɨcxɨ̈huɨp xɨɨ tiempo, e chi miich ajcxy xyjacꞌixɨpyɨch jadügꞌoc.
\v 20 Janch janch ɨɨch miich yam nnɨmaaygɨxy co mjotmaybaadɨp ajcxy, e nañ myäxɨp ajcxy mɨɨd jotmay. Chi je naaxhuiñyjäy ajcxy huɨdibɨ caꞌ xymɨjpɨdägyɨch, xondägam ajcxy, e miich ajcxy nañ mjotmaybaadɨp. Per yɨ mjotmay ajcxy ahuimbidɨpy tüg xondaacɨn.
\v 21 Jaduꞌn ajcxy mjadaꞌñ jaduꞌn nej tüg töxyjäy tzaachypɨ jɨhuɨ̈y co yꞌung ymaꞌxungꞌadaꞌñ. E co tɨ ymaꞌxungꞌaty ypiꞌcꞌung, chi jäydɨgoy yɨ tzaachypɨ mɨɨd xondaacɨn co tüg jäy tɨ ymiiñ ya naaxhuiñ.
\v 22 Tɨm jaduꞌn nej yjaty mɨɨd je töxyjäy, nañ jaduꞌn yjadaꞌñ mɨɨd miich ajcxy. Cham ajcxy jotmay mjɨhuɨ̈y ma mꞌaa mjot, e chi co xyꞌixɨpyɨch jadügꞌoc miich ajcxy, huinꞌit ajcxy mꞌaa mjot yxondägaꞌñ. E ni pɨn huaad mxondaacɨn ajcxy xycapɨjcɨpy.
\p
\v 23 Je huinꞌit xɨɨmbɨ (co anajty je Espíritu Santo tɨ ymiiñ ya naaxhuiñ) caꞌ ɨɨch miich ajcxy ni ti xyjacyajmɨbɨjctzohuɨpyɨch, com janch ɨɨch miich ajcxy yam jaduꞌn nɨmaaygɨxy co tügꞌócɨy huɨdijaty myajmayjajtcɨxyp, chi ajcxy mbɨjctzohuɨpy ma Dios Teedy mɨɨd ɨɨch nxɨɨ, e xymöhuɨpy ajcxy yɨꞌ.
\v 24 Chambaadnɨ caꞌnɨ ni ti ajcxy mbɨjctzoy ma Dios mɨɨd ɨɨch nxɨɨ. Pɨjctzoogɨx, e xymöhuɨpy ajcxy yɨꞌ, jɨgɨx mjotcugɨ̈huɨp ajcxy anaxy.
\s Jesucristo ymɨmadac je jɨbɨc-huinmaꞌñ ya naaxhuiñ
\p
\v 25 Tügꞌócɨy jada ayuc tɨyꞌajt ac jɨɨhuimbit miich ajcxy tɨ nyajnɨmäy. Huingomb xɨɨ tiempo mɨna tɨydudägy ajcxy nyajmɨɨdmɨydactähuɨpy yɨ Dios Teedy yꞌayuc ytɨyꞌajt yajxon, e caꞌ yꞌocjɨɨhuimbitiñ.
\v 26 Je huinꞌit xɨɨ co anajty ɨɨch tɨ nhuimbityɨch ma Dios Teedy, jëbɨ miich ajcxy mbɨjctzoogɨxy ma Dios Teedy tijaty ajcxy myajmayjajtyp. Co tɨ mbɨjctzóogɨxɨpy mɨɨd ɨɨch nxɨɨ, xymóoygɨxɨpy yɨꞌ Dios Teedy. Caꞌ ycopɨcyɨty co ɨɨch yɨꞌ nmɨbɨjctzohuɨpy mɨɨd miich ajcxy ycɨxpɨ.
\v 27 Com yɨ Dios Teedy nañ xychojcp xyjɨhuɨɨyb yɨꞌ miich ajcxy. Com miich ajcxy jayɨjp tɨ xychocyɨch tɨ xyjɨhuɨ̈yɨch, e tɨ mmɨbɨcy ajcxy co tɨ ndzooñɨch ma Dios Teedy, paady Dios miich ajcxy xymöhuɨpy tijaty anajty myajmɨbɨjctzooyb.
\v 28 Jiiby ɨɨch ndzooñ ma Dios Teedy yajpaady, co nmiiñɨch ya naaxhuiñ, per jadachambɨ nꞌixmájtznɨbyɨch jada naaxhuiñybɨ, e nhuimbijtnɨch ma Dios Teedy. 
\p
\v 29 Huinꞌit jeꞌ ydiscípulos ajcxy ymɨnañ:
\p
―Cham janchtɨy tudägy mɨydägy, caꞌ mꞌocyajtuunɨ jɨɨhuimbit ayuc.
\v 30 Cham ɨɨch ajcxy nnejhuɨ̈y co miich mnejhuɨyday tügꞌócɨy tɨyꞌajt. E tɨ xyajnɨmaydäyɨch co anajty caꞌ ti tɨyꞌajt ɨɨch ajcxy nmɨbɨcy co miich mdzooñ ma Dios.
\p
\v 31 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p
―¿Nej mmɨbɨjcyp cham jada ayuc jaduꞌn nej tɨ nnɨmáaygɨxyɨ?
\v 32 Jɨhuɨꞌñybɨjccɨx co huingonɨp je xɨɨ tiempo, e tɨ tɨm paady mɨna miich ajcxy mgueec-huäcxtáaygɨxɨpy nidüg nidüg ma pɨn tɨmdzocy, e xyajhuɨ́ꞌmgɨxɨch naydüg. Per caꞌp ɨɨch nnaydügɨty, com yɨ Dios Teedy yɨꞌ ijtp mɨɨd ɨɨch.
\v 33 Miich ajcxy yam jada ayuc nyajnɨmaayb, jɨgɨx ajcxy jotcujcꞌajtɨn mbaadɨp ma ɨɨch. Ya naaxhuiñ mbadamy ajcxy ayoꞌn etz tzaachypɨ. Jotcugɨɨygɨx, caꞌ mdajcɨxy maygɨxy, com tɨ nmɨmadägyɨch yɨ jɨbɨcpɨ ya naaxhuiñ.
\c 17
\s Jesús ymɨbɨjctzou Dios mɨɨd ydiscípulos ajcxy ycɨxpɨ
\p
\v 1 Co Jesús jaduꞌn ymɨnañ jayɨjp, chi ypaꞌtꞌijxy tzajpcɨ́xy, chi Dios Teedy paꞌtcapxy nɨmay:
\p
―Dios Teedy, tɨ hora paady mɨna ayoꞌn nyajnaxaꞌñɨch jaduꞌn nej miich jayɨjpꞌaty myajnihuinmayɨɨy. Yajniguëxɨ̈g ɨɨch nmɨcꞌajt ɨɨch nꞌoyꞌajt, com ɨɨch miich nDeedyꞌajtypɨch, jɨgɨx ɨɨch nañ jaduꞌn nyajniguëxɨ̈gɨbyɨch miich mmɨcꞌajt miich mꞌoyꞌajt ma yɨ jäy ajcxy.
\v 2 Com miich tɨ xymöyɨch mɨcꞌajt ma tügꞌócɨy jäy, jëbɨ nmöyɨch ajcxy jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy. Nmöhuɨbyɨch jada jugyꞌajtɨn tügꞌócɨy jäy ajcxy huɨdibɨ miich tɨ xymöyɨch.
\v 3 Je jäy ajcxy huɨdibɨ ixyꞌajtp je Dios janchypɨ, je Dios tügpajcpɨ etz yꞌixyꞌajtyp nañ jaduꞌn Jesucristo huɨdibɨ tɨ mguexy ya naaxhuiñ, ymɨɨd ajcxy jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌycɨxɨpy ytɨgoyɨpy nimɨnaa.
\p
\v 4 Tɨ ɨɨch nyajniguëxɨ̈gyɨch miich ajcxy yɨ nmɨcꞌajt ya naaxhuiñ, co ɨɨch tɨ nduñ yɨ mdung huɨdibɨ miich xyajnïbɨjcɨch.
\v 5 Jadachambɨ Dios Teedy yajmɨjtɨgɨɨygɨch miich, mɨɨd je mɨcꞌajtɨn huɨdibɨ anajty nmɨɨdɨch ma miich mhuinduu co anajty caꞌnɨ naaxhuiñybɨ chondacyñɨ.
\p
\v 6 Tɨ ɨɨch miich ya naaxhuiñ nyajniguëxɨ̈cɨ yɨ nmɨcꞌajt ma yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ miich xymooyɨch, huɨdibɨ miich mhuinꞌijx ma naaxhuiñyjäy ajcxy. Miich yɨꞌ ajcxy mjäy, e miich tɨ xymöyɨch, e tɨ ajcxy miich mꞌayuc cuydungɨxy.
\v 7 Jadachambɨ ñejhuɨɨyñɨp yɨꞌ ajcxy, co tügꞌócɨy tijaty tɨyꞌajt ɨɨch miich yɨꞌ xymooyb, jiiby yɨꞌ chooñ tzajpjoty ma miich.
\v 8 Com yɨ ayuc huɨdibɨ miich tɨ xymöyɨch, tɨ ɨɨch yɨꞌ ajcxy nyajnɨmaydäy, e tɨ yɨꞌ ajcxy cöbɨjccɨxy. E nañ tɨ ajcxy huinjɨhuɨɨygɨxy tɨydudägy co ɨɨch jiiby ndzooñɨch ma miich, e nañ tɨ ajcxy mɨbɨjccɨxy co miich ya naaxhuiñ xyquejxyɨch. 
\p
\v 9 Mɨɨd yɨꞌ ycɨxpɨ ajcxy miich Dios Teedy nmɨbɨjctzooy, caꞌ nmɨnaanɨm mɨɨd jacjadyii naaxhuiñyjäy ajcxy ycɨxpɨ nmɨbɨjctzoy. Mɨɨd yɨ̈daꞌajty ycɨxpɨ ajcxy huɨdibɨ miich tɨ xymöyɨch, com nañ mjëꞌajtyp miich yɨꞌ ajcxy.
\v 10 Tügꞌócɨy tijaty ɨɨch njëꞌajtyp, nañ mjëꞌajtyp miich yɨꞌ, e tijaty miich mjëꞌajtyp nañ njëꞌajtyp ɨɨch yɨꞌ; e ɨɨch nmɨcꞌajt niguëxɨꞌcp yɨꞌ ma yɨꞌ ajcxy chɨnaayɨn yjugyꞌajtɨn.
\p
\v 11 E caꞌ nꞌocjacyajpadaanɨch ya naaxhuiñ.  Ɨɨch njäy ajcxy jacyajpadam ya naaxhuiñ. Nnɨ́cxnɨbɨch jiiby tzajpjoty ma miich. Dios Teedy, cuendꞌat ɨɨch ndiscípulos ajcxy mɨɨd miich mmɨcꞌajt huɨdibɨ miich tɨ xymöyɨch, jɨgɨx yɨꞌ ajcxy túꞌcɨy yjot yhuinmaꞌñ  yajpaadɨpy ma miich, tɨm jaduꞌn nej ɨɨch ajt túꞌcɨy njot nhuinmaꞌñ nyajpaatɨm.\v 12 Co anajty ɨɨch njacꞌyaajɨty naaxhuiñ mɨɨd ɨɨch njäy ajcxy, tɨ ngüendꞌatyɨch anajty ajcxy mɨɨd je mɨcꞌajt huɨdibɨ miich xymooyɨch. E ni tüg ajcxy caꞌ yhuinmaꞌñydɨgooy.  Abɨcy ɨɨch nꞌoctɨmpɨdägy je huɨdibɨ nayyajhuinmaꞌñydɨgooyɨ (je Judas Iscariote), co yɨꞌ anajty jaduꞌn yajcuydunam jaduꞌn nej jaybety ymiiñ mɨɨd yɨꞌ ycɨxpɨ etz mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ.
\p
\v 13 Cham ɨɨch miich nibaꞌttɨgɨ̈huaanɨ jadaꞌ. Miich mꞌayuc mdɨyꞌajt
nyajnɨmaaybɨch jada naaxhuiñyjäy ajcxy huɨdibɨ nyajꞌixpɨjcypɨch, jɨgɨx agujc jotcujc yhuɨꞌmɨp ajcxy.
\v 14 Tɨ ɨɨch ajcxy yɨꞌ nyajnɨmaydäyɨch miich mꞌayuc mdɨyꞌajt. E caꞌ ajcxy yꞌixaꞌñyii yɨ naaxhuiñyjäy ajcxy huɨdibɨ caꞌ xymɨjpɨdägyɨch. Com jeꞌ co ajcxy yjot yhuinmaꞌñ tɨ yajtɨgach, caꞌ ytügɨ̈y mɨɨd yɨ jacjadyii naaxhuiñyjäy yjot yhuinmaꞌñ. Jaduꞌn nej ɨɨch caꞌ ytügɨ̈y njot nhuinmaꞌñ mɨɨd naaxhuiñyjäy ajcxy yjot yhuinmaꞌñ.
\v 15 Caꞌ ɨɨch cham miich nmɨbɨjctzoy co myajpɨdzɨmɨpy ɨɨch ndiscípulos ajcxy ma jada naaxhuiñybɨ. Hueꞌ janchtɨy tun mayꞌajt cuendꞌat ajcxy ma yɨ caꞌoybɨ ymiiñ.
\v 16 Yɨꞌ ajcxy yjot yhuinmaꞌñ caꞌ ytügɨ̈y mɨɨd yɨ jacjadyii naaxhuiñyjäy ajcxy yjot yhuinmaꞌñ. Tɨm jaduꞌn nej ɨɨch caꞌ ytügɨ̈y njot nhuinmaꞌñ mɨɨd yɨ jacjadyii naaxhuiñyjäy ajcxy yjot yhuinmaꞌñ.
\v 17 Yajhuaatzɨ ajcxy yjot yhuinmaꞌñ mɨɨd miich mꞌayuc, com yɨ mꞌayuc yɨꞌ jeꞌ tɨyꞌajt mɨɨd.
\v 18 Jaduꞌn nej miich xyquejxyɨch ya naaxhuiñ, nañ jaduꞌn ɨɨch yɨꞌ ajcxy nguejxhuäcxyɨch ya naaxhuiñ.
\v 19 Mɨɨd yɨꞌ ajcxy ycɨxpɨ tɨ nnaygɨ̈yegyiijɨch amuumdügjot ma miich, jɨgɨx yɨꞌ ajcxy nañ jaduꞌn ñaygɨ̈yegɨɨyb amuumdügjot ma miich, co ajcxy cuydunɨpy miich mꞌayuc mdɨyꞌajt.
\p
\v 20 E caꞌ ɨɨch jadaꞌajty ajcxy nibɨjctzohuɨ̈yɨch. Hueꞌ ɨɨch janchtɨy nibɨjctzohuɨydaaybɨch tügꞌócɨy jäy ajcxy huɨdibɨ xymɨbɨ́jcɨbɨch xymɨjpɨdägɨbɨch mɨɨd yɨ ayuc huɨdibɨ ɨɨch ndiscípulos ajcxy ycapxhuäcxɨpy.
\v 21 Huen ajcxy nidügꞌócɨy yjot yhuinmaꞌñ yajtügɨ̈y, jaduꞌn nej miich Dios Teedy mjot mhuinmaꞌñ yajpaady ma ɨɨch, e ɨɨch njot nhuinmaꞌñ yajpaady ma miich. Co yɨꞌ ajcxy yjot yhuinmaꞌñ yajtügɨ̈huɨpy mɨɨd ɨɨch ajt njot nhuinmaꞌñ, huinꞌit jacjadyii naaxhuiñyjäy ajcxy mɨbɨgɨpy co miich xyquejxyɨch ya naaxhuiñ.
\v 22 Tɨ ɨɨch ajcxy nmöyɨch je tɨyꞌajt etz je oyꞌajt huɨdibɨ ɨɨch miich tɨ xymöy, jɨgɨx ajcxy yjot yhuinmaꞌñ jatyɨmy yajtügɨ̈huɨpy ajcxy, jaduꞌn nej ɨɨch ajt njot nhuinmaꞌñ yajpaatɨm túꞌcɨy.
\v 23 Ɨɨch yajpatpɨch ma ɨɨch njäy, e miich nañ myajpatp ma ɨɨch, jɨgɨx tɨydudägy ajcxy tügmucy yꞌidɨpy, e nañ jɨgɨx naaxhuiñyjäy ajcxy jatyɨmy nejhuɨ̈huɨpy co miich xyquejxyɨch ya naaxhuiñ, e nañ co yɨꞌ ajcxy tɨ mdzocy tɨ mjɨhuɨ̈y jaduꞌn nej ɨɨch miich xychocy xyjɨhuɨ̈yɨch.
\p
\v 24 Dios Teedy ndzojcpyɨch co yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ miich tɨ xymöyɨch yꞌidɨpy ajcxy nañ jaduꞌn ma anajty nꞌityɨch jiiby tzajpjoty, jaydëbɨ ajcxy ixɨpy ɨɨch nmɨcꞌajt ɨɨch nꞌoyꞌajt huɨdibɨ miich tɨ xymöyɨch. Com miich tɨ xychocy tɨ xyjɨhuɨ̈yɨch jacjayɨjp caꞌnɨ anajty naaxhuiñybɨ myajcojyñɨ.
\v 25 Dios Teedy, miich ooy mmɨjɨty mjanchɨty, e yɨ jacjadyii naaxhuiñyjäy caꞌ ajcxy yɨꞌ xyꞌixyꞌajtyp. Ɨɨch miich nꞌixyꞌajtyp. Ɨɨch njäy ajcxy tɨ mɨbɨcy tɨ mɨjpɨdägy co miich xyquejxyɨch ya naaxhuiñ.
\v 26 Tɨ nyajnɨmaayɨch yɨꞌ ajcxy pɨn miich, co miich jeꞌ Diosɨp. E njacyajnɨmähuaamyɨch yɨꞌ ajcxy tɨydudägy, jɨgɨx yɨꞌ ajcxy nañ jaduꞌn ñaychogɨɨyb ñayjɨhuɨ̈huɨɨyb nidüg nidüg, jaduꞌn nej miich xychocyɨch xyjɨhuɨ̈yɨch, e nañ jaduꞌn jɨgɨx ɨɨch ndɨyꞌajt yajpaadɨpy ma yɨꞌ ajcxy yjot yhuinmaꞌñ.
\c 18
\s Ymajtz ajcxy Jesús
\p
\v 1 Co jaduꞌn Jesús ycapxymɨydacy jayɨjp, chi jadaꞌ ñɨcxy mɨɨd je jäy ajcxy huɨdibɨ anajty ajcxy yajꞌixpɨjcyp. Ñɨcxy ajcxy jɨmꞌamy huoc nïnaxy, je huoc hueꞌ anajty xɨɨjɨty Cedrón. Ñɨcxy ajcxy jɨm ma anajty tüg aguemy. Chi Jesús ytɨgɨɨy ma je aguemy mɨɨd ydiscípulos ajcxy.
\v 2 Judas huɨdibɨ anajty cɨ̈yegam Jesús, ñejhuɨɨyb anajty ma je it ma anajty mɨɨdꞌoy canaagꞌoc jeꞌ ydiscípulos ajcxy.
\v 3 Chi jadaꞌ Judas mɨɨddzooñ soldados ajcxy etz jacjadyii tungmɨɨdpɨ huɨdibɨ je teedy yhuindzɨn ajcxy etz fariseojäy ajcxy yquejx. Chi ajcxy yjaꞌty ma je it ma anajty Jesús yajpaady, ymɨɨd ajcxy linterna, ymɨɨd ajcxy chinjɨɨn etz canaagnax tijaty huɨdibɨ anajty ajcxy mɨɨd chiptuñ.
\v 4 E Jesús com ñejhuɨydaayb anajty tügꞌócɨy nej anajty yjadaꞌñ yꞌayohuaꞌñ, chi jɨjpcohuägɨy je ymaymɨdzip ajcxy, e nɨmay:
\p ―¿Pɨn ajcxy mꞌijxtaayb?
\p
\v 5 Chi jeꞌ ymɨdzip ajcxy yꞌadzooy:
\p ―Yɨꞌ ɨɨch ajcxy nꞌixtaayb je Jesús, je Nazaret jäy.
\p Chi Jesús ymɨnañ:
\p ―Ɨɨch jëduꞌn.
\p Je Judas huɨdibɨ anajty cɨ̈yejcp Jesús, jɨm anajty ytɨnäy mɨɨd Jesús ymɨdzip.
\v 6 Co Jesús jaduꞌn ymɨnañ: “Ɨɨch jëduꞌn.” Chi ajcxy yëphuimbijtay jaduꞌñyɨ.
\v 7 Chi Jesús jadügꞌoc yꞌamɨdooy ajcxy:
\p ―¿Pɨn ajcxy mꞌijxtaayb?
\p Chi ajcxy jadügꞌoc yꞌadzooy:
\p ―Yɨ Jesús, je Nazaret jäy.
\v 8 Chi Jesús ymɨnañ:
\p ―Tɨ ajcxy njanɨmäy co ɨɨch jëduꞌn. Pen janch ɨɨch miich ajcxy xyꞌijxtaayb, najtzmadzɨydäy jadayaab ɨɨch nmɨgügtɨjc ajcxy, huen nɨcxcɨxy.
\p
\v 9 E jaduꞌn yajcuyduñ je ayuc co anajty Jesús cɨꞌm tɨ ymɨnaꞌñ: “Tügꞌócɨy jäy huɨdibɨ nDeedy tɨ xymöyɨch, caꞌ ni tüg jëbɨ huaad ytɨgooy.”
\v 10 Chi jadaꞌ je Simón Pedro huɨdibɨ anajty mɨɨd tüg espada, juudy je yꞌespada ma ñidɨjc, e chi yajtzaachɨɨyɨ je Teedy mɨjtungmɨɨdpɨ ytumbɨ, tüg ytaꞌtzꞌac aaꞌoyꞌamybɨ yajmɨnájcɨy. Je tumbɨ hueꞌ anajty xɨɨjɨty Malco.
\v 11 Chi Jesús nɨmay Pedro:
\p ―Pɨdäg mꞌespada ma ñidɨjc. Caꞌ mnejhuɨ̈y co copɨcy nyajnaxɨpyɨch je tzaachypɨ je ayoꞌn huɨdibɨ Dios Teedy tɨ xyajnigoꞌadugɨ̈yɨch. Min nꞌocmɨnaxy nꞌocyajnaxyɨch jada tzaachypɨ jaduꞌn nej ixyipy tüg tasɨ taꞌmꞌujtznɨɨ ngoꞌuucnaxyɨch.
\s Jesús ma je Teedy mɨjtungmɨɨdpɨ yhuinduu
\p
\v 12 Chi je soldados ajcxy, je soldado yhuindzɨn etz judíojäy ajcxy ytungmɨɨdpɨ huingohuägɨɨy ajcxy Jesús. Chi ajcxy majch, e chi ajcxy cɨ̈xojch.
\v 13 Chi ajcxy jayɨjp yajnɨcxy Jesús ma Anás yajpaady, jeꞌ anajty Caifás ymɨ̈dꞌajtyp, je huɨdibɨ anajty mɨjtungmɨɨd ma teedytɨjc ajcxy ymiñ je huinꞌit jɨmɨjt.
\v 14 Je Caifás jeꞌ anajty tɨ yecy je capxhuijɨn ma yɨ judíojäy ajcxy co tügtecy ymɨnañ: jacꞌoy co tüg jäy yꞌögɨpy mɨɨd tügꞌócɨy naax cajp ycɨxpɨ.
\s Pedro ymɨnañ co caꞌ ixyꞌadyii Jesús
\p
\v 15 Simón Pedro mɨɨd jadügpɨ ydiscípulo ypanɨcx ajcxy Jesús (co je ymɨdzip yajnɨcxɨ mach). E je jadügpɨ ydiscípulo ixyꞌajtɨp anajty yajxon je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ, paady ytɨgɨɨy axam huinꞌit co Jesús ymɨdzip yajtɨgɨɨyɨ ma je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ ytɨjc.
\v 16 E je Pedro jiiby jeꞌ yhuɨꞌmɨy ma tɨjc aguu. E je jadügpɨ ydiscípulo co anajty ajcxy ñayꞌixyꞌadyii mɨɨd je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ, chi ypɨdzɨmy mɨgapxy je tɨjc aguu adɨnaayb, chi Pedro ajcxy yajtɨgɨ̈y jiiby tɨgoty.
\v 17 Chi jadaꞌ je töxyꞌanäg huɨdibɨ anajty tɨjcꞌaguu adɨnaayb, nɨmay je Pedro:
\p ―¿Nej caꞌ miich nañ jaduꞌn Jesús xydiscípuloꞌadyii?
\p Chi Pedro yꞌadzooy:
\p ―Caꞌ.
\p
\v 18 Je tumbɨdɨjc ajcxy etz je soldadtɨjc ajcxy tɨ anajty ajcxy oy jɨɨn yajmɨjɨɨygɨxy co anajty chachtɨɨchɨty, e Pedro nañ jɨm anajty nañ jaduꞌn mɨɨd xamy ajcxy.
\s Je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ yajcomɨdou Jesús ypocy
\p
\v 19 Chi je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ yꞌamɨdooy Jesús pɨnjaty anajty tɨ yajꞌixpɨcy etz tijaty anajty tɨ yajꞌixpɨcy.
\v 20 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p ―Tɨ ɨɨch oy njacapxy njamɨydägy mayjäyjoty. E tɨ ɨɨch njatyɨmy nyajꞌixpɨcyɨch ma miich ajcxy mnaymujctacɨn etz ma Dios ytɨjc, ma yɨ judiojäy ajcxy nidügꞌócɨy ñaymugyii. Caꞌ ni ti ameech tɨ nnigapxyɨch.
\v 21 ¿Naꞌamy co xyjactɨmꞌamɨdooyɨch ti anajty tɨ nyajꞌixpɨcyɨch? Yɨꞌ ajcxy amɨdou pɨnjaty tɨ xyꞌamɨdoꞌijtɨch nꞌayucɨch, yɨꞌ ajcxy nejhuɨɨyb ti ɨɨch jaduꞌn tɨ nyajꞌixpɨcyɨch. Yɨꞌ ajcxy tügꞌócɨy ñejhuɨydaayb nejjaty ɨɨch tɨ nmɨnaꞌñɨch.
\p
\v 22 Co jaduꞌn yꞌadzooy Jesús, huinꞌit tüg judío tungmɨɨdpɨ huɨdibɨ anajty jɨm huingon tɨnaayb ma Jesús, chi tüg cɨꞌ acojxɨ̈gy Jesús, chi mɨnañ:
\p ―¿Nej co jaduꞌn jɨbɨc mꞌadzooy yɨ teedy mɨjtungmɨɨdpɨ?
\p
\v 23 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p ―Pen jɨbɨc ɨɨch tɨ nꞌadzooy yec tɨyꞌajt nej co yjɨbɨcɨty. Pen oy ɨɨch tɨ nꞌadzooy, ¿nej co xycoxyɨch?
\p
\v 24 Chi Anás nɨmay soldadtɨjc co huen Jesús yajnɨcxy cɨ̈xoch jɨm ma yɨ Caifás ytɨjc, je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ.
\s Chi Pedro jadügꞌoc ymɨnañ co caꞌ ixyꞌadyii Jesús
\p
\v 25 Simón Pedro jɨmnɨ anajty ytɨnäy ma jɨɨmbaꞌ yxamy anajty, chi ajcxy amɨdoy jadügꞌoc:
\p ―¿Nej cay yɨꞌ miich xyajꞌixpɨjcp nañ jaduꞌn?
\p Chi Pedro jadügꞌoc coyüch Jesús ymɨnañ:
\p ―Caꞌ jeꞌ nꞌɨɨchɨty.
\p
\v 26 Nidügtɨ ajcxy je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ ytumbɨ, jeꞌ anajty yꞌamɨgüg yɨ Malco, huɨdibɨ Pedro ytaꞌtzꞌac quejtzpujxɨ, chi jaduꞌn ymɨnañ:
\p ―¿Nej caꞌ mdijy nꞌijxyɨ jɨm ma je aguemy mɨɨd Jesús?
\p
\v 27 Chi Pedro mɨdugɨɨgꞌoc oy coyüch yhuindzɨn, e tɨm huinꞌitɨy tzey oy yaaxɨ̈gy.
\s Jesús ma je gobernador yhuinduu
\p
\v 28 Chi ajcxy jɨm yajtzooñ Jesús ma Caifás ytɨjc yajnɨcxy ajcxy ma agujctɨjc, tɨm jopyñɨ anajty. Chi je judiojäy caꞌ ajcxy ytɨgɨɨy ma agujctɨjc, com caꞌ anajty ytundɨgoyaangɨxy mɨɨd judiojäy ycostumbre. Caꞌ ajcxy ytɨgɨ̈huaꞌñ anajty ma je romanojäy gobernador ytɨjc amayxɨɨjoty, e caꞌ anajty ajcxy ñayyajjɨbɨccɨ̈huaꞌñyii. Com co jaduꞌn ycanayyajjɨbɨccɨyɨ ajcxy, e huinꞌit caꞌ ajcxy ycacaay ma je pascua xɨɨ adzuuꞌajtɨn.
\v 29 Co caꞌ ajcxy ytɨgɨ̈huaꞌñ anajty ma je agujctɨjc, chi je gobernador Pilato nibɨdzɨmy ajcxy tɨbaꞌy ma anajty ajcxy mɨɨdɨty Jesús cuendꞌaty. Chi Pilato ymɨnañ:
\p ―¿Ti xɨ̈huɨn ajcxy mmɨɨd, mɨɨd jadayaabɨ yëydɨjc?
\p
\v 30 Chi ajcxy yꞌadzooy:
\p ―Co ixyipy caꞌ ti jɨbɨcpɨ tuñ, caꞌ ixyipy ɨɨch ajcxy ya yɨꞌ nyajmiñ ma miich.
\p
\v 31 Chi Pilato ymɨnañ:
\p ―Yajnɨcxcɨx miich ajcxy. Nɨcx tɨydungɨx jaduꞌn nej miich ajcxy mley yꞌanéꞌmy.
\p Chi je judíojäy ajcxy yꞌadzooy:
\p ―Ɨɨch ajcxy caꞌ ni ti mɨcꞌajt nmɨɨdɨty nɨcxy ɨɨch ajcxy njäyyajꞌögy.
\p
\v 32 Co jaduꞌn ajcxy ymɨnañ, chi jaduꞌn ajcxy cuyduñ je Jesús ycɨꞌmꞌayuc jaduꞌn nej anajty tɨ ymɨnaꞌñ ti oꞌcɨn anajty ypadamy.
\v 33 Chi Pilato jadügꞌoc ytɨgɨɨy jiiby agujctɨgoty, chi coyaaxɨɨy Jesús, chi nɨmay:
\p ―¿Nej miich jeꞌ reyꞌajtp ma yɨ judíojäy ajcxy?
\p
\v 34 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p ―¿Nej mgɨꞌmhuinmaꞌñ mɨɨd xyꞌamɨdooyɨch pen ɨɨch nreyꞌajtpɨch, o huingjäy tɨ xyajnɨmäy co nreyꞌatyɨch?
\p
\v 35 Chi jadaꞌ Pilato yꞌadzooy:
\p ―¿Nej nañ judiojäy jadaꞌ ɨɨchɨ? Mgɨꞌmnaax mgɨꞌmgajp etz je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ tɨ xycɨ̈yecy ma ɨɨch. ¿Ti tɨ mdundɨgooy?
\p
\v 36 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p ―Ɨɨch caꞌ nꞌaneꞌmyɨch ya naaxhuiñ. Huingduum ɨɨch nꞌanéꞌmɨn nmɨɨdɨdyɨch. Co ixyipy ya naaxhuiñ nꞌocꞌaneꞌmyɨch, tügꞌócɨy ɨɨch nmɨgügtɨjc ajcxy tɨ ixyipy ajcxy tziptungɨxy, tɨ ixyipy ajcxy xyñihuaꞌñɨch. E caꞌ ixyipy tɨ naygɨ̈yegyiijɨch ma yɨ judíojäy tungmɨɨdpɨ ajcxy. Per janch ɨɨch caꞌ ɨɨch ya naaxhuiñ nꞌaneꞌmyɨch.
\p
\v 37 Chi Pilato yꞌadzooy:
\p ―¿Nej mrey miichɨ?
\p Chi Jesús ymɨnañ:
\p ―Miich jaduꞌn xytijypɨch co nreyꞌatyɨch. Paady tɨ nmiñɨch ya naaxhuiñ, e tɨ nmaꞌxungꞌatyɨch, jɨgɨx nyecyɨch tɨyꞌajt tɨydudägy. Tügꞌócɨy yɨ jäy pɨnjaty tɨyꞌajt cuydumb xyꞌamɨdoꞌíjtɨbɨch yɨꞌ nꞌayucɨch.
\s Pilato yꞌaneꞌmy huen Jesús yajꞌögyii
\p
\v 38 Chi Pilato yꞌadzooy:
\p ―¿Ti jaduꞌn mdijy tɨyꞌajt tɨydudägypɨ?
\p Jaduꞌñyɨ jeꞌ jadaꞌajty yjacmɨnañ, chi pɨdzɨmy jadügꞌoc tɨbaꞌy ma anajty je judíojäy ajcxy. Chi ajcxy nɨmay:
\p ―Caꞌ ɨɨch ni ti bocy nbaadyɨch ma jada jäy ma yɨ romanojäy yley.
\v 39 E com miich ajcxy mɨɨd tüg costumbre co tüg nnajtzmadzɨɨyɨm machyjäy mɨɨd jada pascua xɨɨ ycɨxpɨ, ¿nej mdzojcyp ajcxy co nnajtzmadzɨ̈huɨbyɨch jada judíojäy reyɨ?
\p
\v 40 Chi ajcxy nidügꞌócɨy mɨnanday:
\p ―Jadayaabɨ jäy caꞌ mnajtzmadzɨ̈huɨpy, yɨꞌ janchtɨy mnajtzmadzɨꞌ yɨ Barrabás.
\p Barrabás hueꞌ jeꞌ anajty tüg meetzpɨ.
\c 19
\p
\v 1 Chi jadaꞌ Pilato anéꞌmɨn pɨdacy co huen ajcxy Jesús huinhuopy jɨjphuopy.
\v 2 Chi jadaꞌ je soldados ajcxy yajꞌoyɨɨy tüg corona mɨjꞌapy paꞌapy, chi ajcxy yajcojenɨy Jesús.  Chi ajcxy yajnïjenɨɨy tüg rey yhuit ucypɨ ycolor.
\v 3 Chi soldados ajcxy huingohuägɨɨy jadügꞌoc capxpoocxcɨxy yajxïgyꞌamy, nɨmaaygɨxy:
\p
―¡Viva miich judíojäy rey!
\p
Chi ajcxy ooy huingojxy jɨjpcojxy.
\p
\v 4 Chi Pilato jadügꞌoc ypɨdzɨmy tɨbaꞌy. Chi nɨmay je mayjäy:
\p
―Cham ajcxy nyajpɨdzɨmy tɨbaꞌy jada Jesús, jɨgɨx ajcxy mnejhuɨ̈huɨp co caꞌ ni ti pocy tɨ nbaadyɨch ma yɨꞌ.
\p
\v 5 Co Jesús ypɨdzɨmy tɨbaꞌy mɨɨd je apy corona ma ycohuajc etz je rey yhuit ucypɨ ycolor. Huinꞌit Pilato ymɨnañ:
\p
―Ijxcɨx, cha je yëydɨjc.
\p
\v 6 Co je teedy tungmɨɨdpɨ etz je judiojäy ajcxy ijxy, chi ajcxy ymɨnanday nidügꞌócɨy aguipxyjatyɨ:
\p
―Yajcruudzpet, yajcruudzpet.
\p
Chi Pilato ymɨnañ:
\p
―Yajcruudzpejtcɨx miich ajcxy, janch ɨɨch caꞌ ni ti tɨyꞌajt nbaadyɨch nej ɨɨch yɨꞌ nyajcruudzpedɨpy.
\p
\v 7 Chi je judiojäy ajcxy yꞌadzooy:
\p
―Ɨɨch ajcxy mɨɨd tüg cötujcɨn, jëbɨ yꞌögy mɨɨd ɨɨch ajcxy ngötujcɨn ycɨxpɨ, com tɨ ycapxtɨgooy co ymɨnaꞌñ co yɨ Dios yteedyꞌajtyp.
\p
\v 8 Co jada ayuc mɨdooy Pilato, chi nïgɨ chɨgɨygoty.
\v 9 Chi ytɨgɨɨy jadügꞌoc ma je cötujctac mɨɨd Jesús, chi nɨmay:
\p
―¿Ma miich tɨɨyɨ mgogajpɨty?
\p
E Jesús caꞌ yꞌadzooy.
\p
\v 10 Paady Pilato ymɨnañ:
\p
―¿Ɨɨch miich caꞌ xyꞌadzohuaꞌñ? ¿Caꞌ mnejhuɨ̈y co nmɨɨdɨdyɨch mɨcꞌajt jëbɨ nnajtzmadzɨ̈y etz nañ jëbɨ nyajcruudzpety?
\p
\v 11 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p
―Ni ti mɨcꞌajt ixyipy mgamɨɨdɨty ma ɨɨch, pen caꞌ ixyipy mɨcꞌajt tɨ xymöyɨch yɨ huɨdibɨ aneꞌmb jiiby tzajpjoty.  E paady ycɨxpɨ yɨ tɨɨbɨ ɨɨch xycɨ̈yecyɨch nïgɨ yɨꞌ pocy mɨɨdɨty caꞌydɨ miich.
\p
\v 12 E huinꞌit Pilato ooy yjahuinmaꞌñ ixtay nej huaad caꞌ jëbɨ ocnajtzmadzɨɨy Jesús. E je judíojäy, je Jesús ymɨdzip, nïgɨ anajty ajcxy chachxɨ̈ꞌɨdɨ̈ch:
\p
―Pen miich mnajtzmadzɨɨyb jada Jesús, huinꞌit caꞌ mꞌocjacnaymɨgügꞌájtɨnɨpy mɨɨd yɨ mhuindzɨn je César huɨdibɨ anéꞌmɨn tɨ xymöy. Com tügꞌócɨy pɨnjaty naydijɨp rey, caꞌ yɨꞌ mɨɨd nayꞌixaꞌñyii je César.
\p
\v 13 Co Pilato jaduꞌn ayuc mɨdooy, chi yajpɨdzɨmy Jesús tɨbaꞌy. Chi Pilato yꞌixtacy jɨm ma jeꞌ yꞌaneꞌmdac ycötujctac, jɨm ma je it huɨdibɨ anajty xɨɨjɨp Empedrado, hebreoꞌamy xɨɨjɨty Gabata.
\v 14 Hueꞌ tɨm cujcxɨɨ anajty, e chi com jabom anajty je pascuaxɨɨ  ycodɨɨcxnɨ, co Pilato jaduꞌn nɨmay judíojäy ajcxy:
\p
―Cha ajcxy jada mrey.
\p
\v 15 E jeꞌ ajcxy yꞌadzooy:
\p
―Huen ögy, huen ögy. Yajcruudzpet.
\p
Chi Pilato ymɨnañ:
\p
―Miich ajcxy mrey, ¿miñ nꞌocyajcruudzpétyɨchɨ?
\p
Chi je teedy tungmɨɨdpɨ ajcxy yꞌadzooy:
\p
―Ɨɨch ajcxy caꞌ ɨɨch ajcxy huingbɨ rey nmɨɨdɨty, jëyɨ César ɨɨch ajt nreyꞌajtɨm.
\p
\v 16 Chi Pilato cɨ̈yejcy Jesús ma je judíojäy ajcxy, huen ajcxy cɨꞌm yajcruudzpety. Huinꞌit ajcxy Jesús nihuägɨɨy. Chi ajcxy yajtzooñ.
\s Yajcruudzpejty ajcxy Jesús
\p
\v 17 Chi ajcxy je cruudz Jesús cɨꞌm yajquejcycabɨɨy. Mɨɨd nɨcx ajcxy ma je it xɨɨjɨty oꞌcpɨ cohuajc, hebreoꞌamy xɨɨjɨty Gólgota.
\v 18 Jɨm ajcxy yajcruudzpejty quipxyɨ mɨɨd jametz jäy, tüg anajtyꞌamy, jadüg aꞌoyꞌamy etz Jesús cujcꞌamy.
\v 19 Chi Pilato aneꞌmy huen cɨjxjay ayuc ma je cruudz, e jaduꞌn je ayuc ajcxy jay: “Jesús, Nazaret jäy, je judíojäy ajcxy yrey.”
\v 20 May ajcxy ooy je judíojäy capxy je ayuc huɨdibɨ anajty cɨjxjay ma je cruudz. Com je it ma anajty ajcxy Jesús tɨ yajcruudzpejtcɨxy mɨhuingon anajty Jerusalén. Hueꞌ anajty yjayɨty: hebreoꞌamy, latinꞌamy etz griegoꞌamy.
\v 21 Chi je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ ajcxy nɨmay je Pilato:
\p
―Caꞌ ixyipy jaduꞌn tɨ mjay: “Judíojäy yrey”. Hueꞌ ixyipy tɨ mjay: “Yɨꞌ jaduꞌn naydijɨp ɨɨch judíojäy xyreyꞌajtpɨch.”
\p
\v 22 Chi Pilato yꞌadzooy:
\p
―Yɨ tɨɨbɨ njaayɨch, tɨ ɨɨch yɨꞌ njaay, caꞌ nyajtɨgadzaꞌñɨch.
\p
\v 23 Co soldados ajcxy yajcruudzpejttay je Jesús, huinꞌit jeꞌ yhuit ajcxy huijtzɨꞌcɨ. Chi ajcxy je huit yajhuäcxy mɨdaaxpɨcy. Chi soldados ajcxy cɨjptüg cɨɨchypɨjcy. Yɨꞌ yjocxhuit jaduꞌn nej anajty ytügjɨjpxuyɨ̈yɨty.
\v 24 Chi ajcxy ñayñɨmayɨ ac jëyɨ soldadtɨjc:
\p
―Caꞌ huaad ajt nꞌagɨɨdzɨɨyɨm jada jocxhuit. Tzoc ajt suerte nꞌocꞌijxɨm, jɨgɨx ajt nnejhuɨɨyɨm pɨn anajty suerteꞌajtɨp.
\p
E jaduꞌn ajcxy cuyduñ nej anajty ycojaayɨty ma Dios ñecy, ma Cristo jaduꞌn ymɨnañ: “Yajhuäcx ajcxy ɨɨch nhuit, e ma ɨɨch njocxnïjen jɨm ajcxy suerte  ijxy.”  Jeꞌ jeꞌ huɨdibɨ soldadtɨjc ajcxy ycuyduun.
\p
\v 25 Jɨm ma Jesús ycruudzmɨjc, jɨm anajty ajcxy ytɨnäy: Jesús ytaj, je ytaj chɨꞌ, je María (Cleofas ytöxyɨjc), etz María Magdalena.
\v 26 Co Jesús ijxpaty ytaj etz je ydiscípulo huɨdibɨ́ anajty ooy nïgɨ tzocy ma ytaj ymɨjc, chi nɨmay ytaj:
\p
―Nan, ɨɨch nmɨgüg huɨdibɨ tɨnaayb ma miich mmɨjc, yɨꞌ xycuendꞌadɨp jaduꞌn nej jɨhuɨ̈y miich yɨꞌ xytajꞌadyii.
\p
\v 27 Chi Jesús nɨmay jeꞌ ydiscípulo:
\p
―Ɨɨch ndaj miich mgüendꞌadɨpy, jaduꞌn nej ixyipy mgɨꞌmdajꞌadyii.
\p
Jaduꞌn nej xɨɨ tiempo jac nɨcxnɨ Jesús ytaj tzɨnaydacpɨcy ma jada discípulo ytɨjc.
\s Oꞌc Jesús 
\p
\v 28 Co jaduꞌn ytundaayɨ yjajtaayɨ, chi Jesús nejhuɨɨy co tɨ anajty tügꞌócɨy ytundäyii yjajtäyii jaduꞌn nej Dios tzocy. Huinꞌit jaduꞌn ymɨnañ:
\p
―Tɨdzɨ́ɨyɨnɨbɨch.
\p
Co jaduꞌn ymɨnañ, jeꞌ anajty ycuydundaayb nej anajty ycojayɨty ma Dios ñecy mɨɨd yɨꞌ ycɨxpɨ.
\p
\v 29 Jɨm anajty tüg piꞌc uugɨꞌñ ymɨɨd anajty vinoxunnɨɨ. Chi ajcxy jeꞌ yajxoogy tüg esponja (jaduꞌn yɨꞌ nej poꞌt) mɨɨd vinoxunnɨɨ, e chi yajjɨjpꞌeedzɨɨy tüg paxyjɨjp, jeꞌ mɨɨd yajjädy je vinoxunnɨɨ ma Jesús yꞌahuac.
\v 30 Co jadaꞌ Jesús coꞌuucnajxy je vinoxunnɨɨ, huinꞌit jaduꞌn ymɨnañ:
\p
―Tɨ tügꞌócɨy nguydundäyɨch.
\p
Chi ñaaxꞌijxy, e chi yꞌoꞌcnɨ.
\s Tüg soldado cumy Jesús ma ycaachyjɨjp
\p
\v 31 Com jabom anajty je pascua mɨjxɨɨ (amayxɨɨ ooy), e nañ sábado xɨɨ anajty. Paady copɨcy anajty co ajcxy yajmɨnájcɨpy ajcxy je jäy ninïcx je tɨɨbɨ anajty yajcruudzpejtcɨxy. Mɨɨd jeꞌ ycɨxpɨ je judíojäy ajcxy ñɨcxy ma Pilato  pɨjctzoy mayꞌajt co huen aneꞌmy yɨ soldados ajcxy, co huen nɨcxy yajtɨjy je jäy ytecy ajcxy huɨdibɨ tɨ yajcruudzpety.
\v 32 E chi ajcxy je soldados yjaꞌty ma je it ma ajcxy yajcruudzpejty Jesús.  E je metzpɨ jäy ajcxy ytecy tɨjɨ huɨdibɨ ajcxy yajcruudzpejt túꞌcɨy mɨɨd Jesús.
\v 33 Co je soldados ajcxy ymɨjhuägy ma Jesús, huinꞌit ajcxy ijxy co tɨ anajty yꞌoꞌcnɨ, paady caꞌ ajcxy tɨjɨ ytecy.
\p
\v 34 Chi tüg soldado cumy Jesús ma ycaachyjɨjp mɨɨd quipy jɨjpxuꞌñybɨ. E huinꞌit tɨm mɨcꞌamy nɨꞌpy etz nɨɨ ypɨdzɨmy.
\v 35 Tüg jäy jɨm anajty ixy nej ytunɨ yjajtɨ, e nañ yejc tɨyꞌajt. E jeꞌ ytɨyꞌajt janch jeꞌ, e jeꞌ nejhuɨɨyb co yjanchɨty. Mɨɨd je tɨyꞌajt ycɨxpɨ jëbɨ miich ajcxy nañ jaduꞌn mmɨbɨjctähuɨp.
\v 36 Paady jeꞌ jaduꞌn ytunɨ yjajtɨ, co jaduꞌn anajty yajcuydunaꞌñ jaduꞌn nej yjaybetyɨty ma Dios ñecy, co jaduꞌn ymɨnañ: “Caꞌ huaad ni tüg ypajc yajtɨjy.”
\v 37 E jadügꞌit anajty ycojaayɨty ma Dios ñecy, ma jaduꞌn ymɨnañ: “Yꞌixɨpy ajcxy je jäy huɨdibɨ ajcxy ycuum.”
\s Yajnaaxtɨgɨɨy Jesús
\p
\v 38 Jɨm anajty José huɨdibɨ anajty cogájpɨp Arimatea. Yɨꞌ jeꞌ huɨdibɨ anajty mɨjpɨdacp Jesús, oy anajty caꞌ capxpɨdzɨmy, mɨɨd co anajty chɨgɨ̈y mɨɨd je judiojäy ajcxy huɨdibɨ anajty mɨdzipꞌajtp Jesús. Co Jesús yꞌoꞌcy huinꞌit José oy pɨjctzoy mayꞌajt ma Pilato, co jëbɨ nɨcxy yajtzoonɨ Jesús ñaaxnïcx ma anajty tɨ yajcruudzpedyii. Co Pilato aꞌɨxɨy, chi José ñɨcxy jɨm oy yajmɨnajcɨ je Jesús ñaaxnïcx, e chi yajnɨcxy.
\v 39 Nañ mɨɨd ñɨcxy José je Nicodemo, je huɨdibɨ anajty jayɨjp tɨ niꞌoy Jesús coodz. Nicodemo ymɨnɨcx oy nimɨgoꞌpx libra mirra etz áloes tzooy huɨdibɨ ooy oy yxuugy.
\v 40 Chi ajcxy yajpɨdɨ̈cɨ Jesús ñaaxnïcx, chi ajcxy moꞌñ mɨɨd poob huit, chi tzoyɨy ajcxy mɨɨd mirra etz áloes tzooy, jaduꞌn nej je judíojäy ajcxy ycostumbre mɨɨdɨty co oꞌcpɨ yajnaaxtɨgɨɨygɨxy.
\v 41 Huingon ma je it ma ajcxy yajcruudzpejty Jesús, jɨm anajty tüg aguemy, e jɨm ma je aguemy jɨm anajty tüg oꞌcpɨ jut jemybɨ ma anajty caꞌnɨ pɨn ñaaxtɨgɨ̈y.
\v 42 Jɨm ajcxy Jesús ñaaxnïcx yajnaaxtɨgɨɨyɨ, co anajty jɨm yjac-huingonɨty, e janch jottɨgooy ajcxy yajnaaxtɨgɨɨy, mɨɨd co anajty tɨ chuꞌɨɨyñɨ, e je judíojäy ajcxy tzachniꞌixɨɨyñɨ tzachꞌaꞌɨxɨɨyñɨ co je amayxɨɨ anajty chondägaanɨ com jabom.
\c 20
\s Jesús jugypɨjc jadügꞌoc co anajty tɨ yꞌocꞌoꞌcnɨ
\p
\v 1 Tɨm seman ixtɨgɨꞌ, moñyɨ anajty, caꞌ anajty oy xɨɨmɨɨyñɨ. Huinꞌit María Magdalena ñɨcxy ma Jesús anajty tɨ ñaaxtɨgɨ̈y. E chi jɨm ijxy co je tzaa tɨ anajty jɨm yajjɨɨdɨguecy ma je jut aguu.
\v 2 Co ajcxy ijxy je jut ahuädz, chi jadaꞌ mɨcꞌamy poyɨ̈gyɨ ninɨcxy Simón Pedro, etz je jadügpɨ ydiscípulo huɨdibɨ anajty Jesús mɨɨd ooy naychogyii, chi nɨmay:
\p 
―Tɨ yajtzoongɨxy ɨɨch ajt nHuindzɨn ñaaxnïcx ma ajcxy yajnaaxtɨgɨy, e caꞌ nejhuɨɨyɨm ma ajcxy tɨ pɨdaaccɨxy.
\p
\v 3 Huinꞌit ajcxy nimetz chooñ poyɨ̈gyɨ Pedro etz je jadügpɨ discípulo, ñɨcxy ajcxy ma je oꞌcpɨ anajty ñaaxtɨgɨɨy.
\v 4 Poyɨ̈gyɨ ajcxy ñɨcxy nimetz, per je jadügpɨ discípulo jayɨjp ñajxy, e jayɨjp jɨm oyjaꞌty ma je naaxtɨgɨydac. 
\v 5 Chi ycoꞌixɨɨy jutjoty, huinꞌit jɨm oy ixy je moꞌnhuit jiiby jutjoty yꞌooxnäy, per caꞌ yɨꞌ jiiby ytɨgɨ̈y jutjoty.
\v 6 Simón Pedro co ymiñ jacꞌaxam, tɨm janitɨgɨɨy jutjoty, chi ijxy je moꞌnhuit yꞌooxnäy jiiby jutjoty.
\v 7 E chi ijxy je cöxotz, je huɨdibɨ anajty mɨɨd ycohuajc yxochɨty, abɨcy jeꞌ anajty, caꞌ anajty túꞌcɨy yꞌooxnäy mɨɨd ymoꞌnhuit. Yꞌijx ajcxy je cöxotz yajxon yꞌanëgyɨty abɨcy.
\v 8 Huinꞌit ytɨgɨɨy jutjoty je jadügpɨ discípulo huɨdibɨ jacjayɨjp jaꞌt. Chi ijxy, e huinꞌit mɨbɨjcy co Jesús ñaaxnïcx caꞌ anajty jiiby.
\v 9 Caꞌnɨ anajty ajcxy yajxon huinjɨhuɨ̈y co anajty jaduꞌn ycojaayɨty ma Dios ñecy, co anajty je Cristo yjugypɨgaꞌñ.
\v 10 Chi je metzpɨ ajcxy ydiscípulos yhuimbijty ma ytɨjc.
\s Jesús nayguëxɨ̈cɨ ma María Magdalena
\p
\v 11 E je María jɨm yhuɨꞌmɨy ma je oꞌcpɨ jut ayaaxɨp. Chi ayaaxɨp ycoꞌixɨy ma je jut.
\v 12 E chi ijxy metz ángel, poob huit ajcxy ymɨɨd, yꞌɨñaaygɨxy jiiby ma je Jesús ñaaxnïcx anajty yhuijtznäy, yꞌɨñaaygɨxy tüg cöduy, jadüg tecy ɨxaay.
\v 13 Chi  je ángel ajcxy nɨmay je María:
\p
―¿Miich töxyjäy naꞌamy co myäxy?
\p
Chi je María yꞌadzooy:
\p
―Tɨ ajcxy nHuindzɨn ñaaxnïcx yajnɨcxɨ, e caꞌ nnejhuɨ̈yɨch ma ajcxy tɨ pɨdägy.
\p
\v 14 Jaduꞌn anajty ymɨnaꞌñ, co ñayjɨɨꞌijxɨ, chi ijxy Jesús ytɨnäy ma yjɨɨx, e caꞌ ijxcajpy pen Jesús jeꞌ anajty.
\v 15 Chi Jesús ymɨnañ:
\p
―Töxyjäy, ¿ti co myäxy? ¿Pɨn mꞌixtaayb?
\p
María hueꞌ anajty tijy je aguemy cuendꞌajtpɨ mɨgapxɨp, paady jaduꞌn ymɨnañ:
\p
―Huindzɨn, pen tɨ myajnɨcxy Jesús ñaaxnïcx, nigapx ma tɨ mbɨdägy, e ɨɨch nɨcxy nyajtzooñɨch.
\p
\v 16 Chi Jesús ymɨnañ:
\p
―María.
\p
Chi jadaꞌ María yhuäg-huimbijty, chi yajxon huindɨcxpejty, chi nɨmay:
\p
―¡Raboni! ―jada hebreo ayuc yhuimbɨdzɨmy Huindzɨn.
\p
\v 17 Chi Jesús nɨmay María Magdalena:
\p
―Caꞌ xyñïdooñɨch, com caꞌnɨ ɨɨch nbaꞌttɨgɨ̈y ma Dios Teedy yajpaady. Nɨcx miich ixtaꞌ nmɨgügtɨjcɨch, e nɨmaꞌ co nnɨcxaamɨch ma Dios Teedy, ɨɨch nDeedy etz miich ajcxy mDeedy, ɨɨch nDios, etz miich ajcxy mDios nañ jaduꞌn.
\p
\v 18 Chi María Magdalena oy yajnɨmäy je discípulos ajcxy, chi jaduꞌn nɨmay:
\p
―Tɨ nꞌixyɨch je Huindzɨn Jesús, e jaduꞌn yɨꞌ tɨ xycapxymöyɨch co nyajnɨmähuɨbyɨch miich ajcxy.
\s Jesús nayguëxɨ̈cɨ ma ydiscípulos ajcxy 
\p
\v 19 Co je huinꞌit xɨɨmbɨ chuuꞌɨɨy seman ixtɨgɨꞌ, aducy anajty tɨjcꞌaguu yꞌity ma anajty je discípulos ajcxy yajpatcɨxy, mɨɨd co anajty ajcxy tzɨgɨ̈y je judíojäy ajcxy huɨdibɨ anajty mɨdzipꞌajtp Jesús. Chi Jesús ytɨgɨɨy cujcꞌamy ma jeꞌ ajcxy, e chi jadaꞌ capxpocxy  ajcxy, nɨmay:
\p
―Jotcugɨꞌ miich ajcxy.
\p
\v 20 Yam jaduꞌn anajty ymɨnaꞌñ, chi ajcxy yajꞌijxy jeꞌ ycɨꞌ ma je clavo ytɨgɨɨy, etz ycaachyjɨjp ma anajty jäy tɨ ycumyii. Chi yjotcugɨɨy ajcxy co ajcxy ijxy je yHuindzɨn.
\v 21 Chi jadaꞌ Jesús jadügꞌoc capxpoocx, nɨmay ajcxy:
\p
―Jotcugɨꞌ miich ajcxy. Jaduꞌn nej ɨɨch nDeedy xyquejxyɨch ya naaxhuiñ, nañ jaduꞌn ɨɨch miich ajcxy yam nguejxhuäcxy mɨɨd ɨɨch nꞌayuc.
\p
\v 22 Co Jesús jaduꞌn ymɨnañ, chi jadaꞌ ajcxy nïbuxujy cöbuxujy nɨmay:                  
\p
―Huen Dios yjɨhuɨꞌñ ymɨcꞌajt xyꞌadɨgɨ̈y xyjottɨgɨ̈y ajcxy.
\v 23 Huenpɨnjäyɨty huɨdibɨ miich ajcxy mbocyhuinmeecxyp, nañ ypocyhuinmeecxɨpy Dios Teedy. Huenpɨnjäyɨty huɨdibɨ miich ajcxy caꞌ ypocy mhuinmeecxaanɨ, nañ jaduꞌn Dios Teedy caꞌ yɨꞌ ypocyhuinmeecxaꞌñyii.
\s Tomás ymɨbɨjc co yHuindzɨn yjugypɨjcy
\p
\v 24 Tomás jeꞌ huɨdibɨ anajty mɨɨd majmetz ycaꞌpxy Jesús ydiscípulos ajcxy, je huɨdibɨ anajty yajtijp Dídimo, caꞌ jeꞌ anajty jɨm choonɨty co Jesús ymiñ ogaꞌn.
\v 25 Chi je jacjadyii ajcxy ymɨgüg ñɨmaayɨ:
\p
―Tɨ ɨɨch ajcxy nꞌixy je Huindzɨn Jesús.
\p
E chi jeꞌ yꞌadzooy:
\p
―Pen caꞌ nꞌixyɨch ma yɨꞌ ycɨꞌ je clavoꞌau, e pen caꞌ ngɨ̈huäxɨch ngodijɨ̈yɨch ma clavoꞌau, e ngɨꞌ nbɨdägyɨch ma ycaachyjɨjp ma anajty ycumyɨty, caꞌ nmɨbɨgɨpyɨch co yjanchɨty.
\p
\v 26 Chi jacoductujc xɨɨ ajcxy jadügꞌoc anajty yajpaady tɨgoty nidügꞌócɨy je discípulos ajcxy. Tzooñ anajty Tomás nañ jaduꞌn. Chi Jesús ymiñ. Agɨ̈y anajty tɨjc co Jesús ytɨnayꞌahuɨɨy cujcꞌamy ma jeꞌ ajcxy. Huinꞌit ycapxpocxy, chi nɨmay:
\p
―Jotcugɨꞌ miich ajcxy.
\p
\v 27 Chi jadaꞌ nɨmay je Tomás:
\p
―Pɨdäg ya mgɨ̈huäx ma clavoꞌau ma ngɨ̈jɨch. Najtzxajɨꞌ mgɨꞌ etz pɨdäg ma ɨɨch ngaach ma jäy xycumyɨch, e mɨbɨc yajxon tɨydudägy.
\p
\v 28 Chi Tomás yꞌadzooy:
\p
―Ɨɨch  miich nHuindzɨnꞌajtyp etz ɨɨch miich nDiosꞌajtyp.
\p
\v 29 Chi Jesús Tomás nɨmay:
\p
―Mɨɨd co miich tɨ xyꞌixyɨch, paady miich tɨ mmɨbɨcy.  Jotcujc yɨꞌ ajcxy huɨdibɨ caꞌ xyꞌixyɨch, e tɨ ymɨbɨcy co tɨ njugypɨcyɨch co nꞌoꞌgyɨch.
\s Jada ayuc ngojaaybɨch ma jada necy, jɨgɨx miich ajcxy mmɨbɨgɨpy co Jesús jeꞌ yɨꞌ je Cristo, je Dios yꞌung
\p
\v 30  Tɨ anajty Jesús ooy tuñ mɨjhuinmaꞌñ ma ydiscípulos ajcxy yhuinduu huɨdibɨ caꞌ ycojaayɨty ma jadayaabɨ necy.
\v 31 Paady ycɨx jada ngojaayɨch jɨgɨx ajcxy mmɨbɨgɨpy co Jesús jeꞌ yɨꞌ je Cristo je Dios yꞌung. E co miich ajcxy mmɨbɨgɨpy, huinꞌit mbaadɨp jugyꞌajtɨn huɨdibɨ caꞌ tüccɨꞌyɨ ycɨxɨpy ytɨgoyɨpy mɨɨd Jesucristo yxɨɨ ycɨxpɨ.
\c 21
\s Jesús ñayguëxɨ̈gyii ma ydiscípulos ajcxy nihuɨxtujcpɨ
\p
\v 1 Co jaduꞌn jayɨjp ytunɨ yjajtɨ, huinꞌit jadügꞌoc Jesús ñayguëxɨ̈cɨ ma jeꞌ ydiscípulos ajcxy jɨm ma mejypaꞌ, je huɨdibɨ anajty xɨɨjɨp 
Tiberias mejy. E jaduꞌn ñayguëxɨ̈cɨ:
\v 2 Jɨm anajty ajcxy Simón Pedro mɨɨd Tomás huɨdibɨ jäy ytijyp Dídimo. Nañ jɨm Natanael huɨdibɨ anajty cogajp jɨm Caná Galilea naaxjot. E nañ jɨm anajty je Zebedeo ymang ajcxy etz jametz discípulos ajcxy.
\v 3 Chi Simón Pedro ymɨnañ:
\p
―Nɨcxy nꞌocꞌacxmachɨch.
\p
Chi ymɨgügtɨjc ajcxy ymɨnañ:
\p
―Tzoc ajt jámɨm.
\p
Chi ajcxy ytɨgɨɨy ma tüg barco. E je huinꞌit tzuu caꞌ ni ti ajcxy majch.
\v 4 Co yjobɨɨy jɨm Jesús anajty ytɨnäy ma mejypaꞌ. Jeꞌ ydiscípulos ajcxy caꞌ anajty ajcxy nejhuɨ̈y co Jesús jeꞌ anajty.
\p
\v 5 Chi Jesús ymɨnañ:
\p
―Mɨgügtɨjc, ¿nej caꞌ ajcxy mbaadyñɨ acxɨ?
\p
Chi ajcxy yꞌadzooy:
\p
―Caꞌ ni ti.
\p
\v 6 Chi Jesús ymɨnañ:
\p
―Pɨdaaccɨx ajcxy je huɨdibɨ mɨɨd mꞌacxmajtzcɨxy aaꞌoyꞌamy ma yɨ barco, e huinꞌit ajcxy mbaadɨpy acx.
\p
Chi ajcxy pɨdacy je acxmadzɨꞌñ aaꞌoyꞌamy, e huinꞌit janch adzaach ajcxy yajpɨdzɨmy, co janch may acx anajty tɨ ytɨgɨ̈y.
\v 7 Je ymɨgüg huɨdibɨ mɨɨd Jesús ooy anajty ñaychogyii, chi nɨmay Pedro:
\p
―Jeꞌ yɨꞌ, ɨɨch ajt nHuindzɨn.
\p
Co jaduꞌn mɨdooy Simón Pedro co anajty yjëjɨty je Huindzɨn Jesús, huinꞌit yhuit yajtɨgɨɨy. Com tɨ anajty yhuit jeñ, com jaduꞌn anajty jacꞌoy ytuñ. Chi ytɨgɨɨy mejyjoty huitmɨɨd.
\v 8 Jacjadyii ajcxy ymɨgügtɨjc yjädy ma mejypaꞌ mɨɨd je barco, pahuich pajugucy ajcxy je yꞌacxmadzɨꞌñ janch ujtz mɨɨd acx. Hueꞌ anajty caꞌ ooy yjɨguémyɨty ma mejypaꞌ, jëyɨ anajty mɨgoꞌpx metro yjɨguemyɨty.
\v 9 E co ajcxy ymejch ma mejypaꞌ, chi ajcxy ijxy co jɨm anajty jɨɨmbajc yꞌity niꞌixɨꞌ, e jɨm anajty acx jɨɨmbajc nïgɨx huɨdibɨ yajtzaayb, e nañ jɨm anajty tzajcaagy.
\v 10 Chi Jesús nɨmay jeꞌ ydiscípulos ajcxy:
\p
―Yajmiingɨx yɨ acx tɨɨbɨ ajcxy mmajtzcɨxy.
\p
\v 11 Chi Simón Pedro ypejty barcojoty, chi yajpɨdzɨmy huindɨɨtztuum yꞌacxmadzɨꞌñ ujtz mɨɨd mayꞌacx. Chi ajcxy mɨchoy mɨgoꞌpx jahuixchɨgiꞌpx majctugɨɨg acx mɨjatypɨ, e jaduꞌn caꞌ je acxmadzɨꞌñ ycɨɨch mɨɨd tzachmayꞌacx.
\v 12 Chi Jesús nɨmay ajcxy:
\p
―Min ajopꞌajtcɨx. 
\p
E ni tüg ydiscípulos ajcxy caꞌ yꞌamɨdoohuɨ:
\p
―¿Pɨn miich?
\p
Com ñejhuɨɨyb anajty ajcxy co jeꞌ anajty Huindzɨn Jesús.
\v 13 Chi Jesús ymɨjhuägy ma je acx cɨꞌ etz tzajcaagy anajty yꞌity, e chi yajhuäcxy, chi moyday ymɨgügtɨjc ajcxy.
\p
\v 14 E jeꞌ jeꞌ anajty je mɨdugɨɨgꞌocpɨ co Jesús ñayguëxɨ̈cɨ ma jeꞌ ydiscípulos ajcxy, huinꞌit co yjugypɨjcy co yꞌoꞌcy.
\s Jesús yajniꞌixɨɨy Simón Pedro ti ytunɨpy
\p
\v 15 Co ajcxy yꞌajopꞌajttay, chi Jesús nɨmay je Simón Pedro:
\p
―Simón, Jonás yꞌung, ¿nej xyjactzojcpɨch miich, caꞌydɨ jada jacjadyii ndiscípuloꞌɨchɨ?
\p
Chi yꞌadzooy Pedro:
\p
―Huindzɨn mnejhuɨɨyb miich co ndzojcypɨch njɨhuɨɨybɨch miich.
\p
Chi Jesús nɨmay:
\p
―Cuendꞌat ɨɨch njäy, jaduꞌn nej jɨhuɨ̈y borregɨ cuendꞌajtpɨ yajꞌocy yɨꞌ yborregɨ.
\p
\v 16 Chi Jesús mɨmejtzꞌoc ymɨnañ:
\p
―Simón, Jonás yꞌung, ¿nej xychojcpɨch xyjɨhuɨɨybɨch miich?
\p
Chi Simón yꞌadzooy:
\p
―Huindzɨn, mnejhuɨɨyb miich co ndzojcypɨch njɨhuɨɨybɨch miich.
\p
Chi Jesús nɨmay:
\p
―Cuendꞌajtɨgɨch njäy, jaduꞌn nej yɨ borregɨ cuendꞌajtpɨ cuendꞌaty yborregɨ. 
\p
\v 17 Co mɨdugɨɨgꞌocpɨ oy  yꞌamɨdooy:
\p
―Simón, Jonás yꞌung, ¿nej xychojcpɨch xyjɨhuɨɨybɨch?
\p
Chi Pedro yjotmaybɨjcnɨ co mɨdugɨɨgꞌocpɨ yꞌamɨdoohuɨ: “¿Nej xychojcpɨch xyjɨhuɨɨybɨch?”
\p
Chi Simón yjacꞌadzooy:
\p
―Huindzɨn, miich mnejhuɨydaayb tügꞌócɨy, e nañ mnejhuɨɨyb co ɨɨch ndzojcyp njɨhuɨɨybɨch miich.
\p
Chi Jesús jacnɨmay:
\p
―Cuendꞌájtɨgɨch njäy, jaduꞌn nej borregɨ cuendꞌajtpɨ cuendꞌaty yborregɨ. 
\v 18 Janch janch ɨɨch miich yam jaduꞌn nɨmäy: “Co anajty miich mjacꞌanägnɨty, cɨꞌm anajty mhuit nayyajnïjenɨ̈yii, e mnɨcxp anajty ma mdɨmdzocy. E co mjacmɨjjäyɨ̈huɨpy, huinꞌit mgɨꞌ mnajtzxajɨ̈huɨpy, e huingbɨ mhuit xyajnïjenɨ̈huɨpy, e xyajnɨcxyɨpy ma anajty caꞌ mdzocy.”
\p
\v 19 Co Jesús jaduꞌn ymɨnañ, chi Pedro yajhuinjɨhuɨɨy jaduꞌn nej anajty jäy ajcxy yajꞌögaꞌñyii mɨɨd Jesús yꞌayuc ytɨyꞌajt ycɨxpɨ, e nañ ma yɨ yꞌoꞌcɨn tɨyꞌajt yegɨpy co ymɨɨd Dios ytɨyꞌajt.
\s Je discípulo huɨdibɨ anajty Jesús ooy tzocy jɨhuɨ̈y
\p
\v 20 Chi Pedro ñayjɨɨꞌijxɨ, chi ijxy co anajty túꞌcɨy anajty ymiingɨxy jeꞌ ydiscípulo huɨdibɨ anajty Jesús ooy tzocy jɨhuɨ̈y je huɨdibɨ anajty ɨñaayb huingon ma Jesús ma je mesa co anajty yꞌadzuuꞌajtcɨxy. Je huɨdibɨ nɨmay jeꞌ yHuindzɨn:
\p
―Huindzɨn, ¿pɨn miich yɨꞌ xycɨ̈yegam ma yɨ mmɨdzip?
\v 21 Co Pedro ijxy je jadügpɨ discípulo axam Jesús ypanɨcxyii, chi ymɨnañ:
\p
―Huindzɨn, e jadayaabɨ mɨgüg, ¿ti yɨꞌ jadaanɨp?
\p
\v 22 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p
―Co ixyipy ndzocyɨch co yɨꞌ huen jugyꞌaty ixtɨ mabaad nhuimbityɨch, caꞌ miich xypaady mnejhuɨ̈huɨpy ti yɨꞌ jadam. Panɨcxcɨch miich.
\p
\v 23 Paady ycɨxp huinjɨhuɨy je ymɨgügtɨjc ajcxy co je ymɨgüg huɨdibɨ Jesús ooy tzocy jɨhuɨ̈y caꞌ anajty yꞌögaꞌñ. Per Jesús canan jeꞌ anajty jaduꞌn ytijyp co caꞌ yꞌögaꞌñ. Hueꞌ anajty tɨ ymɨnaꞌñ janchtɨy:
\p
―Pen ndzojcypɨch ixyipy co jada mɨgüg yhuɨꞌmɨpy ixtɨ mabaad nhuimbityɨch, caꞌ miich xypaady mnejhuɨ̈huɨpy ti yɨꞌ ytunamy.
\p
\v 24 Jeꞌ jeꞌ je Jesús ydiscípulo huɨdibɨ tɨyꞌajt yejcp jaduꞌn nej Jesús ytuñ yꞌayoy etz yjajty yꞌayoy, e nañ yɨꞌ jeꞌ huɨdibɨ cojay nej Jesús ytuñ yꞌayoy, yjajty yꞌayoy. E ɨɨch ajt nejhuɨɨyɨm co janch yɨꞌ je tɨyꞌajt huɨdibɨ tɨ yecy.
\p
\v 25 May ooy tijaty mɨj huinmaꞌñ Jesús jactuñ. Co ixyipy yajcojaydäy tügꞌócɨy, caꞌ yɨ naaxhuiñybɨ ixyipy yhuaadɨ̈y mɨɨd maylibro tzachpɨdägɨpy. Jaduꞌn nꞌaaꞌɨxɨ̈yɨch.