\id ACT
\h HECHOS
\toc1 HECHOS
\mt1 LOS HECHOS
\mt2 Jaduꞌn Nej Jesús Yꞌayuccapxhuäcxpɨ  Ytuun Yjajtɨ  
\c 1
\p
\v 1-2  Ma je jayɨjpꞌatypɨ necy, mɨgüg Teófilo, tɨ nyajnijayɨ̈y tügꞌócɨy jaduꞌn nej Jesús ytuuñ etz jaduꞌn nej yajꞌixpɨjctzondacy ogaꞌnꞌaty, ixtɨ coonɨ ypättɨgɨɨy tzajpjoty.  Caꞌnɨ Jesús anajty ypättɨgɨ̈y tzajpjoty co huinꞌijxy jeꞌ yjäy huɨdibɨ yɨꞌ yꞌayuc ytɨyꞌajt capxhuäcxɨɨb, e chi mɨɨd je Espíritu Santo najtztunɨɨy najtzꞌaneꞌmɨɨy nej huaad ajcxy ytunɨpy.
\v 3 Co anajty Jesús yꞌögy, chi ñayguëxɨ̈cɨ canaagꞌoc ma jeꞌ ydiscípulos ajcxy, e huixchiguïpx
xɨɨ ñayquëxɨ̈goꞌcɨ ma jeꞌ ajcxy, yajniquëxɨ̈gy huädz co anajty yjuugyɨty, etz nañ yajmɨɨdmɨydacy jeꞌ yjäy je Dios yꞌayuc etz Dios yꞌanéꞌmɨn.
\p
\v 4 Co anajty jɨm ijtcɨxy tügmucy mɨɨd Jesús, chi Jesús jeꞌ ydiscípulos ajcxy aneꞌmy co caꞌ huaad jɨm choongɨxy jɨm Jerusalén.  Chi ajcxy nɨmay:
\p
―Ahuijxcɨx tɨɨbɨ Dios nDeedy ahuanɨ̈y ma miich ajcxy, je huɨdibɨ miich ajcxy nyajmɨɨdmɨydägy.
\v 5 Janch Juan je  Bautista jäy yajnɨɨbejt mɨɨd nɨɨ, tzojc miich ajcxy xyꞌadɨgɨ̈huɨpy xyjottɨgɨ̈huɨpy yɨ Espíritu Santo.
\s Jesús ypättɨgɨɨyñɨ tzajpjoty
\p
\v 6 Niꞌamugɨ̈ anajty ajcxy jɨm mɨɨd Jesús, chi ajcxy yajtɨɨy:
\p
―¿Huindzɨn, nej myajcödɨgoyamy je Israeljäy ymɨdzip jadachambɨ?
\p
\v 7 Chi Jesús yꞌadzooy:
\p
―Caꞌ xypaatcɨxy mnejhuɨɨygɨxy je xɨɨ je tiempo mɨna anajty tɨ yhuaadꞌajtnɨ, mɨna Dios Teedy tunaꞌñ tijaty, jeꞌ tügpajc mɨɨd cötújcɨn tijaty ytunamy.
\v 8 Co anajty je Espírito Santo chɨnaydacpɨcy ma ajcxy mjot mhuinmaꞌñ mbaatcɨxp mɨcꞌajt.  E chi mdzoongɨxp ayuc capxhuäcxpɨ mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ ya Jerusalén, etz tügꞌócɨy Judea ñaaxjot, etz jɨm Samaria, etz huinduꞌmy ñaaxhuiñybɨ.
\p
\v 9  Tɨ jada ajcxy jaduꞌn yajnɨmäy, jɨm anajty ajcxy yhuindɨɨcxcɨxy, chi Jesús chajppejtnɨ.  Chi miñ joc yeeg huɨdi Jesús yajnïdɨgoyday, chi ajcxy caꞌ ocjacꞌijxnɨ.  
\v 10 Jaduꞌn anajty ajcxy chachpätꞌíjxcɨxy tzajpcɨ́xy, co Jesús ypättɨgɨɨy. Huinꞌit mejtz yëydɨjc ñayguëxɨ̈cɨ ma jeꞌ ajcxy ymɨjc, poob huit mɨɨd,
\v 11 chi ajcxy ñɨmaayɨ:
\p
―Galilea jäy ajcxy, ¿nej co mdzachpätꞌijxcɨxy tzajpcɨ́xy?  Yɨ Jesús  huɨdibɨ tɨ chajppety, tɨ chooñ ma miich ajcxy, minaamb jadügꞌoc jaduꞌn nej tɨ mꞌijxcɨxy co tɨ ypättɨgɨ̈y.
\s Matías yajhuinꞌijxy co Judas ytung jɨjptunɨɨyɨpy
\p
\v 12 Huinꞌit Jesús ydiscípulos ajcxy choonɨ ma je cögop huɨdi xɨɨjɨp Olivos, yhuimbíjtcɨxnɨ jɨm Jerusalén, caꞌ ooy yjɨguëgyɨty, jëbɨ yajyöy sábado xɨɨ, jaduꞌn nej Moisés ycötújcɨn yꞌaneꞌmy.
\v 13 Co ajcxy yjaꞌty ma je cajp, chi ajcxy ypejty ma je cuarto mɨmetz nïhuijtzpetypɨ ma ajcxy anajty mɨɨdɨty yjättac.  Jɨm yɨꞌ anajty ajcxy:  Pedro, Jacobo, Juan, Andrés, Felipe, Tomás, Bartolomé, Mateo, Alfeo ymang Jacobo, Simón je Zelote etz Judas Jacobo ymɨguëx.  
\v 14 Tügꞌócɨy anajty ajcxy yꞌijtcɨxy tügmucy Dios mɨbɨjctzoogɨxy chajpcapxycapxcɨxy.  Ymɨɨd ajcxy anajty Jesús yꞌuch etz María Jesús ytaj, etz jacjadyii töxyjäydɨjc.
\p
\v 15 Huinꞌit xɨɨ Pedro ytɨnayɨ̈gy agujcꞌamy ma je ymɨgügtɨjc ajcxy huɨdibɨ yajmɨjꞌajtp Jesús, huɨdi anajty ajcxy naybaatɨp mɨgoꞌpx jaꞌiipxtɨ jäy, chi nɨmay ajcxy:
\p
\v 16 ―Mɨgügtɨjc, copɨcy co jada yajcuydúnɨpy nej Dios ymɨnañ ma ñecy huɨdi jaybety ijtp, ma David jaay Dios yꞌayuc, ma Dios nigapxy Judas.  Jeꞌhuɨdi coduuꞌajt taabɨ je judíojäy ajcxy majch Jesús.
\v 17 Je Judas yajꞌamɨchomujcp jeꞌ anajty mɨɨd ɨɨch ajt, paatɨp anajty Dios ytung túꞌcɨy mɨɨd ɨɨch ajt.
\v 18 Chi Judas ñɨcxy juy tüg naax mɨɨd je mujuꞌñ huɨdibɨ anajty tɨ paady mɨɨd yjɨbɨc-huinmaꞌñ.  Chi jɨm mɨcꞌamy ycäy tzuxcödeeñ, chi ytopxy ymooxac, e chi ytiinch ypɨdzɨmday.
\v 19 Je jäy ajcxy huɨdibɨ anajty tzɨnaayb jɨm Jerusalén, co nejhuɨɨy, chi ajcxy yxɨɨmoy je naax Acéldama, hueꞌ jeꞌ yhuimbɨdzɨmy ma jeꞌ ajcxy ayuc, nɨꞌpy ñaaxjot.
\v 20 Jada jeꞌ je ayuc huɨdibɨ David yjaay ma je Salmo necy:
\q Huɨꞌmɨp najtzꞌixɨ̈y yɨꞌ chɨnaaydac. E caꞌ pɨn yajtunɨpy.
\m Nañ jaduꞌn ymɨnaꞌñ:
\q Huingbɨ huen yajnɨcxyii jeꞌ ytung.
\p
\v 21-22 Copɨcy co tüg yëydɨjc huɨdibɨ mɨɨd tɨ yhuɨdity nHuindzɨn Jesús quipxyɨ mɨɨd ɨɨch ajt, huen tunɨpy je tung huɨdibɨ Judas anajty ytumyb, maab Juan yajnɨɨbety ixtɨ taabɨ xypuyöyduutɨm co pättɨgɨy tzajpjot, tüg jëbɨ testigꞌaty mɨɨd ɨɨch ajt co Jesús yjugypɨjcy. 
\p
\v 23 Chi Jesús ydiscípulos ajcxy huinꞌijxy mejtz jäy: tüg jäy huɨdi anajty yxɨɨ José, huɨdi yxɨɨ anajty yajtijy Barsabás etz nañ jaduꞌn anajty yajtijy Justo.  E huinꞌijxy ajcxy nañ jaduꞌn Matías.
\v 24-25 Chi Jesús ydiscípulos ajcxy Dios mɨbɨjctzoy, ymɨnañ ajcxy:
\p
―Huindzɨn Dios, mꞌijxyp mnejhuɨɨyb tügꞌócɨy jäy yjot yhuinmaꞌñ, yajniꞌixɨɨygɨch jada metzpɨ jäy huɨdibɨ miich nidügtɨ tɨ nhuinꞌixy, je huɨdibɨ jëbɨ jɨjptɨgɨyɨ̈y miich mdung túꞌcɨy mɨɨd ɨɨch ajcxy, etz huɨdibɨ apóstolꞌadɨp. Huen jada jäy jɨjptɨgɨyɨ̈y je tung huɨdibɨ Judas tɨ yajtɨgooy, co ytundɨgooy e ñɨcxy ma ypaadyii.
\p
\v 26 Chi ajcxy suerte ijxy, e je suerte ñibɨdzɨmnɨ je Matías. E huinꞌítɨy je Matías oy ymɨchoꞌndɨgɨ̈y ma je nimajtügpɨ ajcxy huɨdi ycapxhuäcxy Jesús yꞌayuc.


\c 2
\s Co je Espíritu Santo ycɨdacy choñ tzajpjoty
\p
\v 1 Co oy je Pentecostés xɨɨ paady, jɨm anajty Jesús ydiscípulos ajcxy niꞌamugɨꞌ túꞌcɨy ijtcɨxy.
\v 2 Huinꞌit janch tɨmɨtiinɨ yajmɨdoy tüg neꞌmɨn, choñ tzajpjoty, jaduꞌn nej poj mɨcpɨ. Chi yajꞌujtztaay je tɨgot ma anajty ɨñaaygɨxy.
\v 3 Chi nigɨdaacɨ nidüg nidügtɨ toodz jaduꞌn nej jɨɨnyeꞌn.
\v 4 Chi je Espíritu Santo nidüg nidügtɨ ajcxy yꞌadɨgɨɨyɨ yjottɨgɨɨyɨ.  Chi ytɨgɨ́ɨygɨxnɨ capxy mɨydaacp nijeꞌ nijeꞌ ayuc jaduꞌn nej je Espíritu ajcxy yajcapxyii. 
\p
\v 5 Jɨm Jerusalén anajty je huinꞌit xɨɨ may judíojäy ajcxy huɨdibɨ tzoomb canaag agajp.  Hueꞌ ajcxy chachcuydumb judíojäy ycostumbre.
\v 6 Co je cajpjäy ajcxy mɨdooy je neꞌmɨn, chi ajcxy ooy yöymujcy.  Chi je mayjäy ooy yhuinmayꞌahuɨdijty, co ajcxy mɨdooy chachcapxcɨxy chachmɨydaaccɨxy ma ycɨꞌmꞌayuc.
\v 7 Je mayjäy ajcxy ooy chɨgɨɨy jɨhuɨɨy, chi ajcxy ñayñɨmaayɨ miñ xyɨpy:
\p
―Ix ¿nej cay Galilea jäy jada ajcxy nidügꞌócɨy huɨdibɨ jaduꞌn tzachcapxcɨxy tzachmɨydaaccɨxy ɨɨch ajt ngɨꞌmꞌayuc?
\v 8 ¿Nej ɨɨch ajt co nmɨdoꞌmbɨ́jcɨm co tzachmɨydaaccɨxy ɨɨch ajt nꞌayuc huɨdibɨ tɨ nmɨbiꞌcꞌájtɨm?
\v 9 Ya anajty ajcxy Partia jäy, Media jäy, Elam jäy, Mesopotamia jäy, Judea jäy, Capadocia jäy, Ponto jäy, etz cham huɨdi tzɨnaayb ajcxy jɨm Asia ñaaxjot, 
\v 10 etz huɨdibɨ ajcxy tzomb jɨm Frigia, etz Panfilia, huɨdibɨ tzomb jɨm Egipto, etz huɨdibɨ tzomb jɨm ma yɨ Africa ñaaxjot Cirene nïnaxy.  Nañ jaduꞌn jɨm romanojäy huɨdibɨ ya adzɨnaayb.  May ajcxy jɨm huɨdibɨ judíojäy etz nijëjɨty huɨdibɨ caꞌ yjudíojäyɨty huɨdibɨ judíojäy ycostumbre ajcxy tɨ yjɨjptɨgɨyɨɨyɨ.
\v 11 Ya nañ jaduꞌn Creta jäy etz Arabia jäy; e ɨɨch ajt tügꞌócɨy nmɨdoohuɨm jada jäy ajcxy nigapxcɨxy nimɨydaaccɨxy huɨdi Dios tɨ tuñ mɨjcajee ma ɨɨch ajt ngɨꞌmꞌayuc.
\p
\v 12 Nidügꞌócɨy ajcxy ooy jɨhuɨ̈y, e chi ajcxy ooy yhuinmayꞌahuɨdijty, miñ xyɨpy ñayꞌamɨdóohuɨgɨxy: 
\p ―¿Nej jada yhuimbɨdzɨmaꞌñ?
\p
\v 13 E nijëjɨty jäy jëyɨ nɨxïgy yajxïgy, ymɨnaangɨxy:
\p ―Muucɨp jada yɨꞌ ajcxy.
\s Pedro yajꞌixpɨjcy je mayjäy
\p
\v 14 Huinꞌit Pedro ytɨnayɨ̈gy mɨɨd je nimajctügpɨ apóstoles, e ytɨgɨɨy capxpɨ mɨc ymɨnañ:
\p ―Yëydɨjctɨjc ajcxy huɨdibɨ tzɨnaayb Judea etz tügꞌócɨy huɨdibɨ tzɨnaayb ya Jerusalén, nejhuɨ̈huɨpy miich ajcxy jada e mɨdou ajcxy yajxon huɨdibɨ ajcxy nyajnɨmähuamyb.
\v 15 Jada jäy ajcxy caꞌ ajcxy ymügyii jaduꞌn nej miich ajcxy mɨnaangɨxy. Tɨm petyxɨɨnɨ jada cham.
\v 16 Jada jeꞌ huɨdibɨ ñigapxy je Joel, Dios yꞌayuc najtzcapxɨɨybɨ, co jaduꞌn mɨnaꞌñ:
\q 
\v 17 Je huinꞌit xɨɨ mɨna anajty je naaxhuiñybɨ cɨxaꞌñ, jaduꞌn Dios mɨnañ, nyajhuäcxtähuɨbɨch je nEspíritu ma tügꞌócɨy naaxhuiñyjäy. Miich mnɨɨx etz mmang ajcxy capxhuäcxɨp ɨɨch nꞌayuc ndɨyꞌajt, e je yujcyeecpɨdɨjc ajcxy yhuinꞌixɨpy ooy mɨjhuinmaꞌñ, e je mɨjjäydɨjc cumähuɨpy ajcxy.
\q 
\v 18 Nyajhuäcxtähuɨp ɨɨch je nEspíritu huinꞌit xɨɨ ma ɨɨch ndumbɨ yëydɨjcpɨ töxyjäybɨ, e yɨꞌ ajcxy
capxhuäcxɨp ɨɨch nꞌayuc ndɨyꞌajt.
\q
 \v 19  Nyajquëxɨ̈gɨbɨch tzajpcɨ́xy huɨdijaty oy chɨgɨɨyñɨ, e ya naaxhuiñ nyegɨpyɨch tɨyꞌajt: nɨꞌpy, jɨɨn etz jɨɨnjoc.
\q 
\v 20 Yɨ xɨɨ ahuimbidɨpy coodz, etz je poꞌ ahuimbidɨpy nej nɨꞌpy, ma anajty caꞌ miñ je xɨɨ je tiempo mɨna anajty minaꞌñ je Huindzɨn Dios. Mɨj ayoꞌn ji tunaanɨp jadaanɨp ijxnaꞌ quëxnaꞌ.
\q 
\v 21 E tügꞌócɨy jäy huɨdi mɨyaaxp ojadajtp je Huindzɨn Dios, Dios ajcxy yajnïdzögɨɨb yꞌalma.
\p
\v 22 Chi Pedro yjacmɨnañ:
\p ―Amɨdoꞌijtcɨx, miich judíojäy ajcxy, jaduꞌn nej cham nmɨnaꞌnaꞌñɨch.  Je Jesús huɨdibɨ tzoon jɨm Nazaret tɨ xyajꞌijxcɨxy Dios ymɨcꞌajt, mɨjhuinmaꞌñ, etz ijxpejt, jaduꞌn nej miich ajcxy tɨ mꞌijxcɨxy tɨ mnejhuɨɨygɨxy.
\v 23 Jada yajcɨ̈yejc ma miich ajcxy, jaduꞌn nej anajty Dios tɨ yajnigödugɨ̈y, e tɨ huinmay. Ajcxy mmajch je Jesús e myajꞌögy ajcxy, chi ajcxy myajcruudzpejty mɨɨd jɨbɨc jäydɨjc yꞌanéꞌmɨn.
\v 24 Chi Dios yajjugypɨjcy yajnïhuädzɨ̈ctuty ma yɨ óꞌcɨn, caꞌ huaad yhuɨꞌmy ögy huinɨxɨɨ.
\v 25 Je David ñimɨydac Jesús chi ymɨnañ:
\q Nejhuɨɨybɨch co je nHuindzɨn Dios yꞌity ma ɨɨch nhuinduu. Yɨꞌ ijt ma ɨɨch nꞌaꞌoy, jɨgɨx caꞌydɨ pɨn xyꞌadzɨgɨ̈yɨch xyajhuinmaꞌñydɨgooyɨch.
\q 
\v 26 Paady tɨ njotcugɨ̈yɨch, e tɨ ngapxypɨdzɨmyɨch co ooy njotcujcɨch. Paady co oy nꞌögɨbɨch etz ninïcx ñaaxtɨgɨ̈huɨpy, caꞌ ndajy mayɨch. 
\q 
\v 27 Co miich Dios caꞌ myajhuɨꞌmaꞌñ ɨɨch nꞌalma ma ñaaxtɨgɨydac. Ni mgaꞌaaꞌɨxɨ̈huipy, co miich mdumbɨ huɨdibɨ ooy mdzocy, co nɨcxy ñinïcx ñaaxhuindɨgoydäy.
\q 
\v 28 Miich Dios, tɨ xyajniꞌixɨ̈yɨch yɨ tzɨnaayɨn huɨdibɨ ymɨɨd jugyꞌájtɨn huinɨxɨɨbɨ. Xyajjotcugɨ̈huɨbɨch mɨɨd co xymɨɨdꞌidɨpyɨch.
\p
\v 29 Chi Pedro yjacmɨnañ:
\p ―Mɨgügtɨjc ajcxy, huädz miich mnejhuɨɨygɨxy co ɨɨch ajt nmɨjꞌap David yꞌoꞌcy etz yajnaaxtɨgɨɨyɨ. E ma ñaaxtɨgɨɨy nmɨɨdnɨ jëꞌajt chambaad.
\v 30 Je David hueꞌ jeꞌ anajty Dios yꞌayuc ñajtzcapxɨɨybɨ, e ñejhuɨɨyb anajty co tɨ Dios yajnɨmäyii huɨdibɨ caꞌ yꞌanɨɨjɨty. David ñejhuɨɨyb anajty co ma yꞌap yꞌoc maꞌxungꞌadɨpy Cristo, jaydëbɨ anéꞌmɨpy ma David yꞌaneꞌmdac.
\v 31 Jaduꞌn co David jecyꞌajty huinjɨhuɨɨy e nejhuɨɨy etz nigapxy jaduꞌn nej yjugypɨgaꞌñ je Cristo co anajty tɨ yꞌögy. E ymɨnañ co caꞌ yɨꞌ yꞌalma yhuɨ́ꞌmɨpy jutjoty etz ñinïcx caꞌ ypüdzɨpy.
\v 32 Dios yajjugypɨjcy je Jesús co yꞌoꞌcy. Jada tɨyꞌajt ɨɨch ajcxy nidügꞌócɨy nidɨyꞌajtꞌajtpy.
\v 33 Jaduꞌn Dios Jesús mooy mɨjꞌajt jiiby tzajpjoty, chi yajcɨ̈dɨgɨɨyɨ je Espíritu Santo huɨdibɨ Dios Teedy yꞌahuanɨɨy e tügꞌócɨy huɨdibɨ miich ajcxy tɨ mꞌijxcɨxy tɨ mmɨdoogɨxy jiiby yɨꞌ chooñ ma yɨꞌ.
\v 34 Com David caꞌ jeꞌ chajppejty, je David cɨꞌm ymɨnañ:
\q 
Je Huindzɨn Dios nɨmay ɨɨch nHuindzɨn: “Ɨñaꞌ ma ɨɨch aꞌoyꞌamy,
\q 
\v 35 ixtɨ coonɨ nmɨmadactähuɨbɨch yɨ mmɨdzip, jaduꞌn anajty nipaady nej jɨhuɨ̈y mdecypocxpejtꞌadyii.”
\p
\v 36 Chi Pedro yjacmɨnañ:
\p
―Ñejhuɨ̈huɨpy nidügꞌócɨy yɨ Israel jäy ajcxy co janch janch co je Jesús huɨdibɨ miich ajcxy myajcruudzpejt, Dios yajnïbɨjc co yhuindzɨnꞌadɨpy ma miich ajcxy, etz Cristo huɨdibɨ xyñihuaꞌnɨpy xyajtzögɨpy ajcxy.
\p
\v 37 Co je mayjäy ajcxy jaduꞌn mɨdoy, chi ajcxy yjotyungɨɨy, e amɨdoy ajcxy je Pedro etz jacjadyii jäy huɨdi Jesús yꞌayuc capxhuäcxɨ anajty, chi ajcxy ymɨnañ:
\p
―Mɨgügtɨjc, ¿ti ɨɨch ajcxy jëbɨ huaad nduñ?
\p
\v 38 Huinꞌit Pedro yꞌadzooy:
\p 
―Jothuimbijtcɨx e nɨɨbejtcɨx nidüg nidüg mɨɨd Jesucristo yxɨɨ, jɨgɨx Dios miich ajcxy mbocy xyhuinmeecxɨpy. E jaduꞌn Dios xymöhuɨpy je Espíritu Santo.
\v 39 Huɨdibɨ Dios yꞌahuanɨɨy miich yɨꞌ ajcxy mjeꞌ etz mꞌung ajcxy, etz mꞌap mꞌoc ajcxy, etz nañ jaduꞌn je jäy ajcxy huɨdi jɨguémɨp, etz jacjadyii jäy ajcxy huɨdi Dios huinꞌixamy.
\p
\v 40 Mɨɨd jadayaab ayuc etz jacjadyii ayuc Pedro yajnɨmay capxhuijy je mayjäy ymɨnañ:
\p
―Caꞌ mmɨjpɨdaaccɨx je jäy ajcxy yꞌayuc huɨdibɨ caꞌ capxymɨdoy Dios.
\p
\v 41 Jaduꞌn yjajtɨ, je jäy ajcxy huɨdijaty mɨbɨjc Pedro yꞌayuc, chi ajcxy ñɨɨbejttay huinꞌit xɨɨ. Ñimayɨɨy ajcxy huɨdibɨ mɨjpɨdac Jesús yꞌayuc oy nidugɨɨg mildɨ jäy.
\v 42 Tügꞌócɨy ajcxy anajty panɨcxcɨxy yɨ ixpɨ́jcɨn jaduꞌn nej yɨ Jesús yꞌapóstoles ajcxy yajꞌixpɨjcy. Chɨnaaygɨxy yquipxyjot yquipxyhuinmaꞌñ.  Etz Dios mɨbɨjctzoogɨxy e ñayyöymújcɨgɨxy co anajty ajcxy chajcaagy tujc-huäcxaangɨxy.
\s Jaduꞌn nej je mɨbɨjpɨdɨjc chɨnaaygɨxy jugyꞌajtcɨxy
\p
\v 43 Nidügꞌócɨy ajcxy anajty ooy mɨjcajee jɨhuɨɨy. E Jesús yꞌapóstoles ajcxy ijxpejt etz mɨjhuinmaꞌñ ooy anajty tungɨxy.
\v 44 Nidügꞌócɨy je jäy ajcxy huɨdibɨ anajty tɨ ymɨbɨjccɨxy ijtp anajty ajcxy tüg mucy, e yajhuäcxcɨxy tijaty ajcxy anajty ymɨɨd, mooygɨxy ymɨgügtɨjc.
\v 45 Ytoocpy anajty ajcxy yɨꞌ ypɨdägy huɨdibɨ anajty ymɨɨd, e chi anajty yajhuäcxcɨxy yɨ meeñ nijeꞌ nijeꞌ nej pɨn ti yajmayjaty.
\v 46 Jabom jabom anajty ajcxy ñayyöymugyii ma Dios ytɨjc, etz nañ ñayyöymugyii ajcxy ma ytɨjc tzajcaagy tujc-huäcxcɨxy etz ycaaygɨxy yꞌuuccɨxy niꞌamugɨꞌ jotcujc mɨɨd ajcxy yꞌoyjot yꞌoyhuinmaꞌñ.
\v 47 Ñiꞌɨɨgɨxy niyaaxcɨxy yɨ Dios, e tügꞌócɨy jäy nayyajmɨjꞌájtɨp anajty ajcxy. Chi je Huindzɨn Dios yajmayɨ̈y jabom jabom yɨ mɨbɨjcpɨdɨjc, yɨꞌ huɨdibɨ anajty patp nïdzoocɨn.
\c 3
\s Tüg tecymaꞌtpɨ chögy
\p
\v 1 Tüg xɨɨ Pedro etz Juan ypättɨgɨ̈y ajcxy túꞌcɨy ma Dios ytɨjc, mɨjmɨnacy xɨɨ anajty, jeꞌ jeꞌ anajty je horɨ mɨna ajcxy Dios mɨbɨjctzoogɨxy.
\v 2 Jabom jabom anajty jäy yajnɨcxcɨxy ma je Dios ytɨjcꞌaguu tüg tecymaꞌtpɨ, jaduꞌn jeꞌ anajty tɨ ymaꞌxungꞌaty. Chi ajcxy pɨdägy je tecymaꞌtpɨ ma je Dios ytɨjcꞌaguu huɨdi anajty yxɨɨ la Hermosa, jɨgɨx jɨm pɨjctzohuɨpy meeñ ma je jäy ajcxy huɨdibɨ tɨgɨɨyb ma Dios ytɨjc.
\v 3 Co je jäy tecymaꞌtpɨ ijxy Pedro etz Juan ytɨgɨ̈huaangɨxy anajty ma Dios ytɨjc, chi pɨjctzoy meeñ.
\v 4 Co Pedro etz Juan ijxy je tecymaꞌtpɨ, chi Pedro ymɨnañ:
\p
―Huindɨcxpejtcɨch.
\p
\v 5 Chi je jäy huindɨcxpejty, yjɨjpꞌijxpy anajty ti möhuaanɨp.
\v 6 Chi Pedro je tecymaꞌtpɨ nɨmay:
\p
―Caꞌ nmɨ́ɨdɨdyɨch plata, oorɨ, huɨdibɨ janchtɨy nmɨɨdɨch jeꞌ nmöhuɨp. Mɨɨd Jesucristo je Nazaretpɨ ymɨcꞌajt ɨɨch miich nɨmaayb: Tɨnaayɨ̈g etz yöy.
\p
\v 7 Huinꞌit Pedro majch je tecymaꞌtpɨ ma aꞌoygɨꞌ, e yajtɨnaygugɨɨy. Huinꞌítɨy yꞌoyɨɨy ymɨcpɨjcy je ytecy etz ytecyyög.
\v 8 Chi je tecymaꞌtpɨ ytɨnaygugɨɨy etz chi ñajtztɨbɨɨy. Chi jadaꞌ yöychoñ e ytɨgɨɨy ma Dios ytɨjc mɨɨd Pedro etz Juan yöyñɨp ñɨdɨjcnɨ yujctɨjcnɨ, yam Dios ooy jäymech.
\v 9 Tügꞌócɨy je mayjäy ijxy co anajty yöyñɨp etz jäymech yɨ Dios.
\v 10 Je jäy ajcxy yꞌijxyꞌajtpy anajty ajcxy je tecymaꞌtpɨ e ñejhuɨɨygɨxyp co jeꞌ anajty jeꞌ huɨdibɨ
pɨjtzohuoꞌcp piꞌc meeñ ma Dios ytɨjcꞌaguu huɨdi anajty yxɨɨ la Hermosa. Paady je jäy ajcxy ooy chɨgɨɨy jɨhuɨɨy, co ajcxy ijxy nej anajty yam tɨ ytunyii tɨ yjadyii. 
\s Pedro nimɨydacy nej anajty je tecymaꞌt tɨ chögy
\p
\v 11 Je tecymaꞌtpɨ huɨdibɨ anajty tɨ chögy caꞌ anajty ixmach Pedro etz Juan, e tügꞌócɨy yɨ jäy anajty ooy jɨhuɨɨygɨxy huinmaaygɨxy. Chi mɨcꞌamy mayjäy nimujcy Pedro etz Juan jɨm ma yɨ Dios ytɨjc huinduu huɨdibɨ jäy ytijpy Salomón. 
\v 12 Pedro co jaduꞌn ijxy je mayjay, chi ymɨnañ:
\p
 ―Judío yëydɨjctɨjc, ¿nej co mdzachhuinmaaygɨxy mɨjcajee? ¿Nej co ɨɨch miich ajcxy xychachhuindɨɨcxcɨxy jaduꞌn nej jɨhuɨ̈y ɨɨch ajcxy jada jäy tɨ nyajtzögyɨch tɨ nyajyöychooñɨch mɨɨd ngɨ̈mmɨcꞌajtɨch, o mɨɨd co ɨɨch ajcxy ooy nDiosꞌojadaty?
\v 13 Ɨɨchꞌajt nDios, je Dios huɨdi nmɨjꞌap nmɨjteedy, je Abraham, je Isaac, etz je Jacob yꞌojadajt, yɨꞌ tɨ yajtzögy jada tecymaꞌtpɨ, jɨgɨx yajcömayɨpy yɨꞌ yꞌung Jesús huɨdibɨ miich ajcxy mgɨ̈yejc ma je tungmɨɨdpɨ. E co je gobernador Pilato jeꞌ najtzmadzɨ̈huaꞌñ, miich ajcxy caꞌ mꞌaaꞌaxɨɨy.
\v 14 Ma yjapadyii ajcxy mgapɨjctzoy co huen yajnajtzmadzɨ̈y, je huɨdi anajty yajpaatp huädz etz tudägy, chi miich ajcxy mbɨjctzoy co huen yajnajtzmadzɨ̈y tüg jäy huɨdibɨ anajty tɨ yjäyyajꞌoꞌcy.
\v 15 Jaduꞌn je jäy ajcxy yajꞌoꞌcy jeꞌ huɨdibɨ anajty jugyꞌajt yejcp. Je huɨdibɨ Dios yajjugypɨjcy ma anajty tɨ yꞌögy e jada tɨyꞌajt ɨɨch ajcxy nidɨyꞌajtꞌajtpyɨch.
\v 16 Mɨɨd co tɨ mɨbɨcy Jesús yxɨɨ, je mɨjhuinmaꞌñ huɨdibɨ Jesús ymɨcꞌajt tɨ tuñ mɨɨd jada paꞌmjäy huɨdibɨ miich ajcxy mꞌijxyp mnejhuɨɨyb. Com tɨ mɨbɨcy Jesús paady tɨ chögy janch yajxondïcnɨ, jaduꞌn nej miich ajcxy nidügꞌócɨy tɨ mꞌijxcɨxy.
\p
\v 17 Chi Pedro yjacmɨnañ:
\p
 ―Nmɨgügtɨjcɨch, nejhuɨɨybɨch co miich ajcxy etz mhuindzɨndɨjc yajꞌoꞌcy Jesús, mɨɨd co anajty mganejhuɨɨygɨxy ti anajty ajcxy mduungɨxy.
\v 18 Jaduꞌn cham Dios tɨ cuyduñ jaduꞌn nej Dios yꞌayucnajtzcapxɨɨybɨ ymɨnaꞌñ co copɨcy co yɨ Cristo yajnaxɨpy ayoꞌn.
\v 19 Paady játyɨm jothuimbijtcɨx miich ajcxy ma Dios, jɨgɨx ajcxy mbocy yajjötztähuɨpy. Huinꞌit je Huindzɨn Dios xyajniguexɨpy ajcxy jotcujcꞌájtɨn huinɨxɨɨ,
\v 20 e yɨꞌ quexamb je Jesús, je Cristo, je huɨdibɨ Dios jayɨjpꞌaty yhuinꞌijx co quexaꞌñ ma miich ajcxy.
\v 21 Oy jadachambɨ Jesucristo yꞌoc-huɨ́ꞌmɨpy jiiby tzajpjoty ixtɨ coonɨ Dios anajty yajꞌoyɨydäy tijaty, co jaduꞌn yjaay yɨꞌ yꞌayucnajtzcapxɨɨybɨ huɨdibɨ mɨɨd huädz yjot yhuinmaꞌñ huɨdibɨ ajcxy jecyꞌajty tzɨnay.
\v 22 Jaduꞌn Moisés nɨmay ɨɨch ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy jecyꞌajty: “Je Huindzɨn Dios xyajniguexaan miich ajcxy tüg yɨꞌ yꞌayucnajtzcapxɨɨybɨ, huɨdibɨ pɨdzɨmamyb ma miich ajcxy mjuugy mmɨgüg jaduꞌn nej ɨɨch yɨꞌ xyguejxy. Mꞌamɨdoꞌidɨpy miich ajcxy yɨꞌ yꞌayuc.
\v 23 Jaduꞌn yjadɨpy co tügꞌócɨy jäy huɨdibɨ anajty caꞌ capxymɨdooy je Dios yꞌayucnajtzcapxɨɨybɨ, huädz ajcxy ytɨgoydähuɨpy, e tüg jɨɨbɨcy ajcxy idɨpy ma judíojäy ajcxy yajpaady.”
\p
\v 24 Chi Pedro yjacmɨnañ:
\p
 ―Jaduꞌn jada tügꞌócɨy Dios yꞌayucnajtzcapxɨɨybɨ, chondacy ma Samuel ixtɨ ma jacjadyiinɨ ajcxy, ñigapxtay ajcxy jaduꞌn nej cham ytuñyii yjadyii.
\v 25 Yɨ Dios yꞌayucnajtzcapxɨɨybɨ ajcxy, miich jeꞌ anajty ajcxy mmɨjꞌap mmɨjteedy. E je ayuc huɨdibɨ Dios yajnɨmay Abraham ycuydunaamyb mɨɨd miich ajcxy co jaduꞌn ymɨnañ: “Ngonúucxɨbɨch tügꞌócɨy naaxhuiñyjäy mɨɨd tüg miich mꞌap mꞌoc.”
\v 26 Co Dios yꞌung yꞌoꞌcy, chi Dios yajjugypɨjcy jadügꞌoc, e quejxy jayɨjp ma miich ajcxy, jɨgɨx xyconúucxcɨxɨpy, etz jɨgɨx nidügꞌócɨy miich ajcxy mꞌixmadzɨpy yɨ mjɨbɨchuinmaꞌñ.
\c 4
\s Pedro etz Juan ma tungmɨɨdpɨ yhuinduu
\p
\v 1 Pedro etz Juan jɨmnɨ anajty tzachmɨɨdmɨydaaccɨxy je mayjäy ajcxy, co oy miingɨxy je judío teedy ajcxy, mɨɨd je soldado huindzɨn, je tzajptɨjc cuendꞌajtpɨ etz mɨɨd saduceojäy.
\v 2 Ooy ajcxy anajty yjotmätcɨxy co Pedro etz Juan yajꞌixpɨjccɨxy anajty je mayjäy etz nɨmaaygɨxy co yɨ öcpɨ jugypɨgɨpy yɨꞌ ajcxy, com co Jesús yjugypɨcy co yꞌoꞌcy.
\v 3 Chi je tungmɨɨdpɨ ajcxy majch Pedro etz Juan, e chi ajcxy pɨdacy pujxtɨgoty ixtɨ com jabomnɨ, com tɨ anajty chuꞌɨɨñ.
\v 4 Mayjäy ajcxy huɨdibɨ anajty tɨ amɨdoꞌijtcɨxy je Pedro yꞌayuc ymɨbɨjc ajcxy. E hueꞌ je mɨbɨjcpɨdɨjc, ac yëydɨjctɨjcpɨ, yajmɨchomujcy jahueen ycamɨgoox mílɨty.
\p
\v 5 Je com jabom ajcxy ñaymújccɨ jɨm Jerusalén judíojäy tungmɨɨdpɨ, je mɨjjäydɨjc etz yɨ escribas.
\v 6 Nañ jaduꞌn jɨm anajty Anás huɨdibɨ anajty aneꞌmb je teedy ajcxy, etz je Caifás, je Juan, je Alejandro, etz tügꞌócɨy teedy mɨjtungmɨɨdpɨ yjugymɨgüg.
\v 7 Chi ajcxy pɨdacy Pedro etz Juan cujcꞌamy ma anajty ajcxy ñaymugyii, chi ajcxy yꞌamɨdooy:
\p
―¿Pɨn miich ajcxy tɨ xymöy cötujcɨn co jada jaduꞌn tɨ mdungɨxy?
\p
\v 8 Huinꞌit Pedro ymɨɨd anajty Espíritu Santo ma yjot yhuinmaꞌñ, chi ymɨnañ:
\p
―Miich ajcxy tungmɨɨdpɨ etz judíojäy mɨjjäydɨjc,
\v 9 yɨꞌ ɨɨch miich ajcxy cham xyajꞌamɨdoob yɨ oybɨ tɨɨbɨ yajtuñ ma tüg paꞌmjäy e nejhuɨ̈huaangɨxy nej tɨ chögy.
\v 10 Cham nimɨydactäyɨch ma miich ajcxy mhuinduu, jaydëbɨ ajcxy nejhuɨydähuɨpy tügꞌócɨy  judíojäy, co jadayaabɨ jäy huɨdibɨ anajty tecymaꞌtpɨ, cham  yajpaady ya ma miich ajcxy mhuinduu mɨc oy, mɨɨd je mɨcꞌajt huɨdibɨ Jesucristo je Nazaretpɨ yejcpy, je jäy huɨdibɨ miich ajcxy myajcruudzpejt, huɨdibɨ Dios  yajjugypɨjc co yꞌoꞌcy. 
\v 11 Yɨ Jesús jaduꞌn nipaady nej tüg tzaa oybɨ, huɨdibɨ ajcxy potzpɨdɨjc, caꞌ yajtúngɨxy co ytɨjccojcɨxy.  Jesús cham tɨ paady mɨjtung ma Dios, jaduꞌn yɨꞌ ni paady nej tüg mɨj tzaa huɨdibɨ ytungbaatp ma poch ytaatz.
\v 12 Caꞌ jac ni pɨn huɨdibɨ jëbɨ xyajnïdzoocɨm ajt nꞌalma. Jesucristo yɨꞌ jeꞌ tügpajc huɨdibɨ Dios yejc ma jäy ya naaxhuiñ huɨdibɨ jëbɨ xyajnïdzoocɨm ajt nꞌalma.
\p
\v 13 Co je mɨjtungmɨɨdpɨ ajcxy ijxy mɨdoy jaduꞌn nej Pedro etz Juan ajcxy huinmɨc jotmɨc ycapxcɨxy, etz nejhuɨɨy co caꞌ ajcxy yꞌixpɨcyjäyɨty, chi ajcxy ooy jɨhuɨy huinmay. Nañ yɨꞌ ijxcajp ajcxy co jeꞌ anajty huɨdibɨ ajcxy tɨ mɨɨd huɨdity Jesús.
\v 14 Cha co yjactɨmjɨ́mɨty anajty je jäy huɨdibɨ anajty tɨ chögy ytɨnäy mɨɨd Pedro etz Juan, paady ajcxy caꞌjajty nej mɨdziptzoonɨpy.
\v 15 Chi je tungmɨɨdpɨ niꞌaneꞌmdɨy huen yajpɨdzɨmyii Pedro etz Juan ma je mayjäy anajty ñaymugyii, jɨgɨx ac jëyɨ tungmɨɨdpɨdɨjc ɨɨyöyaangɨxy capxyöyaangɨxy Pedro etz Juan ypocy.
\v 16 Chi ajcxy ymɨnañ:
\p
―¿Ti cham nduunɨm mɨɨd yɨjiibɨ jäy ajcxy? Com tügꞌócɨy jäy huɨdibɨ tzɨnaayb ya Jerusalén ñejhuɨɨyb ajcxy co tɨ túngɨxy mɨjhuinmaꞌñ, e caꞌ huaad ɨɨch ajt nmɨnaanɨm co caꞌ yjanchɨty.
\v 17 Tzoc capxꞌadujcɨm co caꞌ huaad ajcxy jacnimɨydägɨpy Jesús jadachambɨ etz jacnɨcxpɨ xɨɨ tiempo.
\p
\v 18 Chi ajcxy mɨjhuoy Pedro etz Juan, chi ajcxy nɨmay co caꞌ huaad ajcxy ni nej ocnimɨydaacnɨp, ni caꞌ jacyajꞌixpɨgɨpy mɨɨd Jesús yxɨɨ.
\v 19 Huinꞌit Pedro etz Juan yꞌadzooy:
\p
―Huinmaaygɨx miich ajcxy cɨꞌm pen tɨyꞌajt jada ma Dios co ɨɨch miich ajcxy ngapxycöbɨgɨpy jayɨjp, caꞌydɨ yɨ Dios.
\v 20 Com ɨɨch ajcxy caꞌ nniꞌamonaangɨxy jaduꞌn nej ɨɨch ajcxy tɨ nꞌixy tɨ nmɨdoy. 
\p
\v 21 Huinꞌit je tungmɨɨdpɨ ajcxy adzɨgɨꞌñ mɨgapxy Pedro etz Juan, e najtzmadzɨɨy ajcxy. Caꞌ ajcxy mɨhuinmaꞌñybaty nej tzaachytunɨpy Pedro etz Juan. Com tügꞌócɨy jäy yjäymejchpy ycömaayb anajty yɨ Dios jaduꞌn nej anajty tɨ ytuñyii tɨ yjadyii.
\v 22 Je jäy tecymaꞌtpɨ huɨdibɨ tzooc co Dios mɨjhuinmaꞌñ ytuñ, ymɨɨd anajty yjɨmɨjt huixchɨguïpx naxy.
\s Je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy pɨjctzoogɨxy ma Dios jotmɨcꞌajt
\p
\v 23 Chi Pedro etz Juan co yajnajtzmadzɨɨy, chi ajcxy ñɨcxy ma ymɨgügtɨjc anajty, yajmɨɨdmɨydactay tügꞌócɨy jaduꞌn nej teedy huindzɨn etz mɨjjäydɨjc anajty tɨ ñɨmáayɨgɨxy.
\v 24 Co jada ayuc ajcxy mɨdoy nidügꞌócɨy ajcxy túꞌcɨy yjot yhuinmaꞌñ pɨdacy, chi ajcxy Dios mɨbɨjctzoy ymɨnañ ajcxy:
\p ―Huindzɨn Dios, miich jeꞌ tɨ mꞌoyduñ je tzajp, je naaxhuiñybɨ, je mejy etz tügꞌócɨy tijaty.
\v 25 Miich mɨɨd mEspíritu je David myajcapxy, e yɨꞌ jaduꞌn ymɨnañ:
\q ¿Nej co jada naaxhuiñybɨ jäy chachhuaangɨxy chachjɨhuɨɨygɨxy, e yɨ jäy ajcxy huinmaaygɨxy huɨdibɨ caꞌ ytimytiijɨty?
\q 
\v 26 Yɨ reydɨjc ya naaxhuiñybɨ mɨdziptzooñ ajcxy yɨ Dios. Etz je tungmɨɨdpɨ cajp cajp ñaymujcɨ ajcxy, mɨdziptzoñ ajcxy Huindzɨn Dios, etz mɨdziptzoñ ajcxy Cristo.
\p
\v 27 Com janch co je rey Herodes etz yɨ gobernador Poncio Pilato ñaymujcɨ ya ma jada cajp mɨɨd huɨdibɨ caꞌ yjudíojäyɨty ajcxy etz mɨɨd judíojäy ajcxy, mɨdziptzoñ ajcxy yɨ mꞌung Jesús huɨdi anajty tɨ mhuinꞌixy.
\v 28 Yɨꞌ ajcxy tɨ cuydungɨxy tügꞌócɨy jaduꞌn nej miich, Huindzɨn Dios, tɨ myajnigödugɨ̈y jaduꞌn nej ytunɨɨyb yjadɨɨyb.
\v 29 Jadachambɨ Huindzɨn Dios, ix jaduꞌn nej yɨ tungmɨɨtpɨ xychachmɨjotmáꞌtcɨxyɨch. Moꞌ yɨ mdumbɨ ajcxy jotmɨcꞌájtɨn, jɨgɨx mꞌayuc ajcxy capxhuäcxɨpy amɨc jotmɨc, 
\v 30 e mɨɨd miich mmɨcꞌájtɨn chögɨpy paꞌmjäydɨjc, tunɨpy ajcxy tijaty ijxpejt etz mɨjhuinmaꞌñ mɨɨd yɨ mꞌung Jesús yxɨɨ, huɨdibɨ mɨɨd huädz yjot yhuinmaꞌñ.
\p
\v 31 Co ajcxy mɨbɨjctzoday, chi je naax chuyuuy ma anajty ajcxy tügmucy yajpaatcɨxy, etz nidügꞌócɨy yɨꞌ ajcxy ymɨcꞌajt mooyɨ je Espíritu Santo, e yɨ Dios yꞌayuc capxhuäcxcɨxy anajty amɨc jotmɨc.
\s Je mɨbɨjcpɨdɨjc túꞌcɨy anajty ajcxy yjot yhuinmaꞌñ
\p
\v 32 Je mayjäy huɨdibɨ anajty tɨ mɨbɨcy, túꞌcɨy ajcxy yjot yhuinmaꞌñ. Ni pɨn anajty ycamɨnaꞌñ co naydüg jëꞌadyii. Hueꞌ anajty ymɨnaangɨxy co túꞌcɨy jëꞌájtɨgɨxy.
\v 33 Je majmetzpɨ Jesús yꞌayuccapxhuäcxpɨ amɨc jotmɨc capxhuäcxy je tɨyꞌajt jaduꞌn nej je Huindzɨn Jesús yjugypɨjcy co yꞌoꞌcy. E mɨj ajcxy Dios ypubejtɨ. 
\v 34 Ma jeꞌ ajcxy caꞌ ni ti yajmayjajtcɨxy, com tügꞌócɨy tijaty anajty ajcxy ymɨɨd ñaax o ytɨjc ytoocpy anajty ajcxy, e yejccɨxy anajty meeñ.
\v 35 Chi je meeñ yajcɨ̈dɨgɨɨygɨxy je apóstoles ajcxy e yɨꞌ ajcxy moy nidüg nidüg pɨnjaty yajmayjajtp.
\v 36 Jɨm anajty mɨɨd jeꞌ ajcxy tüg levita jäy huɨdi anajty yxɨɨ José, huɨdibɨ maꞌxungꞌajt ma yɨ ñaaxjot mejy agujc huɨdibɨ yxɨɨ Chipre, je huɨdibɨ je majmetzpɨ Jesús yꞌayuccapxhuäcxpɨ, yxɨɨ moy Bernabé, huɨdibɨ huimbɨdzɨm je yajjotcujcꞌajtpɨ.
\v 37 Je Bernabé tocy ytundac huɨdibɨ anajty ymɨɨd, e chi mɨmiiñ je meeñ, e yajcɨ̈dɨgɨy je apóstoles ajcxy.
\c 5
\s Je Ananías etz Safira ajcxy Dios mɨdundɨgoy
\p
\v 1 Chi jadüg yëydɨjc, huɨdi anajty yxɨɨ Ananías, mɨɨd ytöxyɨjc, Safira, toogy ajcxy tüg it ytundac.
\v 2 Ananías ñayyajnihuɨꞌmɨ jacꞌanaxy je meeñ, e yajninɨcxy Jesús yꞌapóstoles ajcxy je jac-hueenɨp, jaduꞌn nej jɨhuɨ̈y yejctay tügꞌócɨy, etz yɨꞌ ytöxyɨjc ñejhuɨɨyb anajty.
\v 3 Chi Pedro nɨmay Ananías:
\p
―Ananías, ¿nej co myajtuñ je mujcuꞌ yhuinmaꞌñ, e mhuinꞌɨɨnaꞌñ je Espíritu Santo, e tɨ mbugoñ jacꞌanaxypɨ meeñ nej tɨ tzooꞌadyii yɨ pɨdägy tɨɨbɨ mdoogy?
\v 4 ¿Nej caꞌ anajty yɨꞌ miich mdundacꞌadyii? E co tɨ mdoogy, ¿nej caꞌ anajty jeꞌ miich mmeeñꞌadyii? ¿Nej co jaduꞌn tɨ mdundɨgooy? Dios tɨ mhuinꞌɨɨñ, canan jäy.
\p
\v 5 Co jaduꞌn mɨdoy, jɨ́mɨyɨ Ananías ycɨday, e chi yꞌoꞌcy. E tügꞌócɨy jäy ajcxy huɨdijaty nejhuɨɨy, ooy ajcxy chɨgɨɨy.
\v 6 Huinꞌit ymiiñ jadyii yujcyeecpɨdɨjc, chi ajcxy moꞌñ Ananías ñinïcx, e oy ajcxy yajnaaxtɨgɨ̈y.
\p
\v 7 Codugɨɨg horɨ naxy, oy ytɨgɨ̈y je Ananías ytöxyɨjc, e ni caꞌ nejhuɨ̈y anajty ti tɨ ytuñyii tɨ yjadyii je ñäy.
\v 8 Pedro yꞌamɨdoohuɨ:
\p
―Yajnɨmaaygɨch, ¿nej janch jaduꞌn tɨ mdooccɨxy yɨ mdundac jaduꞌn nej tɨ mgapxcɨxy?
\p
Chi je töxyjäy yꞌadzooy:
\p
―Janch jaduꞌn tɨ ndoogyɨch.
\p
\v 9 Chi Pedro ymɨnañ:
\p
―¿Nej co tɨ mnaygápxɨgɨxy mhuinꞌɨɨnaꞌñ yɨ Espíritu Santo? Cha ma tɨjcꞌaguu je jäy ajcxy ytɨnäy huɨdi oy tɨ yajnaaxtɨgɨ̈y mñäy, e jadachambɨ miich ajcxy xyajnɨcxaam nañ jaduꞌn.
\p
\v 10 Tɨm huinꞌitɨy Ananías ytöxɨjc ycɨday, e chi yꞌoꞌcy. E chi oy ycɨdägy ma Pedro ytecymɨjc. Co je yujcyeecpɨdɨjc ytɨgɨɨy, chi ajcxy jeꞌ paaty ögy. Chi ajcxy yajpɨdzɨmy etz oy yajnaaxtɨgɨ̈y ma ñäy ymɨjc.
\v 11 Chi tügꞌócɨy je jäy ajcxy huɨdibɨ Jesús mɨbɨjcp etz tügꞌócɨy huɨdibɨ mɨdou jada nej tɨ yjadyii tɨ ytunyii, chi ajcxy ooy chɨgɨ̈y.
\s Canaag mɨjꞌijxpejt etz tɨyꞌajt
\p
\v 12 Je majmetzpɨ Jesús yꞌayuccapxhuäcxpɨ ooy anajty ajcxy Dios ymɨcꞌajt yajniguëxɨ̈cɨ etz ijxpejt yejccɨxy ma yɨ jäy ajcxy. E tügꞌócɨy jäy ajcxy huɨdibɨ Jesús mɨbɨjc jabom jabom anajty ñayyöymújcɨgɨxy ma Dios ytɨjc huinduu huɨdibɨ yxɨɨ Salomón.
\v 13 Caꞌ jac ni pɨn anajty mɨjnɨcxpedaꞌñ mɨjyöypedaꞌñ jeꞌ ajcxy. E je jäy ajcxy yjacyajmɨjꞌajtpy huɨdi Jesús anajty ooy mɨbɨjccɨxyp.
\v 14 Mayjäy oy mɨbɨjcnɨ Jesús yꞌayuc, yëydɨjctɨjc etz töxyjäydɨjc.
\v 15 Etz ixtɨ paꞌmjäydɨjc anajty ajcxy yajnɨcxy mɨjtügujc cɨjxꞌaam pɨdaaccɨxy, jɨgɨx co Pedro ñaxɨpy jɨm ycadɨmjecyɨty co nɨcxy yꞌaaꞌap yjäty ma je paꞌmjäy.
\v 16 Nañ jaduꞌn mayjäy chooñ anajty huɨdijaty huingon ycajp, ymiingɨxy Jerusalén, mɨɨdmiingɨxy paꞌmjäy, etz huɨdibɨ caꞌoybɨ mɨɨd ma yjot yhuinmaꞌñ, e tügꞌócɨy yajtzooctaayb anajty ajcxy.
\s Pedro etz Juan yajꞌixhuɨdijtcɨxy yajpahuɨdijtcɨxy
\p
\v 17 Huinꞌit je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz huɨdibɨ saduceo ijxpɨ́jcɨn ymɨjpɨdacp ooy ajcxy yajcaꞌoyꞌijxy,
\v 18 e co ajcxy majch je apóstoles ajcxy, chi ajcxy pɨdacy ma je mɨjpujxtɨjc.
\v 19 Chi Huindzɨn Dios tüg yꞌángel je huinꞌit coodz yajꞌahuaach je pujxtɨjc aguu, yajpɨdzɨmy ajcxy, chi ajcxy nɨmay:
\p
\v 20 ―Nɨ́cxcɨx, tɨnayꞌahuɨɨygɨx tzajtɨgoty, yajmɨɨdmɨydaaccɨx yɨ mayjäy ajcxy Jesucristo ytɨyꞌajt nej jëbɨ jäy ajcxy paadɨpy jugyꞌájtɨn jemybɨ.
\p
\v 21 Co jaduꞌn mɨdoy, chi com jabom ytɨgɨɨy ajcxy jopyñɨ tzajtɨgoty. Jiiby jeꞌ ajcxy anajty ñiyajꞌixpɨjccoꞌnɨ.
\p
Chi je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz jacpɨnjaty mɨɨd, chi ajcxy capxyñiguejxy yɨ judíojäy ymɨjjäydɨjc etz ixpɨcytɨjc co huen junta jadyii. Chi ajcxy capxyñiguejxy huen nɨcxy yajpɨdzɨmyii jiiby pujxtɨgoty yɨ apóstoles ajcxy. 
\v 22 Co je policías ajcxy ymejch ma je pujxtɨjc, caꞌ ajcxy paady je apóstoles ajcxy. Chi ajcxy huimbijtnɨ mɨɨd tɨyꞌajt,
\v 23 chi ajcxy nɨmay:
\p
―Hueꞌ ɨɨch ajcxy tɨ nbaadcɨxy yɨ pujxtɨjc aducy, etz je soldadtɨjc jɨm tɨjc aguuy yjaccuendꞌajtcɨxy. Chi co ɨɨch ajcxy nyajꞌahuäch je pujxtɨjc, caꞌ ɨɨch ajcxy ni pɨn tɨ nbaatyɨch jiiby pujxtɨgoty.
\p
\v 24 Co jaduꞌn ajcxy mɨdoy, je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz je soldado huindzɨn, etz jacjadyii teedy huindzɨn ajcxy, chi ajcxy ooy huinmay nej jada yꞌoccogɨxɨ̈huɨp.
\v 25 Huinꞌit tüg jäy miiñ huɨdibɨ nɨmaayɨ ajcxy:
\p
―Je jäy huɨdibɨ miich ajcxy mbɨdac pujxtɨgoty, chɨm jeꞌ ajcxy tzajtɨgoty yajꞌixpɨjccɨxy yɨ mayjäy.
\p
\v 26 Chi je soldado huindzɨn mɨɨd soldadtɨjc ñɨcxy ma yɨ apóstoles ajcxy jäy yajꞌixpɨjccɨxy, chi ajcxy yajnɨcxy oyꞌamy, com tzɨgɨɨyb anajty ajcxy co je mayjäy chaagädzɨɨyb.
\v 27 Co ajcxy yajmiiñ, chi ajcxy pɨdacy ma je maytungmɨɨdpɨ yhuinduu. Chi je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ je apóstoles ajcxy nɨmay:
\p
\v 28 ―Ɨɨch ajcxy tɨ ngapxꞌaducy co caꞌ huaad mꞌocjacyajꞌixpɨ́jccɨxnɨ ma Jesús yxɨɨ. E ¿ti tɨ mdungɨxy? Tɨ myajhuäcxtaaygɨxy yɨ mꞌixpɨ́jcɨn ma Jerusaléngajp, e ɨɨch ajcxy miich pocy xyjátyɨm yajmɨhuɨꞌmam co Jesús yꞌoꞌcy.
\p
\v 29 Chi Pedro etz jacjadyii apóstoles ajcxy yꞌadzooy:
\p
―Copɨcy ɨɨch ajcxy ngapxycöbɨgɨpyɨch yɨ Dios jayɨjp caꞌydɨ jäy.
\v 30 Je Dios huɨdibɨ ɨɨch ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy yꞌojadajt, yɨꞌ yajjugypɨjc je Jesús huɨdibɨ miich ajcxy myajꞌöc cruudzcɨ́xy.
\v 31 Je Dios Teedy jadachambɨ hueꞌ Jesús mɨɨdɨty aaꞌoyꞌamy jiiby tzajpjoty, e tɨ pɨdägy aneꞌmbɨ etz yajnïdzoocpɨ jɨgɨx yɨ judío jäy  ajcxy yjothuimbidɨpy e yajhuinmeecxɨpy ajcxy ypocy.
\v 32 Ɨɨch ajcxy tɨyꞌajt nyejcpy mɨɨd jada ycɨxpɨ, etz nañ jaduꞌn je Espíritu Santo huɨdibɨ Dios ymooyb pɨnjaty capxymɨdoohuɨp.
\p
\v 33 Co je jäy ajcxy jaduꞌn mɨdoy, chi ajcxy ooy yjotmätcoty, chi ajcxy jayajꞌögaꞌñ.
\v 34 Huinꞌit ytɨnayɨ̈gy ma je naymujctac tüg fariseojäy, hueꞌ anajty yxɨɨ Gamaliel, hueꞌ jeꞌ anajty Moisés yley ñihuindzɨnꞌájtɨp. E jäy ajcxy ooy anajty yajmɨjꞌajtcɨxy je Gamaliel. Chi jeꞌ niꞌaneꞌmdɨɨy co huen yajpɨdzɨmyii tzojcyɨ jiiby tɨbaꞌy je apóstoles ajcxy.
\v 35 Chi Gamaliel nɨmay yɨ tungmɨɨdpɨ ajcxy:
\p
―Judío yëydɨjctɨjc ajcxy, íxcɨm ti mdungɨxy mɨɨd jada jäy ajcxy.
\v 36 Jäymetz miich ajcxy co jecyꞌajty je Teudas ypɨdɨ̈gy ymɨnañ co jeꞌ ymɨjɨty yjanchɨty, e chi ypanɨcxɨ oy nimɨdaax mɨgoꞌpxtɨ yëydɨjc. Chi ajcxy yajꞌoꞌcɨ, chi tügꞌócɨy huɨdibɨ anajty tɨ ypanɨcxyii yöyhuäcxtay, e jaduꞌñyɨ jeꞌ ajcxy ñitɨgoyday.
\v 37 Jacnamnɨ je huinꞌit xɨɨ mɨna cajpjäy anajty ñecypejtcɨxy, ypɨdɨ̈gy Judas huɨdibɨ tzon Galilea. Mayjäy ypanɨcxɨ; nañ jaduꞌn ajcxy yajꞌoꞌcy, e tügꞌócɨy jäy huɨdibɨ panɨcxy jaduꞌñyɨ ajcxy yöyhuäcxtay.
\v 38 Paady ɨɨch miich ajcxy jaduꞌn nɨmaaygɨxy, ixmajtzcɨx yɨ apóstoles ajcxy, e caꞌ mmɨjyöybejtcɨxy. Penɨ jäy yɨ yꞌayuc ytɨyꞌajt huɨdibɨ ajcxy ymɨɨd, cɨxɨp tɨgoyɨp yɨꞌ.
\v 39 Pen Dios yꞌayuc ytɨyꞌajt yɨꞌ ajcxy ymɨɨd, caꞌ ajcxy mjadɨpy nej myajcödɨgóoygɨxyɨpy. Jaty nayguendꞌájtɨgɨxy, caꞌ jecyɨty co Dios anajty mɨɨd mdziptungɨxy.
\p
\v 40 Nidügꞌócɨy ajcxy jäygɨdacy Gamaliel ycapxhuíjɨn. Huinꞌit ajcxy mɨjhuoy yɨ apóstoles ajcxy. Chi ajcxy tzaachytuñ, chi ajcxy cɨ̈ꞌajty, etz capxꞌadujcy co caꞌ huaad Jesús yꞌayuc jaccapxhuäcxɨp. Huinꞌit ajcxy najtzmadzɨɨy.
\v 41 Je apóstoles ajcxy ypɨdzɨmy ajcxy ma tungmɨɨdpɨ ajcxy yhuinduu ooy yjotcujcɨty co Dios jaduꞌn tɨ aaꞌɨxɨ̈y co huen tzaachytuñyii mɨɨd Jesús yxɨɨ ycɨxpɨ.
\v 42 E ooy ajcxy yajꞌíxpɨjccɨxy etz nimɨydaaccɨxy Jesucristo jabom jabom jaduꞌn tzajtɨgoty nañ jaduꞌn majaty tɨjc.
\c 6
\s Chi ajcxy yajnïbejty huixtujc mutztungmɨɨdpɨ
\p
\v 1 Je huinꞌit xɨɨ ajcxy huɨdibɨ ixpɨjcp Jesús yꞌayuc nïgɨ anajty ñimayɨyꞌadɨɨtzcɨxy. E huɨdibɨ anajty capxp griego ayuc ytɨgɨɨy nayñigápxɨp mɨɨd huɨdibɨ judío yꞌayuc capxp. Ymɨnaangɨxy co yɨ griegojäy coꞌögy töxyjädɨjc, caꞌ anajty ajcxy paady quipxyjaty mɨɨd je judíojäy coꞌögy töxyjäydɨjc caayɨn uucɨn jabom jabom.
\v 2 Huinꞌit yɨ majmetzpɨ apóstoles ajcxy yajnaymujctaayɨ je jäy huɨdibɨ Jesús mɨbɨjcp, chi ajcxy ymɨnañ:
\p
―Caꞌ huaad ɨɨch ajcxy Dios yꞌayuccapxhuäcxɨn nꞌijxmajch, e nɨcxyɨch caayɨn uucɨn yajhuäcxcɨxy.
\v 3 Paady miich ajcxy mɨgügtɨjc nayhuinꞌíjxɨgɨx huɨxtujc yëydɨjctɨjc huɨdibɨ oy yajmɨjꞌajtnɨ Dios, huɨdibɨ huädz oy yhuinmaꞌñ ymɨɨd, huɨdibɨ je Dios yjɨhuɨꞌñ ymɨcꞌajt mɨɨd, e huen ajcxy tungꞌadɨɨb jada tung.
\v 4 Ɨɨch ajcxy njacmɨbɨjctzohuamy Dios, etz ɨɨch ajcxy njacyajꞌixpɨgamy Dios yꞌayuc.
\p
\v 5 Tügꞌócɨy ajcxy jäygɨdacy jeꞌ ayuc. Chi je mayjäy huinꞌijxy Esteban huɨdibɨ ymɨɨd ooy ymɨbɨ́jcɨn, etz ymɨɨd Espírito Santo. Nañ huinꞌijxy ajcxy Felipe, Prócoro, Nicanor, Timón, Parmenas, etz Nicolás. Nicolás caꞌ jeꞌ anajty yjudíojäyɨty. Hueꞌ jeꞌ anajty chooñ jɨm Antioquía, jécyɨp anajty jɨjptɨgɨyɨɨyñɨ judíojäy ytɨyꞌajt.
\v 6 Chi ajcxy yajnɨcxy je jäy ma je apóstoles ajcxy. Chi ajcxy je apóstoles Dios mɨbɨjctzoy e cɨ̈nïxajy ajcxy.
\p
\v 7 Je Huindzɨn Jesús yꞌayuc nïgɨ anajty jäy  tzachnejhuɨɨyñɨ. E je mɨbɨjcpɨdɨjc nïgɨ anajty ajcxy chachnimayɨɨyñɨ jɨm Jerusalén, ixtɨ may judío teedy ajcxy ymɨbɨjcy.
\s Majch ajcxy Esteban
\p
\v 8 Je Esteban ymɨɨd anajty Dios ymɨcꞌajt etz yꞌoyꞌajt e oy mɨjhuinmaꞌñ tuuñ, etz yejcy ijxpejt ma jäy ajcxy.
\v 9 Huinꞌit xɨɨ nijëjɨty ixpɨcytɨjc ooy ñayꞌijxquípxɨgɨxy yꞌixpɨjcɨn mɨɨd Esteban jɨm ma judíojäy ajcxy ñaymujctac huɨdi anajty yxɨɨ Libertados. E jɨm anajty Cirene jäy, Alejandría jäy, Cilicia jäy, etz huɨdibɨ tzomb jɨm Asia ñaaxjot.
\v 10 Caꞌ ajcxy mɨmadacy Esteban com hueꞌ jeꞌ anajty ycapxy mɨɨd yhuijyꞌajt ycujcꞌajt huɨdibɨ je Espíritu Santo anajty mooyɨp.
\v 11 Chi Esteban ymɨdzip ajcxy mujuy jäy huɨdibɨ jëbɨ nïhuambety Esteban, co tɨ anajty ooy ycapxtɨgooy etz niꞌojɨ̈y Moisés etz Dios.
\v 12 Jaduꞌn ajcxy yajyuumɨ̈gy yajꞌoxɨ̈gy yɨ jäy mɨjjäydɨjc, etz huɨdibɨ ajcxy yajꞌixpɨjcp Moisés yley. Chi ajcxy mɨmadacy majch ajcxy Esteban, yajnɨcxy ajcxy ma je judíojäy ymɨjtungmɨɨdpɨ etz ixpɨcytɨjc ñaymújcɨgɨxy.
\v 13 Chi ajcxy ixtaayɨ jäy huɨdibɨ nïhuambedɨɨb, chi ajcxy ymɨnañ:
\p
―Jada Esteban jɨbɨc nigapxy yɨ Dios ytɨjc etz Moisés ytɨyꞌajt.
\v 14 Tɨ  ɨɨch ajcxy mɨdoy co ymɨnaꞌñ co Jesús je Nazaretpɨ yjidamy je Dios ytɨjc, e yajtɨgadzaꞌñ Dios ytɨyꞌajt jaduꞌn nej Moisés ajt xymooyɨm.
\p
\v 15 Huinꞌit je judíojäy tungmɨɨdpɨ e tügꞌócɨy jäy nej anajty ajcxy jɨm ɨñaaygɨxy huindɨcxpejty ajcxy Esteban. E chi ajcxy ijxɨ yhuiñyjɨjp jaduꞌn anajty quëxɨ̈gy nej yꞌángel yhuiñyjɨjp.
\c 7
\s Esteban ñaygohuaanɨ ma tungmɨɨdpɨ yhuinduu
\p
\v 1 Huinꞌit je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ yajꞌamɨdooy Esteban:
\p
―¿Nej janch jadajɨ?
\p
\v 2 Chi Esteban yꞌadzooy:
\p
―Mɨgügtɨjc ajcxy etz mɨjjäydɨjc ocmɨdoogɨx. Ɨɨch ajt nDios mɨjpɨ janchypɨ nayquëxɨ̈cɨ ma ɨɨch ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy Abraham jecyꞌajty co anajty jɨm ity Mesopotamia ñaaxjot, caꞌnɨ anajty chɨnaydacpɨcy jɨm Harán.
\v 3 Chi Abraham Dios ñɨmaayɨ: “Ixmatz mnaax mgajp etz tügꞌócɨy mꞌamɨgügtɨjc, e nɨcx ma yɨ naaxjot huɨdibɨ myajnïxɨ̈huamyb.”
\v 4 Chi Abraham chooñ ma yɨ Caldea ñaaxjot, e nɨcxy tzɨnaydacpɨjcpɨ jɨm Harán. Co yteedy oy yꞌoꞌcnɨ, chi Dios Abraham yajmiiñ ma jada naaxjot ma miich ajcxy cham mdzɨnäy.
\v 5 E caꞌ Dios moy Abraham jada naaxjot ya, ni caꞌ ma yhuäcxtägɨpy. Hueꞌ jeꞌ janchtɨy yajꞌahuanɨɨy co möhuaanɨɨy yꞌap yꞌoc, e co anajty jeꞌ ajcxy jëdɨɨb. Oyñɨ anajty Abraham caꞌ yꞌung mɨɨdɨty co Dios ymɨgapxɨ.
\v 6 Nɨmaayɨ Dios co yꞌap yꞌoc yꞌadzɨnähuɨpy ajcxy ma huingjäy ñaaxjot, etz chi ajcxy ytumbɨꞌadɨɨyb etz chaachytunɨɨyb mɨdaax mɨgoꞌpx jɨmɨjt.
\v 7 Nañ jaduꞌn Dios nɨmay Abraham: “Ndzaachytunɨpyɨch je naax cajp ma yɨ mꞌap mꞌoc anajty ytumbɨꞌadyii. Chi choonɨp ajcxy jɨm, e chi xymɨdunɨpyɨch ma jadayaabɨ it.”
\v 8 Dios ytuun tüg capxytuunɨn mɨɨd Abraham, co huen ajcxy yajtɨyꞌajttɨ̈huɨp. Paady co Abraham yꞌung Isaac ymaꞌxungꞌajty coductujc xɨɨ ajcxy oy tɨyꞌajttɨ̈y. Nañ jaduꞌn Isaac ymang Jacob, e Jacob yɨ ymang nimajmetzpɨ ajcxy, huɨdibɨ ajcxy ñiꞌapꞌajty yɨ nimajmetzpɨcypɨ Israel ycajp.
\p
\v 9 Chi Esteban yjacmɨnañ:
\p 
―Jeꞌ ajcxy Jacob ymang, ɨɨch ajt nmɨjꞌap  nmɨjteedy, ymɨꞌijxtɨnaayb anajty ajcxy yꞌuch José. Chi ajcxy José toocy, chi jeꞌ yajnɨcxɨ jɨm Egipto, per Dios mɨɨd anajty yꞌity José,
\v 10 etz nihuaañ yajtzoocy ma ayoꞌn jotmay. Chi Dios moy ixpɨ́jcɨn jɨgɨx cömay ypɨdzɨmɨpy ma Faraón, je Egipto jäy yrey. Chi je rey José tung moy huen aneꞌmy je Egipto naaxjot etz aneꞌmɨpy je rey ytɨjc.
\p
\v 11 Huinꞌit xɨɨ ymiiñ mɨjyuu mɨjꞌayoꞌn jɨm Egipto etz jɨm Canaán ñaaxjot. Je huinꞌit xɨɨ ɨɨch ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy caꞌ anajty ajcxy paady ti ycayɨpy.
\v 12 Co Jacob oy nejhuɨ̈y co jɨm Egipto yajpaady jɨm trigo, chi jɨm quejxy ymang ajcxy trigo juuybɨ. Jeꞌ ajcxy huɨdibɨ ɨɨch ajt nmɨjꞌapꞌajtɨm nmɨjteedyꞌajtɨm. Chi ajcxy yꞌoy tügtecy trigo juuyb. 
\v 13 Je mɨmejtzꞌocpɨ co ajcxy oy trigo juy, huinꞌit José ñayñigapxɨ ma yꞌajch ajcxy. E chi je rey nejhuɨy pɨnjäy jeꞌ anajty je José.
\v 14 Chi José capxyñiguejxy huen cɨdaaccɨxy jɨm Egipto yɨꞌ yteedy Jacob mɨɨd tügꞌócɨy yjuugy ymɨgüg. Hueꞌ anajty ajcxy ñaybaattáayɨgɨxy nidugɨꞌpx majmocx jäy.
\v 15 E jaduꞌn yjajty co Jacobo oy chɨnaydacpɨcy jɨm Egipto. Jɨm oy comjecy yꞌoꞌcnɨ. Nañ jaduꞌn jɨm ajcxy yꞌoꞌcy may ɨɨch ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy.
\v 16 E chi Jacob yjuugy ymɨgüg com jecy yajpɨdzɨmy Jacob ypajc ma ñaaxtɨgɨ̈y, e chi ajcxy yajnɨcxy jɨm Siquem, oy pɨdaaccɨxy ma je oꞌcpɨ jut huɨdibɨ Abraham anajty tɨ juy meeñygɨ́xy ma Hamor ymang jɨm Siquem.
\p
\v 17 Chi Esteban yjacmɨnañ:
\p
―Ytɨmypadaanɨpy anajty tiempo nej anajty Dios tɨ yajꞌahuanɨ̈y Abraham. Tɨ anajty yɨ judíojäy ooy ymayɨɨyñɨ jɨm Egipto.
\v 18 Chi oy jadüg rey ytɨgɨɨy aneꞌmbɨ huɨdibɨ caꞌ ixyꞌadyii José.
\v 19 Je rey yhuinꞌɨɨñ ɨɨch ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy, e oy ajcxy chaachytuun. E chi aneꞌmy co huen yꞌung ajcxy nïguecytaaygɨxy huɨdibɨ anajty ajcxy maꞌxungꞌajtp, jɨgɨx yꞌóꞌccɨxɨpy.
\v 20 Huinꞌit tiempo oy ymaꞌxungꞌajty Moisés, je huɨdibɨ ooy Dios jäygɨdacy. Chi Moisés ytaj yteedy tugɨɨg poꞌ yajyeecɨ ma ytɨjc.
\v 21 Co ajcxy yajnïgueecɨ, chi je rey ñɨɨx jeꞌ agondɨgɨɨy, e yajyeegy jaduꞌn nej ycɨꞌmꞌung.
\v 22 Paady Moisés ixpɨjcy tügꞌócɨy jaduꞌn nej Egipto jäy anajty ajcxy yꞌixpɨcyɨty, e ooy ymadacy mɨɨd yꞌayuc etz mɨɨd ytung.
\p
\v 23 Co Moisés anajty mɨɨdɨty huixchɨguïpx jɨmɨjt, chi pɨdacy yhuinmaꞌñ co nɨcxy ixaꞌñ jeꞌ yꞌamɨgügtɨjc je Israel yꞌap yꞌoc.
\v 24 Chi Moisés ijxy co tüg egipciojäy chaachytuñyii tüg jeꞌ yꞌamɨgüg. Chi Moisés yajꞌoꞌcy je egipciojäy, yajꞌahuimbijty nej anajty yꞌamɨgüg yajtzaachytuñ.
\v 25 Hueꞌ Moisés tijy co jeꞌ yꞌamɨgügtɨjc ajcxy huen nejhuɨ̈y huinjɨhuɨ̈y co Dios nihuaꞌnaanɨp ma ymɨdzip mɨɨd Moisés ycɨxpɨ. Chi ajcxy caꞌ huinjɨhuɨɨy co Moisés nihuaꞌnaanɨp.
\v 26 Com jabom Moisés paty mejtz Israel jäy chachtziptungɨxy. Chi Moisés jayajxemaañ je tzip, chi nɨmay:  “Miich ajcxy nayꞌamɨgügꞌajtɨp, ¿nej co mdziptungɨxy miich ajcxy miñ xyɨpy?”
\v 27 Je huɨdibɨ anajty ymɨgüg tzaachytuumb huinꞌit najtztijɨɨy Moisés, nɨmay: “¿Pɨn tɨ xypɨdägy huindzɨn etz tɨydumbɨ ma ɨɨch ajcxy?
\v 28 ¿Nej xyajꞌögaamɨch jaduꞌn nej axɨy myajꞌoꞌcy yɨ egipciojäy?”
\v 29 Co Moisés jaduꞌn mɨdoy, chi yqueegy, ñɨcxy jɨm ma Madián naaxjot. Moisés jecy yꞌadzɨnaay jɨm Madián naaxjot, e jɨm oy ypɨcy. Chi ytöxyɨjc paty metz ymang.
\p
\v 30 Huixchɨguïpx jɨmɨjt naxy, huinꞌit jɨm adügtuum ma je cop huɨdibɨ yxɨɨ Sinaí, ñayguëxɨ̈cɨ tüg ángel jɨnjoty ma tüg quipymang huɨdibɨ anajty tzachtooyb.
\v 31 Chi Moisés ooy jɨhuɨɨy huinmaay mɨɨd jeꞌ ycɨxpɨ huɨdibɨ anajty yꞌijxyp. Co oy mɨhuingoñ, chi mɨdoy co je Huindzɨn Dios ñɨmäyii:
\v 32 “Ɨɨch Dios huɨdibɨ mmɨjꞌap mmɨjteedy ajcxy Abraham, Isaac etz Jacobo Diosꞌajtpy.” Chi Moisés chɨyuygoty, caꞌ anajty ocjac-huindɨcxpedaanɨ.
\v 33 E je Huindzɨn Dios nɨmaayɨ: “Jen mgɨ̈g, com je it ma miich mdɨnäy, Dios yɨꞌ yꞌit.
\v 34 Ɨɨch tɨ nꞌixyɨch njäyɨch nej tzaachypɨ paatcɨxy jɨm Egipto. Tɨ nmɨdooyɨch co yɨꞌajcxy yäxy ytɨnäy mɨɨd je  tzaachypɨ ycɨxpɨ. Tɨ ngɨdägyɨch co ajcxy ngohuaanɨp. Ɨɨch miich nguexamyb jɨm Egipto ma yɨ Israel jäy ajcxy.”
\p
\v 35 Chi Esteban yjacmɨnañ:
\p
―Co Moisés ogaꞌn ñɨcxy ma ɨɨch ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy caꞌ ajcxy cöbɨjcy huen yꞌaneꞌmɨɨyb, chi ajcxy ymɨnañ: “¿Pɨn tɨ xyñɨmäy co ɨɨch miich ajcxy nhuindzɨnꞌadɨɨyb?” Co mɨmetzꞌocpɨ Moisés ñɨcxy ma yɨ Israel jäy, je taabɨ anajty je ángel tɨ ymɨgapxyii jɨnyeꞌñ agujc, chi ajcxy cöbɨjcy.
\v 36 Je Moisés jeꞌ yajpɨdzɨm ɨɨch ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy jecyꞌajty jɨm Egipto. Moisés ytuun oy mɨjhuinmaꞌñ etz ijxpejt huixchɨguïpx jɨmɨjt jɨm Egipto, jɨm ma tzaptz mejy, etz jɨm ma mɨjtɨgɨ̈duum.
\v 37 Je Moisés huɨdibɨ jecyꞌajty nɨmay je Israel jäy: “Dios yꞌijxtɨhuɨpy tüg jäy ma miich ajcxy mꞌap mꞌoc huɨdibɨ najtzcapxɨ̈huɨpy yɨꞌ yꞌayuc, jaduꞌn nej tɨ xyꞌijxtɨɨyɨch ma miich ajcxy. Mꞌamɨdoꞌijtɨp ajcxy yɨꞌ yꞌayuc.”
\v 38 Je Moisés jɨm jeꞌ anajty mɨjtɨgɨ̈duum mɨɨd je mayjäy. Chi jɨm je Dios yꞌángel mɨɨd mɨydacy ma je cop huɨdi yxɨɨ Sinaí, etz Moisés yajnajx Dios yꞌayuc ma ɨɨch ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy. Moisés ycöbɨjc Dios yꞌayuc huɨdibɨ jugyꞌájtɨn huinɨxɨɨbɨ mɨɨd, etz jayhuɨꞌmy mɨɨd ɨɨch ajt ycɨxpɨ.
\p
\v 39 Chi ɨɨch ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy ajcxy jecyꞌajtpy caꞌ anajty ajcxy capxcöbɨgaangɨxy Moisés, caꞌ anajty cöbɨjccɨxy jeꞌ yꞌanéꞌmɨn, chachhuimbidaangɨxy jɨm Egipto.
\v 40 Chi ajcxy Aarón nɨmay: “Ndzojcypɨch ajcxy co miich oydun tüg Dios huɨdibɨ ɨɨch ajcxy xyhuinhuoohuɨp, com caꞌ nnejhuɨɨyɨm ti jadaꞌ tɨ yjadyii je Moisés huɨdibɨ ajt xyajtzoonɨm Egipto ñaaxjot.”
\v 41 Chi oyduñ ajcxy tüg huajmang. Chi huindzɨgɨɨy ajcxy je huajmang huɨdibɨ anajty tɨ yajcojcɨxy, e ooy ajcxy mɨjotcujcꞌajty huɨdibɨ cɨꞌm anajty tɨ yajcojy.
\v 42 Huinꞌit xɨɨ ajcxy Dios yꞌixmajtzɨ, huen ajcxy ojadaty yɨ xɨɨ, yɨ poꞌ etz madzaꞌ. Com jaduꞌn Dios yꞌayuc cojaaybɨ cojaay co Dios jaduꞌn ymɨnañ:
\q
Israel jäy ajcxy canan ɨɨch jeꞌ huɨdibɨ tɨ mhuindzɨgɨɨygɨxy jɨm mɨjtɨgɨ̈duum huixchɨguïpx jɨmɨjt. 
\q 
\v 43 Tɨ mgɨynɨ́cxcɨxy Moloc ytɨjc etz yɨ Renfán ymadzaꞌ, tzadzech, quipychech etz oorɨ oyduñ huɨdibɨ miich ajcxy cɨꞌm myajcoj huɨdibɨ anajty ajcxy mꞌojadadamy. Paady ɨɨch miich ajcxy nyajpɨdzɨmaangɨxy ma yɨ mnaaxjot, e nguexaangɨxy jɨguem jɨm Babilonia nïnaxy.
\p
\v 44 Chi Esteban yjacmɨnañ:
\p
―Jɨm mɨjtɨgɨ̈duum ɨɨch ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy ymɨɨd anajty cochactɨjc ma anajty ajcxy Dios huindzɨgɨ̈y. Jiiby anajty ajcxy yujccɨ̈y je tzaa ma Dios ytɨyꞌajt ycojaayɨty. Je cochactɨjc ajcxy ycoj jaduꞌn nej anajty tɨ yajꞌaneꞌmyii Moisés, e nej anajty yajniꞌixɨ̈yii nej tunɨpy.
\v 45 Ɨɨch ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy mɨhuɨꞌm je cochactɨjc, e ɨɨch ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy huɨdibɨ miiñ ma jada naaxjot  mɨɨd Josué, chi mɨmiiñ ajcxy je cochactɨjc je taab ajcxy mɨmadacy je ymɨdzip canaagꞌagajp. Dios yajpɨdzɨm jeꞌ ajcxy ymɨdzip ma je naaxjot, jɨgɨx yajcɨ̈dɨgɨ̈huɨp ɨɨch ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy. Yajtuuñ ajcxy je cochactɨjc, ixtɨ coonɨ David ytɨgɨɨy aneꞌmbɨ.
\v 46 Dios yjäygɨdaac je rey David, e David yjacojaꞌñ anajty tüg tɨjc oyduñ ma jëbɨ yajꞌojadaty yajhuindzɨgɨɨy Dios, je Dios huɨdi Jacob mɨjpɨdac jecyꞌajty.
\v 47 Per Salomón jeꞌ oy cojy Dios ytɨjc.
\v 48 Oy yɨ Dios tzajpjotypɨ caꞌ chɨnäy ma yɨ tɨjc tɨɨbɨ jäy cojy. Jaduꞌn nej je Dios yꞌayucnajtzcapxɨɨybɨ jecyꞌajty jaybety co Dios jaduꞌn ymɨnañ:
\q 
\v 49 Je tzajp hueꞌ jeꞌ ɨɨch nꞌaneꞌmdac, jada naaxhuiñybɨ ɨɨch ndecypocxtac. ¿Ti tɨjc ɨɨch miich ajcxy xycojaanɨp? ¿Ma je it huɨdibɨ it ma ɨɨch jëbɨ nbocxy?
\q  
\v 50 ¿Nej cay ɨɨch tɨ nꞌoydundäy tügꞌócɨy?
\p
\v 51 Miich ajcxy ooy mjotjuuñɨty, caꞌ mgapxymɨdoy Dios. Jaduꞌn Esteban yjacmɨnaañ:
\p
―Jaduꞌn miich ajcxy mjot mhuinmaꞌñ mɨɨdɨty jaduꞌn nej jäy ajcxy huɨdibɨ caꞌ Dios ytɨyꞌajt nejhuɨɨyɨ. Miich ajcxy játyɨm mɨdzipꞌajtpy je Espíritu Santo. Mdügɨɨyb ajcxy mɨɨd mmɨjꞌap mmɨjteedy.
\v 52 Miich ajcxy mmɨjꞌap mmɨjteedy chaachytuun tügꞌócɨy Dios yꞌayucnajtzcapxɨɨybɨ.
Yɨꞌ ajcxy yajꞌoꞌc Dios yꞌayucnajtzcapxɨɨybɨ huɨdibɨ jayɨjpꞌaty najtzcapxɨɨy co yminaꞌñ tüg jäy huɨdibɨ tudägyɨp. E co je tudägy jäy ymiiñ, chi miich ajcxy agojɨɨx myajꞌoꞌcy.
\v 53 Je Dios yꞌángel miich ajcxy xymooy je Dios ytɨyꞌajt, e caꞌ ajcxy mgöbɨjcy.
\s Yajtzaagögätzcɨxy Esteban
\p
\v 54 Co je mayjäy mɨdoy jaduꞌn nej Esteban ymɨnañ, chi ajcxy mɨjotmätcoty Esteban, chi ytɨgɨɨy ajcxy tɨɨtzmucxpɨ tɨɨtzqueetpɨ.
\v 55 E chi je Esteban jɨhuɨy je Espíritu Santo ma yjot yhuinmaꞌñ, chi chajpꞌijxy, e ijxy yɨ Dios yꞌoyꞌájtɨn etz ijxy Jesús ytɨnäy aꞌoyꞌamy ma Dios Teedy.
\v 56 Chi Esteban nɨmay je mayjäy:
\p
―¡Ijxcɨx! Nꞌijxypɨch yɨ tzajp ahuädz, e nꞌijxypɨch je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty ytɨnäy aꞌoyꞌamy ma Dios Teedy.
\p
\v 57 E chi je mayjäy ajcxy ytätzꞌac amoꞌcxy, chi ajcxy ytɨgɨɨy huambɨ jɨhuɨɨybɨ, e chi ajcxy nimujcy yajmujcy Esteban.
\v 58 Chi ajcxy yajpɨdzɨmy Esteban cajppaꞌ, jeꞌ oy cögätzcɨxy. Je tɨyꞌajt yejcpɨ huɨdibɨ jaduꞌn ɨdɨɨtz, chi yjocxhuit ajcxy yajmɨhuɨꞌmy tüg yeegꞌanäg huɨdibɨ anajty yxɨɨ Saulo.
\v 59 Jɨm anajty ajcxy Esteban tzachcätzcɨxy. Chi Esteban Dios mɨbɨjctzoy, ymɨnañ:
\p
―Huindzɨn Jesús, cöbɨ́jcɨgɨch nꞌalma.
\p
\v 60 Huinꞌit ycoxtɨnayꞌahuɨɨy, e chi yaaxqueegy mɨc ymɨnañ:
\p 
―Huindzɨn, caꞌ mbocy ixɨpy nej ajcxy xytuñɨch.
\p Co jaduꞌn Esteban ymɨnanday, chi oy yꞌögy.
\c 8
\s Saulo pahuɨdijttägy ooy mɨbɨjcpɨdɨjc
\p
\v 1 Saulo ytuun quipxycapxy mɨɨd huɨdibɨ ajcxy yajꞌoꞌc Esteban.
\p
Huinꞌit xɨɨ yajꞌixhuɨdijt yajpahuɨdijt pɨnjaty anajty Jesús mɨbɨjcp jɨm Jerusalén. Tügꞌócɨy je jäy ajcxy huɨdibɨ Jesús  mɨbɨjcp anajty yqueec-huäcxtay, ñɨcxy ajcxy jɨm Judea ñaaxjot etz Samaria ñaaxjot. Jëyɨ je majmetzpɨ apóstoles ajcxy jac-huɨꞌmɨɨy.
\v 2 Nijëjɨty yëydɨjc huɨdibɨ Dios huindzɨgɨɨyb oy yajnaxtɨgɨ̈y Esteban. E ooy ajcxy jotmay jɨhuɨɨy, yaaxy ajcxy mɨɨd jeꞌ ycɨxpɨ.
\v 3 Chi Saulo ooy ixhuɨdijtcoty pahuɨdijtcoty huɨdijaty Jesús mɨbɨ́jcɨp etz tɨjc tɨjc anajty yajpɨdzɨmy  pahuich pajuguty yëydɨjctɨjc etz töxyjäydɨjc, e pɨdaaccɨxy anajty pujxtɨgoty.
\s Jɨm Samaria ajcxy capxhuäcxy Dios yꞌayuc
\p
\v 4 Je huidɨ ajcxy queec-huäcxtay ycapxhuäcxyp anajty ajcxy Jesús yꞌayuc huen tɨm maꞌamy huɨdijtcɨxy.
\v 5 Nidügtɨ huɨdibɨ anajty yxɨɨ Felipe ñɨcxy jɨm Samaria, ytɨgɨɨy yꞌayuccapxhuäcxpɨ, yajnɨmay ajcxy Cristo ytɨyꞌajt.
\v 6 E je jäy ajcxy ñayyöymujcɨ nidügꞌócɨy ajcxy yꞌamɨdoꞌijtcɨxy janch amoñyɨ jaduꞌn nej Felipe anajty ymɨydägy e ijxyp anajty ajcxy je mɨjhuinmaꞌñ huɨdibɨ Felipe anajty ytumyb.
\v 7 Com may anajty jäy jɨm huɨdibɨ mɨɨd caꞌoybɨ ma yjot yhuinmaꞌñ, e tzoocp anajty ajcxy. E co je caꞌoybɨ anajty ypɨdzɨmy ma je jäy, chi je jäy ooy yjacyaaxqueecy. Etz nañ mayjäy anajty chögy huɨdibɨ caꞌ ycɨꞌ ytecy yücxy etz tecymaꞌtpɨ.
\v 8 E jaduꞌn je mayjäy ajcxy anajty jɨm ooy yjotcujcɨty.
\p
\v 9 Jɨm anajty tüg yëydɨjc huɨdibɨ anajty yxɨɨ Simón huɨdibɨ anajty tɨ niꞌixpɨgɨ̈y huijyjäy huinmaꞌñ, e ooy anajty may Samaria jäy huinꞌɨɨñ, ymɨnaꞌñ co jeꞌ anajty ymɨjɨty yjanchɨty.
\v 10 Tügꞌócɨy jäy anajty oy amɨdoꞌijtcɨxy Simón yꞌayuc, piꞌctɨjc etz mɨjꞌanäctɨjc, e ymɨnaangɨxy:
\p
―Jadayaabɨ yëydɨjc ymɨɨd jada Dios ymɨcꞌajt.
\p
\v 11 Ooy anajty je jäy ajcxy Simón mɨjnɨcxpejtcɨxy, com mɨɨd je mañꞌajt anajty jecy tɨ chachhuinꞌɨ́ɨnɨgɨxy. 
\v 12 Co je Samaria jäy mɨbɨjcy je ayuc jaduꞌn nej Felipe ñimɨydacy Dios yꞌanéꞌmɨn etz Jesucristo, chi ajcxy ñɨɨbejty yëydɨjctɨjc etz töxyjäydɨjc.
\v 13 Etz je Simón, je huijyjäy, nañ jaduꞌn mɨbɨjcy e ñɨɨbejty. Chi Simón puyöyɨɨy Felipe, ooy jɨhuɨɨy huinmaay jaduꞌn nej je mɨjhuinmaꞌñ huɨdibɨ anajty Felipe ytumyb etz jaduꞌn nej anajty Dios ymɨcꞌajt ijxɨ.
\p
\v 14 Co ajcxy je majmetzpɨ apóstoles ajcxy, huɨdi anajty jɨm Jerusalén, nejhuɨɨy co je Samaria jäy anajty tɨ cöbɨjccɨxy Dios yꞌayuc, chi ajcxy quejxy jɨm je Pedro etz Juan.
\v 15 Co Pedro etz Juan yjaꞌty jɨm Samaria, chi ajcxy Dios mɨbɨjctzoy mɨɨd je mɨbɨjcpɨdɨjc ycɨxpɨ, jɨgɨx ajcxy ymöhuɨɨyb je Espíritu Santo. 
\v 16 Com caꞌnɨ anajty jeꞌ ajcxy ñicɨdägyii, jëyɨ anajty tɨ ñɨɨbejtcɨxy ma Huindzɨn Jesús yxɨɨ.
\v 17 Huinꞌit Pedro etz Juan cɨ̈nïxajy ajcxy, e chi je Espíritu Santo yꞌadɨgɨɨy yjottɨgɨɨy ajcxy.
\p
\v 18-19 Co Simón ijxy co je Espíritu Santo yꞌadɨgɨ̈yii yjottɨgɨ̈yii co yɨ apóstoles ajcxy ycɨ̈nïxajy, chi Simón yajꞌahuanɨɨy jeꞌ ajcxy meeñ, ymɨnañ:
\p
―Mooygɨch nañ jaduꞌn yɨ mɨcꞌajt jɨgɨx co ngɨ̈nïxájɨbɨch hueñypɨnɨty nañ jaduꞌn jëbɨ ajcxy je Espíritu Santo yꞌadɨgɨ̈yii yjottɨgɨ̈yii.
\p
\v 20 Chi Pedro nɨmay Simón:
\p
―Mɨꞌögɨ̈huɨpy miich mmeeñ, mɨɨd co mhuinmaꞌñ tɨ mbɨdägy co meeñygɨ́x mbadaꞌñ je huɨdibɨ Dios ñiyejcp.
\v 21 Com miich caꞌ xypaady jadayaabɨ tung, com miich mjot mhuinmaꞌñ caꞌ ytudägɨty ma Dios.
\v 22 Jothuimbit e ixmatz yɨ mjɨbɨc-huinmaꞌñ, e mɨbɨjctzou Dios, caꞌ jécyɨty xyhuinmeecxɨpy jaduꞌn nej jɨbɨc mjot mhuinmaꞌñ mmɨɨdɨty.
\v 23 Com janch taꞌm miich mjot mhuinmaꞌñ, e yɨ jɨbɨcpɨ hueꞌ xymɨɨdɨty mach.
\p
\v 24 Chi Simón yꞌadzooy:
\p
―Mɨbɨjctzou je Huindzɨn Dios mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ, jɨgɨx caꞌ ti xyjadɨpyɨch jaduꞌn nej miich tɨ xyñɨmäyɨch.
\p
\v 25 Co Pedro etz Juan tɨyꞌajt yejcy etz capxhuäcxy Dios yꞌayuc jɨm Samaria, chi ajcxy yhuimbijty jɨm Jerusalén. Chi ajcxy canaag agajp ñaxɨɨy jɨm Samaria ñaaxjot, e capxhuäcxy Dios yꞌayuc nej ajcxy yꞌalma nïdzoocɨn paadɨpy.
\s Felipe mɨɨd je Etiopía jäy
\p
\v 26 Huinꞌit xɨɨ Huindzɨn Dios yꞌángel mɨgapxy je Felipe, nɨmay:
\p
―Tzoon ya, nɨcx ma madzäcruudz ypɨdzɨmy, ma je tüꞌaa huɨdi tzomb jɨm Jerusalén huɨdibɨ nɨcxp jɨm Gaza.
\p
Jeꞌ jeꞌ je tüꞌaa huɨdibɨ adügtuum najxp.
\v 27 Felipe tɨm janitzon e ñɨcxy, e tüꞌam naybaattɨ mɨɨd tüg Etiopía jäy. Hueꞌ jeꞌ anajty eunuco, mɨjtungmɨɨd jɨm Etiopía. Yɨꞌ jeꞌ tesoreroꞌajt anajty ma je töxyjäy huɨdibɨ anajty yxɨɨ Candace huɨdibɨ anajty aneꞌmb jɨm. Je eunuco jɨm anajty tɨ yꞌoy Jerusalén Dios ojadajtp.
\v 28 E chi yhuimbijtnɨ anajty ma ycajp, ɨñaayb anajty carretɨjoty yam chachnecycapxy. Hueꞌ anajty chachcapxyp je Dios yꞌayuc huɨdibɨ Isaías ycojaay.
\v 29 Chi je Espíritu ñɨmay Felipe co huen nɨcxy najtzpadɨ̈y je carretɨ ma je eunuco anajty yꞌɨñäy.
\p
\v 30 Co Felipe mɨhuingoñ je carretɨ, chi mɨdoy co je jäy anajty capxy je necy huɨdi Isaías yjaay, chi yꞌamɨdooy:
\p
―¿Nej mhuinjɨhuɨɨyb huɨdibɨ mgapxyp?
\p
\v 31 Chi je jäy yꞌadzooy:
\p
―¿Nej ɨɨch nhuinjɨhuɨ̈huɨpy pen caꞌ pɨn xyajnɨmäyɨch?
\p
Chi je eunuco nɨmay je Felipe co huen mɨɨd ɨñäyii carretɨjoty.
\p
\v 32 Je huɨdibɨ anajty je eunuco chachcapxyp jaduꞌn jeꞌ anajty ymɨnaꞌñ:
\q 
Jaduꞌn ajcxy nɨcxy yajꞌögy nej jäy borregɨ nɨcxy yajꞌögy. Jeꞌ amoñꞌijty jaduꞌn nej borregɨ amoñꞌity co jäy nïmeꞌpxy. Ni tügꞌaa huam ycamɨnañ.
\q 
\v 33 Tɨ jäy yajtzöyduñyii, caꞌ ajcxy aꞌɨxɨɨy co yjanayñïgapxtüdaanɨ. Ni yꞌap yꞌoc ycacaꞌty pɨn ocnigapxtüdɨɨb. Co yajꞌöcɨ, chi choonɨ ya naaxhuiñ.
\p
\v 34 Chi je eunuco yꞌamɨdooy Felipe:
\p
―Tunmayꞌajt yajnɨmaaygɨch pɨn jada ayucnajtzcapxɨɨybɨ ñimɨydacpy, ¿cɨꞌm ñayñimɨdyägyii o ji jada huingbɨ pɨn nimɨydacpy?
\p
\v 35 Chi Felipe yajtzondacy je ayuc capxtɨɨcxɨn ma jadayaabɨ Dios yꞌayuccojaaybɨ ñecy. Chi yajmɨɨdmɨydaacɨ nej Jesús yjajty yꞌayoy.
\v 36 Co ajcxy ñajx ma tüg nɨɨ, chi je eunuco ymɨnañ:
\p
―Cha nɨɨ, ¿nej caꞌ ɨɨch jëbɨ huaad nnɨɨbetyɨ?
\p
\v 37 Chi Felipe yꞌadzooy: 
\p
―Pen mmɨbɨjcpy Jesús mɨɨd tügꞌócɨy yɨ mjot mhuinmaꞌñ jëbɨ mnɨɨbety.
\p
Chi je jäy yꞌadzooy:
\p
―Nmɨbɨjcpyɨch co Jesucristo Dios yɨꞌ yꞌung.
\p
\v 38 Chi je eunuco nɨmay je carretɨ huindzɨn co huen yajtɨnayxɨpy jeꞌ carretɨ. Chi nimetz ajcxy ñɨcxy ma nɨɨ, e chi Felipe yajnɨɨbejty je eunuco.
\v 39 Co ajcxy ñɨɨbɨdzɨmy, chi je eunuco ijxtɨgoy je Felipe. Jaduꞌñyɨ je Huindzɨn Dios yꞌEspíritu yajnɨcxɨ. E chi je eunuco ytü yajyöyñɨ jotcujc.
\v 40 Felipe yajpaty jɨm Azoto, chi ñajxy cajp cajp capxhuäcxɨ Jesucristo yꞌayuc ixtɨ yjaꞌty jɨm Cesarea.
\c 9
\s Saulo yjothuimbijty
\p
\v 1 Ooy Saulo tzachꞌixhuɨdijty pahuɨdijty Jesús yjäy, yꞌahuändacy ooy, e yajꞌögaꞌñ anajty ajcxy. Paady oy ixy je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ,
\v 2 pɨjctzoy cötújcɨn, co anajty ñɨcxaꞌñ jɨm Damasco ma yɨ judíojäy ajcxy ñaymujctac, madzaꞌñ pɨnjaty Jesús yꞌayuc mɨbɨ́jcɨp. Saulo yajmiinaꞌñ anajty ajcxy mach jɨm Jerusalén huen yëydɨjctɨ́jcɨty huen töxyjäydɨ́jcɨty.
\v 3 Jɨm anajty Saulo ñɨcxy mɨhuingoñ je Damasco cajp. Huinꞌit jotcömoñyɨ je tɨɨcxɨn huɨdi tzomb tzajpjoty, ñigɨdaacɨ jühuɨdity je Saulo.
\v 4 Huinꞌit Saulo ycɨday, e mɨdoy co ñɨmäyii:
\p
―Saulo, Saulo, ¿naꞌamy co xychachpahuɨdijttägyɨch?
\p
\v 5 Chi Saulo yajtɨy:
\p
―¿Mbɨn miich, Huindzɨn?
\p
Chi mɨdoy co yꞌadzoyii:
\p
―Ɨɨch jeꞌ Jesús, je huɨdibɨ miich mdzachpahuɨdijttacpy, cɨꞌm nayyajtzaachytunyii jaduꞌn nej huajyuub co jɨjpconebɨꞌy huɨdi mɨɨd ñuumygumyii.
\p
\v 6 Chi Saulo chɨyuygoty chachchɨgɨɨy, e ymɨnañ:
\p
―Huindzɨn, ¿ti mdzojcpy ndunɨpyɨch?
\p
Chi je Huindzɨn Jesús ñɨmaayɨ:
\p
―Pɨdɨ̈g etz nɨcx cajpjoty, e jɨm nyajnɨmähuɨpy ti jëbɨ mduñ.
\p
\v 7 Je yëydɨjctɨjc huɨdibɨ anajty Saulo ymɨɨd ooy ajcxy ñayꞌadzɨgɨɨyɨ, co mɨdoy jeꞌ ajcxy ayuc e caꞌ ajcxy ni pɨn ma yꞌijxy.
\v 8 Chi Saulo ypɨdɨ̈gy, e co huindɨcxɨ̈cnɨ caꞌ pɨn ma ocꞌijxnɨ. Chi ajcxy majch Saulo ma ycɨꞌ, e chi ajcxy huijtznɨcxy jɨm Damasco.
\v 9 Tugɨɨg xɨɨ Pablo jɨm yꞌijty huiintz, caꞌ ycaay yꞌuucy. 
\p
\v 10 Jɨm Damasco anajty tüg yëydɨjc chɨnäy huɨdibɨ Jesús yꞌayuc mɨbɨ́jcɨp, huɨdi anajty yxɨɨ Ananías, cumäyjoty Dios ñɨmaayɨ:
\p
―¡Ananías!
\p
E chi jeꞌ yꞌadzooy:
\p
―Cha ɨɨch, Huindzɨn Dios.
\p
\v 11-12 Chi je Huindzɨn Dios ñɨmaayɨ:
\p
―Pɨdɨ̈g, nɨcx ma je tü huɨdibɨ yxɨɨ Derecha, e jɨm ma Judas ytɨjc yajtɨɨu tüg Tarso jäy, huɨdi yxɨɨ Saulo. Dios mɨbɨjctzoob jeꞌ jɨm cham, cumäyjoty tɨ huinꞌijxy tüg yëydɨjc huɨdi yxɨɨ Ananías, co oy ñimiñyii, e ycɨ̈nïxajɨɨy jɨgɨx yꞌijxɨ̈gɨp jadügꞌoc.
\p
\v 13 Chi Ananías yꞌadzooy:
\p
―Huindzɨn Jesús, mayjäy tɨ xyajmɨɨdmɨydägyɨch ajcxy jaduꞌn nej yɨ Saulo jɨbɨc yꞌɨdɨ̈ch jɨm Jerusalén mɨɨd miich mjäy ajcxy.
\v 14 Jadachambɨ tɨ mɨmiiñ ya je necy, ma teedy mɨjtungmɨɨdpɨ tɨ ycötujcmöyii, co huen majtztäy je jäy, e yajnɨcxtähuɨpy jɨm Jerusalén, tügꞌócɨy pɨnjaty ojadajtp miich mxɨɨ.
\p
\v 15 Chi je Huindzɨn Jesús nɨmay Ananías:
\p
―Nɨcx, com tɨ ɨɨch nhuinꞌixy yɨjiibɨ yëydɨjc, jɨgɨx ɨɨch nxɨɨ etz nꞌayucɨch capxhuäcxɨpy ma tügꞌócɨy naax cajp huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty, etz ma yɨ reydɨjc, etz nañ jaduꞌn ma yɨ judíojäy ajcxy.
\v 16 Ɨɨch yɨꞌ nyajnɨmähuɨpy tügꞌócɨy, nej ayoꞌn yajnaxɨpy mɨɨd ɨɨch nxɨɨ ycɨxpɨ.
\p
\v 17 Chi Ananías ñɨcxy ma Saulo anajty tɨ  yjättägy, co ytɨgɨɨy tɨgoty, chi cɨ̈nïxajy Saulo, e chi nɨmay:
\p
―Mɨgüg Saulo, je Huindzɨn Jesús huɨdibɨ nayguëxɨ̈cɨ jɨm tüꞌam ma miich anajty miiñ, yɨꞌ tɨ xyquexyɨch jɨgɨx mꞌijxɨ̈gɨpy jadügꞌoc, etz je Espíritu Santo xyñïdɨgɨ̈huɨp xycödɨgɨ̈huɨp.
\p
\v 18 Mɨcꞌamy  ycäy ma Saulo yhuiin jaduꞌn nej acx ñïmeeñ, chi yꞌijxɨ̈gy. Huinꞌit Saulo ypɨdɨ̈gy e chi yajnɨɨbejtɨ. 
\v 19 Chi Saulo ycaay yꞌuucy, e chi ymɨcꞌpɨjcy jadügꞌoc. Chi jɨm mɨɨdꞌijty jecy huɨdibɨ ajcxy ixpɨjcɨp Jesús yꞌayuc jɨm Damasco.
\s Saulo capxhuäcxy Dios yꞌayuc jɨm Damasco
\p
\v 20 Chi janch mɨcꞌamy Saulo ytɨgɨɨy Dios yꞌayuccapxhuäcxp ma je judíojäy ajcxy ñaymujctac jɨm Damasco, ymɨnañ co je Jesús hueꞌ jeꞌ Dios yꞌung. 
\v 21 Tügꞌócɨy pɨnjaty anajty mɨdoohuɨp Saulo yꞌayuc, ooy ajcxy jɨhuɨɨy huinmaay, etz ñayñɨmáayɨgɨxy:
\p
―¿Nej caꞌ jadaꞌ yjëjɨty je huɨdibɨ tzachyajcödɨgoyam yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ Jesús yxɨɨ mɨyaax ojadájtɨp  jɨm Jerusalén? ¿Nej caꞌ jada yjëjɨty huɨdi anajty tɨ ymiiñ ya jäy ymajtzpɨ, e nɨcxy cɨ̈yegaꞌñ ma teedy mɨjtungmɨɨdpɨ? 
\p
\v 22 Je Saulo capxhuacxɨp anajty Jesús yꞌayuc huinmɨc jotmɨc, e nigapxtäy co Jesús hueꞌ jeꞌ je Cristo, chi yɨ  judíojäy ajcxy huɨdi anajty jɨm tzɨnaayb Damasco cɨjx ajcxy yhuinmaꞌñ tɨgoydäy.
\s Saulo yqueecy ma judíojäy ajcxy
\p
\v 23 Tɨ anajty hueenɨ xɨɨ tiempo ñajtznïnɨcxɨɨyñɨ, chi je judíojäy ajcxy ñaygapxɨ co yajꞌögaangɨxy je Saulo. 
\v 24 Saulo ñejhuɨɨy co anajty yajꞌögaꞌñyii. Chi jɨm anajty ajcxy yꞌahuixyii xɨɨm tzuum ma je poch aguu cajppäbɨ, jɨm anajty yajꞌögaꞌñyii.
\v 25 E je jäy ajcxy huɨdibɨ anajty ymɨjpɨdacpy Jesús, chi jeꞌ ajcxy codɨɨyñajxy je Saulo mɨjcachjoty ma je pochycop huɨdi je cajp mɨɨd jübojtzꞌahuɨdítyɨty, e jaduꞌn jeꞌ choocy.
\s Saulo yajpaady jɨm Jerusalén
\p
\v 26 Co Saulo yjaꞌty jɨm Jerusalén, oy japuyöyɨ̈huaañ je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy.  Nidügꞌócɨy anajty ajcxy ooy tzɨgɨɨygɨxy anajty com caꞌ anajty mɨbɨjccɨxy co je Saulo tɨ anajty yjothuimbity.
\v 27 Chi Bernabé yajnɨcxy Saulo ma je nimajmetzp apóstoles ajcxy yajpaady, e chi yajmɨɨdmɨydactay nej Saulo anajty tɨ ixy je Huindzɨn Jesús tüꞌam, e nej anajty Saulo Jesús yꞌayuc tɨ capxhuäcxɨ huinmɨc jotmɨc jɨm Damasco.
\v 28 Huinꞌit Saulo yhuɨꞌmy jɨm Jerusalén, e mɨɨd huɨdity anajty ajcxy.
\v 29 Aamɨc jotmɨc capxhuäcxy je Huindzɨn Jesús yꞌayuc, etz mɨɨd mɨydaaccɨxy e ñaymɨcmɨgápxɨgɨxy mɨɨd je judíojäy huɨdibɨ griego ayuc caxp. E jeꞌ ajcxy nihuinmayɨɨyb co yajꞌögaangɨxy.
\v 30 Co je mɨbɨjcpɨdɨjc nejhuɨɨy, chi ajcxy yajnɨcxy je Saulo jɨm Cesarea, e chi ajcxy quejxnajxy huen nɨcxy jɨm Tarso.
\p
\v 31 Huinꞌit tiempo jeꞌ ajcxy huɨdijaty mɨjpɨdacp Jesús, jotcujc anajty chɨnaaygɨxy, e nïgɨ anajty ixpɨjcꞌɨdɨ̈ch Dios yꞌayuc ytɨyꞌajt, jaduꞌn nej yɨ huɨdibɨ ajcxy tzɨnaayb ma yɨ Judea ñaaxjot, Galilea ñaaxjot, etz Samaria ñaaxjot. Chi ajcxy ooy yajmɨjꞌajtcɨxy je Huindzɨn Jesús, e mɨɨd je Espíritu Santo ypubéjtɨn, nïgɨ anajty yjacmayɨɨygɨxy.
\s Pedro yajtzoocy Eneas
\p
\v 32 Co anajty Pedro yhuɨdijty cogapxɨ̈y cajp cajp je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy, yꞌoy nañ jaduꞌn ma je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy huɨdibɨ tzɨnaayb jɨm Lida.
\v 33 Jɨm mɨnaybaattɨ tüg yëydɨjc huɨdibɨ anajty yxɨɨ Eneas, huɨdibɨ anajty tɨ ypaꞌmꞌijtnɨ tuctujc jɨmɨjt, hueꞌ jeꞌ anajty ycɨ̈xuxy ytecyxuxy.
\v 34 Chi Pedro nɨmay:
\p 
―Eneas, Jesucristo xyajtzoocp, pɨdɨ̈g, etz yajpɨdɨ̈g yɨ mmaabejt.
\p
Chi Eneas mɨcꞌamy ypɨdɨ̈gy.
\v 35 Chi ijxy tügꞌócɨy jäy huɨdibɨ tzɨnaayb jɨm Lida etz Sarón. Chi ajcxy yjothuimbijttay nidügꞌócɨy, ixmajtztay tügꞌócɨy yɨ ñiꞌap huinmaꞌñ e jɨjptɨgɨyɨɨy yɨ Huindzɨn Jesús yꞌixpɨ́jcɨn.
\s Co Dorcas yꞌoꞌcy, chi yjugypɨjcy jadügꞌoc
\p
\v 36 Je huinꞌit tiempo jɨm Jope, jɨm anajty tüg töxyjäy chɨnäy huɨdibɨ mɨbɨjcp Jesús, hueꞌ anajty yxɨɨ Tabita, jeꞌ huɨdi griegojäy ytijyp Dorcas. E je Dorcas oy xɨɨ tiempo anajty yajnaxy mɨꞌoyjäyꞌaty yɨ jäy ajcxy.
\v 37 Jaduꞌn yjajtɨ huinꞌit tiempo Dorcas ypaꞌmbejty, e chi ytɨmyꞌoꞌcy. Co ajcxy yajtziiday, chi ajcxy je öcpɨ yajnɨcxy ma je tɨjc mɨmejtznïhuijtzpetypɨ.
\v 38 Je Jope cajp naymɨhuingonꞌájtɨp anajty mɨɨd Lida cajp ma anajty Pedro yajpaady, co mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy anajty nejhuɨy co jeꞌ anajty yjɨ́mɨty, chi ajcxy mejtz yëydɨjc quejxy co huen nɨmäyii:
\p
―Min tzojc ya Jope.
\p
\v 39 Huinꞌit Pedro ñɨcxy mɨɨd jeꞌ ajcxy. Co jɨm yjaꞌty, chi ajcxy yajnɨcxy ma je tɨjc mɨmejtznïhuijtzpetypɨ, e jɨm anajty ajcxy je coꞌögy töxyjäydɨjc ajcxy ytɨnayjühuɨdityɨ ma je öcpɨ, chachyaaxcɨxy. Chi ajcxy Pedro yajꞌijxy je huit nïjen huɨdibɨ Dorcas anajty tɨ yajꞌoyɨ̈y co anajty yjugyꞌatyñɨ.
\v 40 Mɨcꞌamy je Pedro quejxpɨdzɨmday je jäy ajcxy. Chi ycoxtɨnayꞌahuɨɨy, e Dios mɨbɨjctzoy. Chi huindɨcxpejty je öcpɨ, nɨmay:
\p
―Tabita, pɨdɨ̈g.
\p
Huinꞌit Tabita yhuindɨcxɨ̈gy, e ijxy je Pedro, chi ɨñaygugɨɨy.
\v 41 Chi Pedro majtzɨ ycɨꞌ, e chi huijtzɨ̈gy. Chi yaaxɨ ymɨgügtɨjc etz coꞌögytöxyjäydɨjc ajcxy, chi ajcxy yajcɨ̈dɨgɨɨy juugy.
\v 42 Tügꞌócɨy jäy ajcxy jɨm Jope nejhuɨyday co Pedro yajjugypɨjcy je Dorcas. E mayjäy mɨbɨjcy je Huindzɨn Jesús.
\v 43 Jaduꞌn yjajty co Pedro yꞌijty jɨm Jope canaag xɨɨ ma je coodzpɨ ytɨjc huɨdi anajty yxɨɨ Simón.
\c 10
\s  Pedro etz Cornelio
\p
\v 1 Jɨm Cesarea anajty tüg tungmɨɨdpɨ huɨdi anajty yxɨɨ Cornelio, hueꞌ jeꞌ anajty capitánꞌajtp ma tüg batallón soldado ajcxy yxɨɨjɨp, la Italiana.
\v 2 Je Cornelio ooy anajty ytudägyɨty, etz jeꞌ mɨɨd tügꞌócɨy yꞌung ytöxyɨjc ooy anajty yajmɨjꞌajtcɨxy Dios. Je Cornelio nañ jaduꞌn ypubety mɨɨd meeñ je judíojäy ayoobtɨjc, e jeꞌ Dios ojadajt anajty jabom jabom.
\v 3 Tüg xɨɨ, mɨnacyxɨɨ anajty, Cornelio huinꞌijxy janch huädz Dios tüg yꞌángel ñigɨdaacɨ, e ñɨmaayɨ:
\p
―¡Cornelio!
\p
\v 4 Chi Cornelio huindɨcxpejty je ángel janch tzɨgɨɨyb anajty, e chi yajtɨɨy:
\p
―¿Ti Huindzɨn?
\p
Huinꞌit je ángel yꞌadzooy:
\p ―Jaduꞌn nej mDiosꞌojadaty etz jaduꞌn nej mbubety ayoobtɨjc tɨ Dios jäygɨdägy.
\v 5 Quex mjäy jɨm Jope, huen nɨcxy yajtzoñ Simón, huɨdibɨ nañ jaduꞌn yajtijp Pedro.
\v 6 Jɨm jeꞌ yjaꞌttacy ma jadügpɨ Simón, je cootzpɨ huɨdi ytɨjc mɨhuingon mejypaꞌ. Je Pedro xyajnɨmähuɨpy ti mdunɨpy.
\p
\v 7 Co je ángel ñɨcxnɨ huɨdi anajty tɨ ymɨgapxyii, chi Cornelio yaaxɨ mejtz ytumbɨ, etz tüg soldado huɨdi Dios capxymɨdoob, etz huɨdibɨ je Cornelio ooy ymɨjnɨcxpedyii.
\v 8 Chi yajmɨɨdmɨydactay nej je ángel ñɨmaayɨ, chi ajcxy quejxy jɨm Jope.
\p
\v 9 Com jabom jɨm anajty je quejxyöybɨ ajcxy ñɨcxy mɨhuingon Jope, cujc yxɨɨ anajty, e chi Pedro ypejty ma tɨjcnïcx Dios ojadajtp.
\v 10-11 Ooy Pedro anajty yuubögyii, e ooy jacayaꞌñ, jɨmnɨ anajty yjɨɨcxy yajꞌoyɨ̈yii. Chi Pedro huinꞌixy je tzajp ahuädz, e huinꞌit ijxy quidägy jaduꞌn nej poob huit mɨjpɨ yxóchɨty majaty ytaatz. 
\v 12 Jiiby ma je poob huit, jiiby anajty canaagnax ɨyujc huɨdijaty mɨdaax ycɨꞌ ytecy etz tzaꞌñ etz joon.
\v 13 Huinꞌit Pedro mɨdoy co anajty ñɨmäyii:
\p 
―Pedro, pɨdɨ̈g nɨcxy yajꞌög yɨ ɨyujc etz tzüdz.
\p
\v 14 Chi Pedro yꞌadzooy:
\p ―Caꞌ, Huindzɨn, camɨnaabɨ ɨɨch tɨ njɨcxy huɨdibɨ jɨbɨ́cɨp etz huɨdibɨ caꞌ ñigödúcyɨty nɨcxy judíojäy jɨɨcxcɨxy.
\p
\v 15 Huinꞌit jadügꞌoc ayuc mɨdoy ñɨmäyii:
\p ―Huɨdibɨ Dios yajhuäch caꞌ huaad mdijy co yɨꞌ yjɨbɨcɨty. 
\p
\v 16 Tugɨɨgꞌoc jaduꞌn yjajtɨ, chi je poob huit ypättɨgɨɨyñɨ tzajpjoty.
\v 17 Jɨm anajty Pedro tzachhuinmay nej anajty yhuimbɨdzɨmy je tɨɨbɨ ixy co yjaꞌty ma tɨjc aguu je Cornelio yquexyöybɨ huɨdi ajcxy anajty nidɨɨhuɨp yajtɨɨhuɨp je Simón ytɨjc.
\v 18 Chi ajcxy mɨc ycogapxɨɨy yajtɨɨy pen jɨm anajty yjättägy Simón huɨdibɨ anajty nañ jaduꞌn yajtijp Pedro. 
\v 19 E je Pedro jeꞌ anajty chachhuinmaayb tɨɨbɨ ixy, chi je Espíritu Santo Pedro ñɨmaayɨ:
\p
―Tugɨɨg yëydɨjc ji xyꞌixtäy.
\v 20 Pɨdɨ̈g e mɨnac, nɨcx mɨɨd jeꞌ ajcxy, e caꞌ ti mhuinmay, com ɨɨch jaduꞌn tɨ nnɨmäy co huen xyꞌixtäy.
\p
\v 21 Huinꞌit Pedro ymɨnajcy ma jeꞌ ajcxy, je Cornelio quexyöybɨ, nɨmay ajcxy:
\p
―Ɨɨch jeꞌ huɨdibɨ miich ajcxy mꞌixtaayb, ¿ti ycɨxpɨ co tɨ mmiingɨxy?
\p
\v 22 Chi ajcxy yꞌadzooy:
\p
―Yɨꞌ ɨɨch ajcxy tɨ xyquexyɨch yɨ Cornelio huɨdibɨ capitánꞌajtpɨ, jeꞌ tudägy jäy huɨdibɨ Dios yajmɨjꞌajtp, je huɨdibɨ tügꞌócɨy judíojäy ooy tzójccɨxy, etz cömaaygɨxy. Huindzɨn Dios tüg yꞌángel ñɨmay Cornelio co miich miiñ nyajhuoy, jɨgɨx mnɨ́cxɨp ma yɨꞌ ytɨjc, e yꞌamɨdoꞌidaꞌñ ajcxy nej miich myajꞌixpɨgaꞌñ.
\p
\v 23 Chi Pedro yajtɨjctɨgɨɨy jeꞌ ajcxy. Chi ajcxy jɨm ymaahuɨꞌmy. Com jabom Pedro ñɨcxy mɨɨd jeꞌ ajcxy, e chi nijëjɨty ypanɨcxɨ huɨdibɨ mɨjpɨdacp Jesús huɨdi anajty ajcxy tzɨnaayb jɨm Jope.
\p
\v 24 Com jabom ajcxy yjaꞌty jɨm Cesarea ma Cornelio anajty yꞌahuixy tügmucy mɨɨd yjugymɨgüg, etz nijëjɨty pɨn ooy mɨɨd ñaymɨgügꞌadyii, huɨdijaty anajty ajcxy jayɨjp tɨ nɨmäy.
\v 25 Co Pedro oyjäty ma je tɨjc, chi Cornelio ytɨjcpɨdzɨmy oy yjɨjpcobadɨ̈y je Pedro, e chi ycoxtɨnayꞌahuɨɨy yajmɨjꞌadaꞌñ anajty je Pedro.
\v 26 Chi Pedro huijtztɨnayɨ̈gy je Cornelio, e nɨmay: 
\p
―Tɨnayɨ̈g, caꞌ xyajmɨjꞌidaꞌñɨch, nañ jaduꞌn ɨɨch njäyɨty nej miich.
\p
\v 27 Mɨɨd anajty ycapxy ymɨydägy co ytɨjctɨgɨy, jiiby anajty mayjäy niꞌamugɨ̈ꞌahuijxcɨxy.
\v 28 Chi Pedro nɨmay ajcxy:
\p
―Miich ajcxy mnejhuɨɨyb co yɨ judíojäy ycostumbre capxꞌaducy caꞌ huaad judíojäy yöymucy mɨɨd huɨdibɨ caꞌ yjudíojäyɨty, caꞌ huaad ytɨgɨɨygɨxy ma ajcxy ytɨjc. Per Dios tɨ xyajniꞌixɨ̈yɨch co caꞌ huaad nmɨnaꞌñɨch caꞌ oyjäyɨty huädzjäyɨty pɨnjaty.
\v 29 Paady co oy tɨ xyajhuoyiijɨch tɨ nmiiñɨch, ni caꞌ huam tɨ nmɨnaꞌñɨch. Nnejhuɨ̈huaamyɨch naꞌamy co oy tɨ xyajhuoyiijɨch.
\p
\v 30 Chi Cornelio yꞌadzooy:
\p
―Cham ymɨmɨdaaxxɨɨjɨ̈y, jaduꞌn nej jadachambɨ hora, ya ɨɨch anajty ma ndɨjcɨch, jaygay jayꞌügy nDiosꞌojadatyɨch. Com hueꞌ anajty mɨjmɨnacy xɨɨ mɨna judíojäy ajcxy ycapxtaaccɨxy, co tüg ñayguëxɨ̈cɨ jaduꞌn nej jäy mɨɨd ypoob huit janch adɨɨcxp.
\v 31 E je ángel xyñɨmaayɨch: “Cornelio, Dios tɨ xymɨdoohuɨ mꞌoración e tɨ jaduꞌn jäygɨdägy jaduꞌn nej mbubety yɨ ayoobtɨjc ajcxy.
\v 32 Quex mdumbɨ jɨm Jope, huen nɨcxy yajtzoñ Simón huɨdi nañ jaduꞌn yajtijp Pedro. Jɨm Pedro yjaꞌttägy ma je cotzpɨ ytɨjc huɨdibɨ yxɨɨ Simón, huɨdibɨ tzɨnaayb mɨhuingon mejypaꞌ. Co jeꞌ ymiinɨpy, chi xymɨɨdmɨydägɨpy.”
\v 33 Paady nguejxyɨch janch mɨcꞌamy huen nɨcxy xyꞌijxtäy. E tɨ mayꞌajt mduñ co tɨ mmiiñ. Jadachambɨ cha ɨɨch ajcxy nidügꞌócɨy ma Dios yhuinduu. E nꞌamɨdoꞌidáangɨxyɨch tügꞌócɨy je yꞌayuc huɨdibɨ je Huindzɨn Dios tɨ xyajꞌaneꞌmy jëbɨ xyajnɨmaaygɨxy.
\s Pedro Dios ytɨyꞌajt nigapxy nimɨydacy ma Cornelio ytɨjc
\p
\v 34 Huinꞌit Pedro ytɨgɨɨy yꞌayuccapxhuäcxpɨ, nɨmay ajcxy:
\p
―Jadachambɨ huinjɨhuɨɨybɨch, co yɨ Dios caꞌ ni tüg ixyꞌixy jäy, yꞌactzojctaayb hueñypɨ́nɨty.
\v 35 Dios ycöbɨjcpy hueñypɨnjäyɨty huɨdibɨ tzɨnaayb huen huɨdibɨ naax huen huɨdibɨ cajpɨty, pen chɨgɨɨyb ajcxy Dios, pen tumyb oybɨ.
\v 36 Dios tɨ quexy yɨꞌ ytɨyꞌajt ma yɨ Israel jäy ajcxy, yajnɨmay co ji cham jotcujcꞌájtɨn mɨɨd Jesucristo ɨɨch ajt nHuindzɨn.
\v 37 Miich ajcxy mnejhuɨɨyb yajxon nej tɨ ytunyii tɨ yjadyii ma judíojäy ajcxy ñaax ycajp chondacy jɨm Galilea, Juan el Bautista tɨ anajty capxhuäcxɨ Dios yꞌayuc ytɨyꞌajt etz yjäyyajnɨɨbety.
\v 38 E mnejhuɨɨyb miich ajcxy co Dios yejc je Jesús je Nazaretpɨ je Espíritu Santo, e nej Jesús yhuɨdijty e tuuñ oyꞌájtɨn, etz mɨjhuinmaꞌñ, jaduꞌn nej yajtzocy je jäy ajcxy huɨdi anajty aneꞌmꞌijtp ma yɨ mujcuꞌ. Com Dios anajty mɨɨd yꞌity je Jesús.
\v 39 Ɨɨch ajcxy je tɨyꞌajt nmɨɨdɨch tügꞌócɨy jaduꞌn nej Jesús yjajty yꞌayoy jɨm Judea naaxjot etz jɨm Jerusalén. Huinꞌit ajcxy Jesús yajꞌoꞌcy cruudzcɨ́xy.
\v 40 E Dios yajjugypɨjcy codugɨɨg xɨɨ, e chi yajnayguëxɨ̈cɨ ma ɨɨch ajcxy.
\v 41 Caꞌ tɨ yajnayguëxɨ̈gyii ma tügꞌócɨy jäy, jëyɨ ma ɨɨch ajcxy huɨdi jayɨjp Dios yhuinꞌijx jɨgɨx tɨyꞌajt nyegɨpyɨch. Ɨɨch ajcxy caaymujc uucmujc huinꞌit co yjugypɨjcy ma yꞌoꞌcy.
\v 42 Tɨ xyquexy ɨɨch ajcxy ayuc ngapxhuäcxpɨ ma mayjäy ajcxy etz nidɨyꞌajtꞌadɨpyɨch ajcxy co Dios Jesús tɨ pɨdägy mɨjꞌaneꞌmbɨ ma yɨ juugypɨ etz ma yɨ ögypɨ.
\v 43 Nañ jaduꞌn jecyꞌajty tügꞌócɨy Dios yꞌayucnajtzcapxɨɨybɨ ñimɨydac ajcxy Jesús, e ymɨnañ ajcxy co tügꞌócɨy je jäy ajcxy pɨnjaty mɨbɨjc je Cristo, Dios huinmecxɨɨb ajcxy ypocy.
\s Je Espíritu Santo ycɨdacy ma je caꞌpɨ ajcxy yjudíojäyɨty
\p
\v 44 Yam anajty Pedro ycapxyñɨ co je Espíritu Santo ñïdɨgɨɨyɨ ycödɨgɨɨyɨ ajcxy nidügꞌócɨy huɨdijaty yꞌamɨdoꞌijt Pedro yꞌayuc.
\v 45 E je judío mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy tɨɨbɨ anajty miiñ mɨɨd Pedro, ooy ajcxy jɨhuɨy huinmay co Dios quejx Espíritu Santo ma je jäy ajcxy huɨdibɨ caꞌ yjudíojäyɨty,
\v 46 co mɨdoy ycapxcɨxy mɨɨd huingbɨ ayuc, etz cömaygɨxy jäymejtzcɨxy Dios.
\v 47 Chi Pedro ymɨnañ:
\p
―¿Nej caꞌ jadaꞌ yꞌóyɨty co ñɨɨbedɨpy ajcxy huɨdibɨ Dios tɨ ymóoyɨgɨxy je yEspíritu Santo jaduꞌn nej ɨɨch ajt xymooyɨm?
\p
\v 48 Chi Pedro niꞌaneꞌmdɨɨy huen nɨɨbejtcɨxy ma Huindzɨn Jesucristo yxɨɨ. Huinꞌit ajcxy Pedro cohuanɨɨy huen huɨꞌmy tüg xɨɨ mejtz xɨɨ mɨɨd jeꞌ ajcxy.
\c 11
\s Pedro yajmɨɨdmɨydacy jɨm Jerusalén nej anajty tɨ ytuñyii tɨ yjadyii
\p
\v 1 Je apóstoles ajcxy etz je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy huɨdi anajty ajcxy jɨm Judea, mɨdoy ajcxy ayuc co nijëjɨty jäy huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty tɨ anajty ajcxy cöbɨ́jcɨy Dios yꞌayuc.
\v 2 E co Pedro yhuimbijty Jerusalén, chi nijëjɨty judíojäy ajcxy ojy Pedro, jeꞌ ajcxy huɨdibɨ tzachmɨjpɨdaaccɨxp judíojäy ycostumbre jaduꞌn nej ajcxy tɨyꞌajttɨɨygɨxy ymang.
\v 3 Jeꞌ ajcxy nɨmay Pedro:
\p
―¿Naꞌamy co oy tɨ mgoꞌixɨɨy jäy ajcxy huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty, etz tɨ mgay mꞌügy mɨɨd jeꞌ ajcxy?
\p
\v 4 Chi Pedro nimɨydactay tügꞌócɨy jaduꞌn nej anajty tɨ yjaty, chi ymɨnañ:
\p
\v 5 ―Jɨm ɨɨch anajty Jope nDiosꞌojadatyɨch. Chi nhuinꞌijxyɨch jaduꞌn nej tüg mɨj poob huit chooñ tzajpjoty, cɨdägy ma ɨɨch nhuinduu, xóchɨty anajty ma mɨdaax ytaatz.
\v 6 Co nnimɨjhuägyɨch nꞌixaꞌñɨch ti jiiby, chi nꞌijxyɨch may ɨyujc, jiiby ɨyujc mɨdaaxpɨ ycɨꞌ ytecy, jiiby ahuaꞌnbɨ ɨyujc, jiiby tzaꞌñ, etz joon.
\v 7 Chi nmɨdooyɨch tüg ayuc huɨdibɨ xyñɨmaaybɨch: “Pedro, pɨdɨ̈g, yajꞌög yɨ ɨyujc etz tzüdz.”
\v 8 Chi nꞌadzooyɨch: “Caꞌ Huindzɨn, com camɨnaabɨ ndzüchɨch ɨyujc huɨdibɨ caꞌ ñigoꞌadúcyɨty judíojäy ajcxy tzüdzɨpy.”
\v 9 Chi mɨmetzꞌocpɨ tüg ayuc tzajpcɨ́xy xyñɨmäyɨch: “Huɨdi Dios tɨ yajhuäch, caꞌ huaad mdijy co caꞌ yꞌoychúꞌtznɨty.”
\v 10 Tugɨɨgꞌoc jaduꞌn yjajtɨ, chi je poob huit ypättɨgɨɨyñɨ tzajpjoty.
\v 11 Huinꞌit xyñimiiñɨch je quexyöybɨ nidugɨɨg, chooñ ajcxy jɨm Cesarea.
\v 12 Chi je Espíritu xyñɨmaayɨch, co min nꞌocnɨcxɨch mɨɨd jeꞌ ajcxy, caꞌ ma ni ti nhuinmayɨpyɨch. Mɨɨd nɨcxyɨch nidugɨɨg nmɨgügtɨjcɨch. Chi ɨɨch ajcxy ndɨgɨɨy ma je jäy ytɨjc.
\v 13 Je codɨjc xyajmɨɨdmɨydaacɨch co jeꞌ anajty tɨ huinꞌixy tüg ángel ma ytɨjc, ñɨmäyii: “Quex mdumbɨ ajcxy jɨm Jope huen nɨcxy yajtzoongɨxy Simón huɨdibɨ jäy ytijpy Pedro,
\v 14 e jeꞌ xyajnɨmähuɨp nej jëbɨ Dios mꞌalma xyajnïdzoocɨp, miich etz tügꞌócɨy mjɨɨn mdɨjc mjuugy-mɨgüg.”
\v 15 Co Jesús yꞌayuc ngapxhuäcxtzondaacɨch, chi je Espíritu Santo ñïdɨgɨɨyɨ ycödɨgɨɨyɨ jeꞌ ajcxy. Tɨm jaduꞌn nej xyñïdɨgɨɨyɨm xycödɨgɨɨyɨm je jayɨjpꞌatypɨ.
\v 16 Huinꞌit njäymejtzcoodyɨch nej je Huindzɨn Jesús ymɨnañ: “Janch Juan, je Bautista, jäy yajnɨɨbejt mɨɨd nɨɨ, e Dios jäy ajcxy yꞌadɨgɨ̈huɨɨyb yjottɨgɨ̈huɨɨyb je Espíritu Santo.”
\v 17 Pen Dios tɨ ymöyii je jäy ajcxy huɨdibɨ caꞌ yjudíojäyɨty túꞌcɨy mɨɨd huɨdibɨ ɨɨch ajt tɨ xymooyɨm co nmɨbɨ́jcɨm Jesucristo. ¿Ocjactɨm pɨn ɨɨch co Dios nmɨdzɨpꞌadɨɨybɨch?
\p
\v 18 Je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy jɨm Jerusalén, co ajcxy mɨdoy Pedro yꞌayuc, chi ajcxy yꞌamonday. Chi ajcxy Dios jäymejch cömay, chi ajcxy ymɨnaangɨxy: “Dios jaduꞌn tɨ ymɨnaꞌñ co jeꞌ ajcxy huɨdibɨ caꞌ yjudíojäyɨty jëbɨ yjothuimbijtcɨxy, jɨgɨx Dios ymöhuɨɨyb jugyꞌájtɨn huinɨxɨɨbɨ.”
\s Antioquía jäy ymɨdoo ajcxy Dios yꞌayuc
\p
\v 19 Taabɨ jäy yajꞌoꞌcy Esteban, chi jäy ajcxy ooy ixhuɨdijtcoty pahuɨdijtcoty Jesús yjäy jɨm Jerusalén. Chi nijëjɨty ajcxy yqueecy, nɨcxy ajcxy jɨm Fenicia ñaaxjot, etz jɨm Chipre, etz jɨm Antioquía. E capxhuäcxy ajcxy je oybɨ ayuc ma jadyii judíojäy, caꞌ ajcxy jac ni pɨn yajnɨmay.
\v 20 E nijëjɨty mɨbɨjcpɨdɨjc huɨdibɨ jɨm anajty ajcxy yconaaxɨp ycogájpɨp Chipre etz Cirene, chi ajcxy ñɨcxy jɨm Antioquía. Chi yajmɨɨdmɨydacy ajcxy je Huindzɨn Jesús yꞌayuc mɨɨd griegojäy ajcxy.
\v 21 E je Huindzɨn Dios ooy ypubejtɨ jeꞌ ajcxy, e ooy mayjäy ixmajch je jɨbɨc-huinmaꞌñ etz mɨjpɨdaaccɨxy yɨ Huindzɨn Jesús ytɨyꞌajt.
\p
\v 22 Co je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy jɨm Jerusalén mɨdoogɨxy jada ayuc, chi ajcxy quejxy Bernabé jɨm Antioquía. 
\v 23 Co Bernabé jɨm yjaꞌty, chi ijxy jaduꞌn nej Dios anajty oyꞌájtɨn tɨ tuñ, chi oy yjotcugɨɨy je Bernabé. Chi capxhuijy tügꞌócɨy co huen ajcxy janch cɨxyjot huinɨjot cuyduunɨ yɨ Huindzɨn Jesús yꞌayuc ytɨyꞌajt.
\v 24 Com Bernabé oyjäy jeꞌ anajty, e ooy mɨjpɨdägy Dios yꞌayuc etz ooy mɨɨdɨty je Espíritu Santo jotjoty huinmaꞌñyjoty. Ymɨɨd jeꞌ ycapxhuíjɨn ooy mayjäy mɨjpɨdacy Jesús yꞌayuc ytɨyꞌajt.
\p
\v 25 Co jaduꞌn yjajtɨ, chi Bernabé oy ixtay Saulo jɨm Tarso, e co paty, chi mɨɨdmiiñ Antioquía.
\v 26 Jaduꞌn yjajty jɨm ajcxy yꞌijty tüg jɨmɨjt, yajꞌixpɨjccɨxy je mayjäy huɨdibɨ ajcxy jɨjptɨgɨyɨɨy je Jesús yꞌixpɨ́jcɨn. Jɨm Antioquía ogaꞌn yxɨɨmoy cristiano, je jäy ajcxy huɨdibɨ mɨjpɨdacp Jesús.
\p
\v 27 Huinꞌit tiempo nijëjɨty tɨyꞌajtnajtzcapxɨɨybɨ chooñ Jerusalén ñɨcxy ajcxy jɨm Antioquía.
\v 28 Tüg huɨdi anajty yxɨɨ Agabo ytɨnayꞌahuɨɨy mayjäyjoty, e chi je Espíritu Santo yajcapxɨ, e ymɨnañ co mɨjyuu anajty ñaxcɨdägaꞌñ huinduꞌñybɨ naaxhuiñ. E janch jaduꞌn yjajtɨ taab anajty Claudio yꞌaneꞌmy.
\v 29 Huinꞌit je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy jɨm Antioquía pɨdacy ajcxy yhuinmaꞌñ co quexaangɨxy pubéjtɨn ma ymɨgügtɨjc ajcxy huɨdi tzɨnaayb jɨm Judea, jaduꞌn nej pubéjtɨn pɨn tɨm yegaꞌñ.
\v 30 E jaduꞌn ajcxy tuuñ. E je meeñ tɨɨbɨ anajty ymucy yajmɨguejxy ajcxy je Bernabé etz Saulo ma je mɨbɨjcpɨdɨjc tungmɨɨdpɨ jɨm Judea.
\c 12
\s Co Jacobo yꞌoꞌcy etz co Pedro yajpujxtɨjctɨgɨɨyɨ
\p
\v 1 Huinꞌit tiempo je rey Herodes yajmajtzɨ nijëjɨty Jesús yjäy, e chi yajtzaachytuunɨ.
\v 2 Chi niꞌaneꞌmdɨy huen yajꞌögyii mɨɨd espada je Jacobo, je Juan yꞌuch.
\v 3 Co je rey nejhuɨɨy co je judíojäy ajcxy jaduꞌn ooy jäygɨdaaccɨxy, chi ymajtzɨ Pedro nañ jaduꞌn. Hueꞌ jaduꞌn yjajtɨ xɨɨjoty, je xɨɨ mɨna tzajcaagy caaygɨxy huɨdi caꞌpɨ ylevadura mɨɨdɨty. 
\v 4 Co Pedro yajmajch, chi yajpɨdacy pujxtɨgoty. E chi je rey aneꞌmy co huen mɨdaaxpɨcy soldado ajcxy cuendꞌadyii, tügpɨcyjaty mɨdaax soldado ajcxy. Hueꞌ anajty je rey tɨ huinmay xɨɨnaxy anajty tɨydunaꞌñ Pedro mayjäy agujc.
\v 5 Pedro jiiby anajty pujxtɨgoty janch oy cuendꞌaty. E je mɨbɨjcpɨdɨjc janch Dios mɨbɨjctzodɨɨb anajty ajcxy mɨɨd Pedro ycɨxpɨ.
\s Dios yꞌángel yajpɨdzɨmy Pedro pujxtɨgoty
\p
\v 6 Huinꞌit coodz ma caꞌnɨ anajty yxɨɨmɨ̈y, ma je Herodes anajty tɨydunaꞌñ Pedro mayjäyjoty com jabom, Pedro maab anajty, e soldado agujc ajcxy cɨ̈xoch tecyxoch anajty mɨɨd cadena, e jadügpɨcy soldado ajcxy pujxtɨjcꞌaguy anajty ajcxy ycuendꞌaty.
\v 7 Chi janch tɨmetiinɨ yHuindzɨn Dios tüg yꞌángel ñayguëxɨ̈cɨ ytɨnäy ma Pedro yhuinduu, e je pujxtɨjc yajꞌanɨyday. E chi je ángel tijyücxy Pedro ma ycaach, chi yajmäyhuijy, e nɨmay:
\p
―Pɨdɨ̈g mɨcꞌamy.
\p
Chi je cadena ycäday ma Pedro ycɨꞌ.
\v 8 Chi je ángel nɨmay Pedro:
\p
―Ñayhuɨɨnɨ, yajtɨgɨꞌ mgɨ̈g.
\p
Co Pedro yajtɨgɨyday ycɨ̈g, chi je ángel ñɨmaayɨ:
\p
―Yajtɨgɨꞌ mjocxhuit, e pajamgɨch.
\p
\v 9 Chi Pedro pujxtɨjc pɨdzɨmy axam ma je ángel, ni caꞌ nejhuɨ̈y pen janch anajty huɨdibɨ je ángel tumyb, hueꞌ jɨhuɨy jaduꞌn nej ycumäy.
\v 10 Chi ñajxy ajcxy ma tügpɨcy cuendꞌajtpɨ, mɨcꞌamy ajcxy mɨmetzpɨ nïnajxy. Co ajcxy yjäty ma mɨjpujxtɨjc aguu, ma mɨjtübaꞌ, chi jeꞌ cɨꞌmꞌahuaach. Chi ajcxy ypɨdzɨmy. Tɨ anajty mɨjyöygɨxnɨ co je ángel ixmajtznɨ Pedro.
\v 11 Huinꞌit Pedro yhuinmaꞌñymejch, chi ymɨnañ:
\p
―Jadachambɨ njɨhuɨɨybɨch co janch jadaꞌ co je Huindzɨn Dios tɨ quexy yꞌángel, e yɨꞌ tɨ xyñihuaꞌñɨch ma Herodes, etz jaduꞌn nej tügꞌócɨy judíojäy ajcxy anajty xytunaꞌñɨch.
\p
\v 12 Co Pedro yjot yhuinmaꞌñ ymejch, chi ñɨcxy ma María ytɨjc, je Juan ytaj, je Juan huɨdi jäy ytijpy Marcos, ma anajty ajcxy jɨm mayjäy tügmucy yꞌíjtcɨxy Dios mɨbɨjctzoogɨxy.
\v 13 Co Pedro tɨjcꞌaguu cojxnojcy, je tɨbaꞌyꞌamybɨ, chi tüg töxyꞌanäg ypɨdzɨmy huɨdi anajty yxɨɨ Rode, ixaꞌñ pɨn jeꞌ tɨjcꞌaguu cojxnojcy.
\v 14 Co oy yögmɨdoy co Pedro jeꞌ anajty, chi caꞌ ytɨjcꞌaguu yajꞌahuaach. Jëyɨ co poyɨ̈gy ñɨcxy tɨgoty co anajty tzachjotcújcɨty, nigapxy co Pedro jeꞌ anajty ma tɨjcꞌaguu.
\p
\v 15 Chi je jäy ajcxy nɨmay Roda:
\p
―Mloocjɨɨyb jadaꞌ miich.
\p
Chi je töxyꞌanäg yꞌadzooy co janch jeꞌ anajty. E je jäy ajcxy ymɨnaangɨxy co caꞌ yɨꞌ yjëjɨty, hueꞌ jadaꞌ Pedro yꞌángel.
\p
\v 16 Yam Pedro anajty tɨjcꞌaguu tzachcojxnocy co ajcxy yajꞌahuaach, chi ajcxy ijxy, chi ajcxy ooy chɨgɨɨy yjɨhuɨɨy.
\v 17 Pedro cɨ̈mɨɨd ytɨyꞌajtyejcy co huen amoñ ajcxy. Chi yajmɨɨdmɨydacy nej je Huindzɨn Dios anajty tɨ yajpɨdzɨmyii pujxtɨgoty. E nɨmay ajcxy co huen nɨcxy yajmɨɨdmɨydägy jada je Jacobo etz jacjadyii mɨbɨjcpɨdɨjc.
\p
Chi Pedro ñɨcxy huingbɨ cajp.
\p
\v 18 Co yxɨɨmɨɨy, huinꞌit soldadtɨjc ajcxy ooy ytɨgɨɨy huambɨ jɨhuɨɨybɨ huinmayꞌahuɨdijty, com caꞌ nejhuɨɨygɨxy nej jeꞌ anajty tɨ ytunyii tɨ yjadyii mɨɨd Pedro ycɨxpɨ.
\v 19 Chi Herodes niꞌaneꞌmdɨɨy huen nɨcxy yajꞌixtäy Pedro. E co caꞌ yajpaty, chi pɨjctzoy tɨyꞌajt ma soldado ajcxy huɨdi anajty Pedro tɨ ycuendꞌadyii. Chi niꞌaneꞌmdɨy huen ajcxy nɨcxy yajꞌögyii. Chi Herodes chooñ jɨm Judea, chi oy chɨnaydacpɨcy jɨm Cesarea.
\s Herodes yꞌögy
\p
\v 20 Herodes janch ymɨjotmätpy anajty je jäy huɨdibɨ tzɨnaayb jɨm Tiro etz Sidón. Chi je Tiro etz Sidón jäy ajcxy ñaygapxɨ nej jëbɨ huingohuägɨ̈huaangɨxy je rey. E ymɨmadac ajcxy co mɨgapxy je Blasto je mɨjtungmɨɨdpɨ maabɨ rey Herodes ytɨjc. E chi ajcxy pɨjctzoy co huen tzip cɨxy naxy, com co ajcxy xɨjc mooc jɨm anajty yajtzoongɨxy ma rey ñaaxjot.
\v 21 Chi Herodes agapxtujcy tüg xɨɨ, chi je reyhuit yajtɨgɨɨy, chi ɨñaydac paty ma ycötujctac, chi mɨgapxy ajcxy je jäy.
\v 22 Chi je mayjäy ajcxy ytɨgɨɨy mɨc capxp mɨydaacp, chi ajcxy ymɨnaangɨxy:
\p
―¡Jada jäy huɨdibɨ capxp, caꞌ jada yjäyɨty, jaduꞌn yɨꞌ nej tüg dios!
\p
\v 23 E huinꞌítɨy Huindzɨn Dios yꞌángel yajpaꞌmbejty Herodes, com caꞌ anajty huindzɨgɨ̈y cömay je Dios. Chi yꞌoꞌcy, tɨng jeꞌ tzütztaayɨ.
\p
\v 24 Je Huindzɨn Dios yꞌayuc mɨbɨjcꞌɨdɨ̈chpy anajty jäy, e yajcapxhuäcxp anajty hueñytɨmmaꞌámyɨty.
\p
\v 25 Co Bernabé etz Saulo ajcxy ytungmay jɨm Jerusalén, huinꞌit choonɨ ajcxy jɨm ymɨɨdnɨcxy huɨdibɨ anajty yxɨɨ Marcos.
\c 13
\s Bernabé etz Saulo yajtzondaaccɨxy ytung huɨdibɨ ajcxy pátɨp
\p
\v 1 Ma jeꞌ ajcxy huɨdi mɨjpɨdacp Jesús jɨm Antioquía, jɨm anajty jadyii huɨdi Dios yꞌayuc yajꞌixpɨjcp anajty, etz nañ huɨdibɨ tɨyꞌajt najtzcapxɨɨyb. Jɨm anajty Bernabé etz Simón, huɨdi anajty ajcxy ytijpy el Negro, etz Lucio huɨdi tzoon Cirene ñaaxjot, etz Manaén huɨdi tüg yeectac mɨɨd Herodes, huɨdibɨ aneꞌm jɨm Galilea, etz Saulo.
\v 2 Tüg xɨɨ ajcxy ñayyöymújcɨgɨxy jaygay jayꞌügy Dios ojadajtcɨxy. E chi je Espíritu Santo ñɨmaayɨ:
\p
―Huen pɨdáacɨgɨch ajcxy Bernabé etz Saulo ahuing jɨgɨx ajcxy ytunɨpy ma je tung tɨɨbɨ nyajnihuohuɨ̈yɨch. 
\p
\v 3 Chi ajcxy yjacDiosꞌojadajty etz yjacꞌayuuꞌajty, e chi je jäy ajcxy cɨ̈nïxajy Bernabé etz Saulo, e chi ycapxycɨjxy mɨɨd jeꞌ ajcxy.
\s Je apóstoles ajcxy capxhuäcxcɨxy Dios yꞌayuc jɨm Chipre
\p
\v 4 Chi jadaꞌ je Espíritu Santo yquejxɨ Bernabé etz Saulo huen nɨcxy Seleucia, e jɨm ajcxy ybarcotɨgɨɨy nɨcxy ajcxy jɨm Chipre mejy agujcpɨ.
\v 5 Co jɨm ajcxy yjaꞌty ma barco yjättac huɨdi yxɨɨ Salamina, chi ytɨgɨɨy Jesús yꞌayuccapxhuäcxp ma je judíojäy ajcxy naymujctac. Tzooñ je Juan anajty nañ jaduꞌn jeꞌ anajty Bernabé etz Saulo pubéjtɨp.
\v 6 Huɨdijttay ajcxy ma je naax mejyꞌagujcpɨ, e yjaꞌty ajcxy ma je cajp huɨdi yxɨɨ Pafos. Jɨm ajcxy paty tüg judíojäy huɨdi anajty yxɨɨ Barjesús, hueꞌ jeꞌ anajty huijyjäy, e ñaydijyii anajty co Dios ytɨyꞌajt najtzcapxɨɨyɨ, e caꞌ anajty yjanchɨty.
\v 7 Je huijyjäy ooy mɨɨd ñaymɨgügꞌadyii anajty je huɨdibɨ aneꞌm jɨm, hueꞌ anajty yxɨɨ Sergio Paulo. Je Sergio Paulo ooy anajty ycohuinmaꞌñɨty, ooy yꞌixpɨ́cyɨty. Chi niꞌaneꞌmdɨy co huen nɨcxy yajtzonyii Bernabé etz Saulo. Com je Sergio Paulo anajty mɨdoohuaanɨ je Dios yꞌayuc.
\v 8 Je huijyjäy, huɨdi nañ jaduꞌn yajtijp Elimas, mɨdziptzoñ Pablo etz Bernabé, e tüccɨꞌy capxꞌadugaꞌñ caꞌydɨ je gobernador ymɨbɨcy.
\v 9-10 Chi Saulo, huɨdibɨ nañ jaduꞌn yajtijpy Pablo, mɨɨd je Espíritu Santo huindɨɨcxpejty je huijy jäy, e nɨmay:
\p
―¡Ooy mjɨbɨcjäyɨty miich, ooy mꞌanɨɨjɨty, mujcuꞌ miich xyꞌungꞌajtp, ooy mmɨdzipꞌaty pɨnjaty oyjot oyhuinmaꞌñ mɨɨd! ¿Mɨna mꞌixmadzaꞌñ nej mdzachyajtɨgoyaꞌñ je Huindzɨn Dios ytɨyꞌajt?
\v 11 Jadachambɨ je Huindzɨn Jesús xychachytunaamb, e mhuɨ́ꞌmɨp huiintz, etz ni caꞌ je xɨɨmbɨ tzojc mꞌixɨpy.
\p
Chi je huijyjäy mɨcꞌamy yhuɨꞌmy huiintz coodz, chi ixtay pɨn oc-huijtznɨcxɨɨb com caꞌ anajty yꞌocꞌijxnɨ.
\v 12 Co je gobernador jaduꞌn ijxy, chi mɨjpɨdacy Jesús yꞌayuc, e chi ooy jɨhuɨɨy huinmaay nej Pablo nimɨydägy je Huindzɨn Jesús yꞌayuc ytɨyꞌajt.
\s Pablo etz Bernabé yajpátcɨxy jɨm Antioquía etz Pisidia
\p
\v 13 Chi Pablo etz ymɨgügtɨjc ajcxy mɨɨd ybarcotɨgɨɨy, chi ajcxy ñɨcxy Perge ma Panfilia ñaaxjot. Chi Juan puyöyduutnɨ Pablo etz Bernabé, e chi ñɨcxnɨ Jerusalén.
\v 14 Pablo etz Bernabé ñajxy jɨm Perge oyjaꞌtcɨxy jɨm Antioquía ma Pisidia naaxjot. Sábado xɨɨ ajcxy ytɨgɨɨy ma je judíojäy ajcxy ñaymujctac, chi ajcxy ixtactay.
\v 15 Co ñecycapxtay ma Moisés ñecy etz Dios yꞌayucnajtzcapxɨɨybɨ ñecy, chi je naymujctac huindzɨn quejxy ayuc ma Pablo ajcxy, ñɨmaayɨ:
\p
―Mɨgügtɨjc, pen mmɨɨd ayuc tɨyꞌajt mɨɨd jäy ycɨxpɨ jëbɨ cham myajnɨmäy ajcxy.
\p
\v 16 Chi Pablo ytɨnayɨ̈gy, ycɨꞌ mɨɨd ytɨyꞌajt yecy co huen amoongɨxy, e nɨmay ajcxy:
\p
―Mɨdoogɨx, miich Israel jäy ajcxy, etz huɨdibɨ Dios yajmɨjꞌajtp.
\v 17 Je Israel jäy Dios huinꞌijxy ɨɨchꞌajt nmɨjꞌap nmɨjteedy jecyꞌajty etz yajyujcpejt ajcxy mɨchoꞌn co anajty ajcxy jɨm yjactzɨnäy Egipto ñaaxjot. Chi ajcxy yajpɨdzɨɨmnɨ mɨɨd Dios ymɨcꞌajt.
\v 18 Dios jeꞌ ajcxy mɨhuindɨnay huixchɨguïpx jɨmɨjt jɨm mɨjtɨgɨ̈duum.
\v 19 Je Dios huixtujc it naax cajp yajtɨgoy huɨdi anajty jɨm tzɨnaayb Canaán ñaaxjot, etz yajmoy je naax ɨɨch ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy jecyꞌajty jɨgɨx ajcxy jɨm chɨnähuɨpy.
\v 20 Mɨdaax mɨgoꞌpx jahuixchɨgïpx majc jɨmɨjt Dios mɨcꞌajt mooy juez ajcxy huen aneꞌmyii Israel jäy ixtɨ mabaad Samuel je Dios yꞌayucnajtzcapxɨɨyb ytungbɨjcy.
\v 21 Huinꞌit ajcxy tüg rey pɨjctzoy huɨdi aneꞌmɨɨb ajcxy. Chi Dios yajreytɨgɨɨy Saul huɨdi tuun huixchɨgïpx jɨmɨjt. Je Saul yteedy hueꞌ jeꞌ anajty yxɨɨ Cis, hueꞌ jeꞌ anajty Benjamín yꞌap yꞌoc.
\v 22 Chi Dios tungbɨjcy Saul e yajreytɨgɨɨy David, chi Dios ymɨnañ: “Tɨ nbaadyɨch David, Isaí ymang, tüg yëydɨjc huɨdibɨ cuydundähuɨpy nej ndɨmdzocyɨch.”
\v 23 Ma David yꞌap yꞌoc Dios yajnïbɨjcy Jesús, jɨgɨx nihuänɨpy yajnïdzögɨpy je Israel jäy ajcxy, jaduꞌn nej anajty jécyɨp Dios yajꞌahuanɨɨy ajcxy.
\v 24 Caꞌnɨ anajty Jesús miiñ co Juan, je Bautista, capxhuäcxy Dios yꞌayuc ma je Israel jäy ajcxy, nɨmaaygɨxy co copɨcy huen jothuimbijtcɨxy ma Dios, e huinꞌit jëbɨ ñɨɨbéjtcɨxɨpy.
\v 25 Co anajty Juan yꞌoꞌcɨn huingon, chi ymɨnañ: “Caꞌ ɨɨch njëjɨty je Cristo, jaduꞌn nej mmɨnaangɨxy. Jayɨjp tɨ nmiiñɨch, jacꞌaxam miinaꞌñ je Cristo; jacmɨcꞌajt mɨɨd jeꞌ caꞌydɨ ɨɨch. Caꞌ xypaadyɨch nɨcxy yɨꞌ ycɨ̈ghuin nguejɨch.”
\p
\v 26 Chi Pablo yjacmɨnañ:
\p 
―Mɨgügtɨ́jc, Abraham yꞌɨjx yꞌoc etz pɨnjaty yajmɨjꞌajtp Dios, Dios tɨ xyajniguexy jada ayuc nej ajcxy jëbɨ mꞌalma nïdzoocɨn paady.
\v 27 Je jäy ajcxy huɨdi anajty ajcxy tzɨnaayb jɨm Jerusalén etz tungmɨɨdpɨ ajcxy, caꞌ ajcxy nejhuɨy pɨn jeꞌ anajty je Jesús, ni caꞌ anajty huinjɨhuɨɨygɨxy yꞌayucnajtzcapxɨɨybɨ ajcxy yꞌayuc huɨdibɨ anajty yajcapxp ma ajcxy ñaymujctac huindüg sábado. E jeꞌ ajcxy cɨꞌm yajpocycäy Jesús, e cuyduñ nej anajty ajcxy yjaybetyɨty ma Dios ñecy.
\v 28 Oy ajcxy caꞌ paty pocy nej yajꞌöccɨxɨpy Jesús, chi ajcxy nibɨjctzohuɨɨy ma Pilato co huen nɨcxy yajꞌögyii.
\v 29 Co je jäy ajcxy cuydunday jaduꞌn nej anajty yjaybétyɨty ma Dios yꞌayuc mɨɨd jeꞌ ycɨxpɨ, chi ajcxy yajmɨnajcy cruudzcɨ́xy, etz oy yajnaaxtɨgɨɨygɨxy.
\v 30 E Dios je Jesús yajjugypɨjc co anajty tɨ yꞌögy.
\v 31 Chi canaagꞌoc ñayguëxɨ̈goꞌcɨ ma ymɨgügtɨjc huɨdi anajty tɨ ymɨɨdhuɨdidyii co chooñ Galilea ñɨcxy Jerusalén. Jadachambɨ yɨꞌ jeꞌ ajcxy huɨdi tɨyꞌajt yejcpy ma je jäy ajcxy.
\p
\v 32 Je oybɨ ayuc ɨɨch miich ajcxy nyajmɨɨdmɨydacpy cham, huɨdi Dios yajnɨmay ɨɨchꞌajt nmɨjꞌap nmɨjteedy jecyꞌajty.
\v 33 Je oybɨ ayuc tɨ Dios cuyduñ cham ma ɨɨch ajt co yajjugypɨjcy Jesús co yꞌoꞌcy. Jaduꞌn yɨ Dios yꞌayuccojaaybɨ jaay jecyꞌajty ma je Salmo necy mɨmetzpɨ ma Dios jaduꞌn ymɨnañ: “Nꞌungɨch cham tɨ nyajjuugypɨcyɨch.”
\v 34 Mɨɨd jadayaabɨ ycɨxpɨ co Dios tɨ yajjugypɨcy Jesús co yꞌoꞌcy, jɨgɨx ñinïcx ca yhuindɨgooyɨpy jaduꞌn anajty jaybétyɨty ma Dios ñecy ma Dios jaduꞌn ymɨnañ: “Nmöhuaamyɨch miich ajcxy je conúcxɨn huɨdibɨ nyajnɨmaayɨch je David.”
\v 35 Paady nañ jaduꞌn Dios yꞌayuccojaaybɨ jaay jadügꞌit, ma ymɨnaꞌñ: “Caꞌ Dios aꞌɨxɨ̈y nɨcxy yꞌung ñinïcx yhuindɨgooy, je yꞌung huɨdibɨ mɨɨd huädz jot huinmaꞌñ.”
\v 36 Com janch co je David Dios huinꞌijxy, jɨgɨx aneꞌmɨpy yɨꞌ yjuugy ymɨgüg ajcxy. E co ytung yajmay, chi yꞌoꞌcy, e jeꞌ yꞌalma ñaybaattɨ mɨɨd je yꞌap yteedy yꞌalma, e jeꞌ ñinïcx huindɨgooy jeꞌ.
\v 37 Je Jesús huɨdibɨ Dios yajjugypɨjc caꞌ jeꞌ ñinïcx yhuindɨgooy.
\v 38 Mɨgügtɨjc, jëbɨ mnejhuɨɨygɨxy, co je pocyhuinmeecxɨn yajꞌɨɨhuäcxy yajcapxhuäcxy mɨɨd Jesús ycɨxpɨ.
\v 39 Mɨɨd jeꞌ ycɨxpɨ pɨnjaty mɨbɨjcp tɨ ypocyyajhuinmeecxcɨxy huɨdibɨ Moisés yley anajty caꞌp pocyhuinmeecxɨn yecy.
\v 40 Nayguendꞌájtɨgɨx, ix xyajcɨdacpejtcɨx je mɨj ayoꞌn jaduꞌn nej Dios yꞌayuccojaaybɨ jaay jecyꞌajty co Dios jaduꞌn ymɨnañ:
\q 
\v 41 Mɨdoogɨx ɨɨch nꞌayuc, miich ajcxy nɨxiicpɨ yajxiicpɨ, nayꞌadzɨgɨ́ɨyɨgɨxy, ix mꞌalma myajtɨgooygɨxy. Com ɨɨch Dios ndumybɨch tüg mɨjhuinmaꞌñ ma miich ajcxy mxɨɨ mdiempo. May miich ajcxy caꞌ mmɨbɨgɨpy, oy pɨn xyjayajmɨɨdmɨydáaccɨxɨpy.
\p
\v 42 Co Pablo ajcxy ypɨdzɨmy ma yɨ judíojäy ñaymujctac, chi je jäy huɨdibɨ caꞌ yjudíojäyɨty nɨmay je Pablo co huen nañ jaduꞌn yajmɨɨdmɨydägɨɨyb ma je jadügpɨ sábado.
\v 43 Co ajcxy yöyhuäcxnɨ ma nayyöymujctac may judíojäy etz mayjäy huidi caꞌ yjudíojäyɨty huɨdibɨ jɨjptɨgɨyɨɨy je judíojäy yꞌixpɨ́jcɨn, panɨcxy ajcxy je Pablo etz Bernabé. Pablo etz Bernabé capxhuijy ajcxy co huen panɨ́cxcɨxy je tɨyꞌajt jaduꞌn nej Dios tɨɨbɨ tuñ mayꞌajt mɨɨd jäy ycɨxpɨ, e caꞌ ajcxy ixmadzɨpy.
\p
\v 44 Co sábado yxɨɨ paty, chi jäy ñayyöymujcɨ jahuenjaty cajp jäy ycanɨcxtay co anajty tzachmɨdoohuaangɨxy Dios yꞌayuc.
\v 45 Caꞌ anajty ajcxy yjotcújcɨty co je judíojäy ajcxy ijxy  je mayjäy. Chi ajcxy ooy yjotꞌambɨjccoty niꞌojɨɨygɨxy etz nɨmaaygɨxy oy ni nej Pablo.
\v 46 Chi Pablo etz Bernabé ytɨgɨɨy mɨccapxpɨ ymɨnañ ajcxy:
\p
―Copɨcy anajty co ɨɨch miich nyajnɨmähuɨpy Dios yꞌayuc jayɨjp. Com caꞌ mgöbɨgaangɨxy Dios yꞌayuc, e co caꞌ mnaybɨdáacɨgɨxy tudägy ma jugyꞌájtɨn mɨɨd huinɨxɨɨbɨ, nɨcxyɨch nꞌocyajnɨmäy ajcxy Dios yꞌayuc huɨdibɨ caꞌ yjudíojäyɨty.
\v 47 Com jaduꞌn xyꞌaneꞌmyɨch ajcxy yɨ Huindzɨn Jesús, e xyñɨmaayɨch ajcxy:
\q Tɨ ɨɨch miich nbɨdägy jaduꞌn nej tüg tɨɨcxɨn jajɨn ma tügꞌócɨy naaxhuiñybɨ jäy jɨgɨx myajnejhuɨ̈huɨpy ajcxy je nïdzoocɨn jɨguembaad huinduꞌmy naaxhuiñ.
\p
\v 48 Co ajcxy jaduꞌn mɨdoy huɨdibɨ caꞌ yjudíojäyɨty, chi ajcxy ooy nïgɨ yjotcugɨɨy, e chi ajcxy ymɨnandacy co je Huindzɨn Jesús yꞌayuc ooy anajty yꞌóyɨty. E may ajcxy mɨbɨjcy huɨdibɨ anajty Dios tɨ yajnigödungɨ̈y co paatɨp jugyꞌájtɨn huinɨxɨɨbɨ.
\v 49 E jaduꞌn jɨm yajcapxhuäcxy Jesús yꞌayuc ma je jɨmbɨ naax cajp.
\v 50 E je judíojäy ajcxy mɨnaygapxɨ nijëjɨty töxyjäydɨjc ajcxy tudägypɨ huɨdibɨ Dios yajmɨjꞌajtp, etz je mɨjjäydɨjc, e jeꞌ ajcxy mɨɨd mɨbɨdɨ̈gy Pablo etz Bernabé co pahuojpquëgaangɨxy ma jejɨmbɨ naaxjot.
\v 51 Chi Pablo etz Bernabé ycɨ̈g huinhuojpy, jeꞌ jeꞌ tɨyꞌajtɨp co caꞌ jäygɨdacy ajcxy nej jäy anajty ytungɨxy. Chi ajcxy ñɨcxnɨ jɨm Iconio.
\v 52 E jeꞌ ajcxy huɨdibɨ mɨjpɨdaacp Jesús ooy anajty ajcxy yjotcujcɨty. E ymɨɨd anajty ajcxy je Espíritu Santo ma yjot yhuinmaꞌñ.
\c 14
\s Pablo mɨɨd Bernabé jɨm Iconio
\p
\v 1 Jɨm Iconio Pablo etz Bernabé ytɨgɨɨy ajcxy yquipxyɨ ma je judíojäy ñaymujctac, e oy yajxon ajcxy capxhuäcxy Jesús yꞌayuc. E may judío etz griegojäy ajcxy ymɨbɨjcy.
\v 2 Je judíojäy ajcxy huɨdibɨ anajty caꞌ ymɨbɨjccɨxy nigapxcoty niꞌojɨygoty ajcxy huɨdibɨ caꞌ yjudíojäyɨty huen je cajp jäy ajcxy mɨjotmädɨpy je mɨbɨjcpɨdɨjc.
\v 3 Mɨɨd jada ycɨxpɨ Pablo etz Bernabé yhuɨꞌmy jeꞌ ajcxy jecy etz capxhuäcxcɨxy ajcxy Dios yꞌayuc huinmɨc jotmɨc etz je Huindzɨn mɨjotcujcꞌajtcɨxy ooy, e mooyɨ ajcxy je mɨcꞌajt jëbɨ ajcxy paꞌmjäy yajtzögɨpy etz mɨjhuinmaꞌñ tungɨxy huɨdibɨ ijxpejtꞌajtp ma Dios ymɨcꞌajt.
\v 4 E je cajpjäy mejtzpɨcy jeꞌ anajty ajcxy, nijëjɨty ymɨjpɨdacpy ajcxy yɨ judíojäy, etz nijëjɨty ymɨjpɨdacpy ajcxy je Dios yꞌayuccapxhuäcxpɨ.
\v 5 Chi nijëjɨty judíojäy etz huɨdibɨ caꞌ yjudíojäyɨty ñaygapxɨ mɨɨd tungmɨɨdpɨ co mɨjotmätcodaangɨxy etz  tɨm tzaagögädzaangɨxy Pablo etz Bernabé.
\v 6 Co Pablo etz Bernabé nejhuɨɨy, chi ajcxy yqueecy ñɨcxy ajcxy jɨm Listra etz Derbe jɨm Licaonia, e majaty naax cajp huɨdi huinduyꞌagonbɨ.
\v 7 Jɨm ajcxy capxhuäcxy Jesucristo ytɨyꞌajt nej jëbɨ ajcxy huaad yꞌalma nïdzoocɨn paatcɨxy majaty cajp huingonbɨ.
\s Tzaagätzcɨxy Pablo jɨm Listra
\p
\v 8 Jɨm Listra anajty tüg yëydɨjc ɨñäy tecymaꞌtpɨ, camɨnaabɨ anajty yöy, com jaduꞌn anajty ymaꞌxungꞌaty.
\v 9 Je tecymaꞌtpɨ amɨdoꞌijtpy anajty Pablo yꞌayuc, e Pablo ijxpy anajty co ymɨɨd mɨbɨ́jcɨn nej jëbɨ chögy.
\v 10 Chi Pablo mɨc nɨmay:
\p
―Tɨnaayɨ̈g.
\p
Chi je tecymaꞌtpɨ tüg tɨpy ytɨnaygugɨɨy, e chi ytɨgɨɨy yöyb.
\v 11 Co je mayjäy ajcxy ijxy nej Pablo anajty paꞌmjäy tɨ yajtzögy, huinꞌit ajcxy ytɨgɨɨy huambɨ jɨhuɨɨybɨ mɨɨd Licaonia ayuc chachmɨnaangɨxy:
\p
―¡Dios ajcxy jaduꞌn nej jäy tɨ ycɨdaaccɨxy ma ɨɨch ajt!
\p
\v 12 Ymɨnaangɨxy co Bernabé jeꞌ anajty Júpiter, e je Pablo jeꞌ anajty Mercurio, com jeꞌ anajty capxp.
\v 13 E je Júpiter teedy huɨdibɨ anajty tumb jɨm ma je Júpiter chajptɨjc cajppäbɨ, mɨmiiñ toro ajcxy etz pɨjy. E je teedy mɨɨd je jäy ajcxy yhuindzɨgɨ̈huaangɨxy etz ojadadaangɨxy anajty Pablo etz Bernabé, yajꞌögaangɨxy je toro ajcxy.
\v 14 Co Pablo etz Bernabé nejhuɨɨy, caꞌ ajcxy jäygɨdacy nej jäy anajty ajcxy yꞌɨdɨ̈dzaangɨxy, chi ajcxy cɨꞌm yhuit agɨɨdzɨɨy, e ytɨgɨɨy ajcxy mayjäyꞌagujc yam chachmɨnaangɨxy:
\p
\v 15 ―¡Yëydɨjctɨjc ajcxy! ¿Nej co jada jaduꞌn mꞌɨdɨɨtzcɨxy? Nañ jaduꞌn ɨɨch ajcxy jäyɨty, jaduꞌn nej miich ajcxy. Paady ɨɨch ajcxy tɨ nmingɨxy ma miich ajcxy mgajp jɨgɨx ajcxy mꞌixmadzɨpy jada jaduꞌmbɨ huinmaꞌñ huɨdibɨ caꞌ choobaady ma Dios. E mɨjpɨdaaccɨxp je Dios juugypɨ huɨdi oyduñ tzajp etz naaxhuiñybɨ, je mejy etz tügꞌócɨy tijaty ya nꞌíjxɨm.
\v 16 Jecyꞌajty Dios ixmajch je jäy ajcxy huen túngɨxy nej tzojccɨxy.
\v 17 Oy Dios anajty jayecy tɨyꞌajt co jeꞌ Diosɨty, jatuñ jaduꞌn yɨ oybɨ mɨɨd miich ajcxy ycɨxpɨ. Dios yɨꞌ yajtuub etz yecy oybɨ cosecha e xymooyɨm mɨjcajee huɨdi ngaayɨm nꞌuucɨm e xyajjotcugɨɨyɨm.
\p
\v 18 Oy anajty Pablo jaduꞌn jadɨm tzachnɨmaaygɨxy, caꞌp ajcxy mɨmadacy co yɨ jäy ajcxy caꞌp yajꞌóꞌccɨxɨpy je toro co anajty yhuindzɨgɨ̈huaangɨxy.
\p
\v 19 Huinꞌit xɨɨ nijëjɨty judíojäy yjaꞌty, chooñ jɨm Antioquía etz Iconio. Chi ajcxy yajnɨmay je mayjäy co huen mɨdziptzoongɨxy Pablo etz Bernabé. Chi mɨcꞌamy je mayjäy mɨdziptzooñ Pablo etz cögäch ajcxy. Hueꞌ ajcxy tijy tɨ anajty yajꞌöccɨxy. Chi ajcxy oy ixjugucy cajppaꞌ.
\v 20 Chi je apóstoles ajcxy jübigɨɨy je Pablo, chi jeꞌ ypɨdɨ̈gy, e ñɨcxy jadügꞌoc cajpjoty. Com jabom Pablo etz Bernabé chooñ, ñɨcxy ajcxy jɨm Derbe.
\p
\v 21 Co Pablo etz Bernabé jaduꞌn capxhuäcxy je Jesucristo yꞌayuc oybɨ jɨm Derbe, chi mayjäy ajcxy mɨjpɨdacy Jesús. Chi Pablo etz Bernabé ajcxy yhuimbijty Listra, Iconio, etz Antioquía.
\v 22 Jɨm ajcxy jotmɨcmɨgapxy je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy, e capxhuijy huen tügjɨjp mɨbɨjccɨxy Dios yꞌayuc, nɨmaaygɨxy:
\p
―Co ndɨgɨ̈huaanɨm ma Dios yꞌaneꞌmy copɨcy co nyajnájxɨm may ayoꞌn.
\v 23 Cajp cajp majaty mɨbɨjcpɨdɨjc yajpaady jɨm Pablo etz Bernabé yajnïbɨjcy nijëjɨty yëydɨjctɨjc huen nigohuajcꞌajtcɨxy je jäy ajcxy huɨdibɨ mɨjpɨdacp Jesús. Co anajty tɨ yajnïbɨcy jeꞌ ajcxy huɨdibɨ nigohuajcꞌadɨpy, chi jaygay ajcxy yꞌijty etz Dios mɨbɨjctzoy mɨɨd jeꞌ ajcxy ycɨxpɨ.
\s Pablo mɨɨd Bernabé yhuimbíjtcɨxy Antioquía jɨm Siria naaxjot
\p
\v 24 Pablo etz Bernabé ñajxy ajcxy Pisidia oy ajcxy yjaꞌty jɨm Panfilia.
\v 25 Chi Pablo etz Bernabé Jesús yꞌayuc capxhuäcxɨ jɨm Perge, chi ajcxy ñɨcxy jɨm Atalia.
\v 26 Chi ajcxy jɨm ybarcotɨgɨɨy ñɨcxcɨxy jadügtecy jɨm Antioquía ma anajty ajcxy tɨ yajnïbɨgyii Dios chójcɨn mɨɨd je tung huɨdibɨ anajty tɨ yajcɨ́jxcɨxy.
\v 27 Co ajcxy yjaꞌty jɨm Antioquía, chi ajcxy huoomujcy je jäy ajcxy huɨdibɨ anajty mɨjpɨdaacp Jesús, e yajmɨɨdmɨydactay tügꞌócɨy nej anajty Dios tɨ ytuñ mɨɨd jeꞌ ajcxy ycɨxpɨ, nej anajty Dios tɨ yajꞌahuäch je tüꞌaa nej huaad mɨbɨcy ajcxy je huɨdibɨ caꞌ yjudíojäyɨty.
\v 28 Pablo etz Bernabé ijt ajcxy ooy jɨm jecy mɨɨd je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy.
\c 15
\s Mɨbɨjcpɨdɨjc ñayyöymujcɨ ajcxy jɨm Jerusalén
\p
\v 1 Je huinꞌit tiempo nijëjɨty jäy huɨdi tzoon Judea yjaꞌty ajcxy jɨm Antioquía, e ytɨgɨɨy yajꞌixpɨjcp ma ajcxy je huɨdibɨ mɨjpɨdaacp Jesús, ymɨnaangɨxy: “Pen myajnïdzögamy ajcxy yɨ mꞌalma, copɨcy co ajcxy myajtɨyꞌajttɨ̈huɨpy jaduꞌn nej Moisés yꞌaneꞌmy.”
\v 2 Chi Pablo etz Bernabé ñaymɨdziptzongootɨ ajcxy mɨɨd huɨdi anajty ajcxy tzomb jɨm Judea, e caꞌ ajcxy ñayꞌayuc-huinjɨhuɨɨyɨ. Chi jadaꞌ yajnïbejtɨ Pablo etz Bernabé etz jacjadyii mɨbɨjcpɨdɨjc huen nɨcxy ajcxy Jerusalén yajtɨydɨgɨ̈y ma je apóstoles ajcxy etz huɨdibɨ ajcxy nigohuajcꞌajt je mɨbɨjcpɨdɨjc jɨm Jerusalén.
\p
\v 3 Je mɨbɨjcpɨdɨjc huɨdibɨ anajty ajcxy jɨm Antioquía oy ajcxy tüjɨjphuohuɨ̈y Pablo etz jeꞌ ajcxy huɨdi nɨcx mɨɨd Pablo. Chi Pablo etz mɨɨd yjaymɨɨdtɨjc ajcxy ñɨcxy, e ñajxy ajcxy Fenicia ñaaxjot etz Samaria ñaaxjot. Yajmɨɨdmɨydaaccɨxy je mɨbɨjcpɨdɨjc cajp cajp jaduꞌn nej jäy ajcxy huɨdibɨ caꞌ yjudíojäyɨty tɨ yjothuimbijtcɨxy etz yajmɨjꞌadaangɨxy Dios. E tügꞌócɨy mɨbɨjcpɨdɨjc ooy ajcxy jäygɨdacy je Pablo yꞌayuc.
\p
\v 4 Co Pablo etz Bernabé ajcxy yjaꞌty jɨm Jerusalén, chi je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy cöbɨjcɨ je apóstoles ajcxy, etz jeꞌ ajcxy huɨdi nigohuajcꞌajtp anajty je mɨbɨjcpɨdɨjc. Chi Pablo yajmɨɨdmɨydactay nej anajty Dios tɨ ytuñ mɨɨd jeꞌ ajcxy.
\v 5 Chi nijëjɨty fariseojäy, tɨɨbɨ anajty mɨbɨjccɨxy Jesús, ytɨnayɨ̈gy ajcxy juntɨjoty, e ymɨnañ ajcxy:
\p
―Copɨcy co huen yajtɨyꞌajttɨ̈y je jäy huɨdibɨ mɨbɨjcp Jesús huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty, e copɨcy nyajꞌanéꞌmɨm co huen ajcxy Moisés ycötújcɨn cuyduunɨ.
\p
\v 6 Chi ñayyöymujcɨ je apóstoles ajcxy etz huɨdi ajcxy nigohuajcꞌajtp je mɨbɨjcpɨdɨjc, co capxyöyaangɨxy je fariseojäy yꞌayuc nej yhuɨ́ꞌmɨp.
\v 7 Caꞌ ajcxy tzojc ñayꞌayuc-huinjɨhuɨɨyɨ, chi Pedro ytɨnayɨ̈gy ymɨnañ:
\p
―Mɨgügtɨjc, mnejhuɨɨyb ajcxy co jayhuin Dios tɨ xyhuinꞌixyɨch ma miich ajcxy, jɨgɨx nyajnɨmähuɨbɨch jäy ajcxy huɨdibɨ caꞌ yjudíojäyɨty je Jesús ytɨyꞌajt oybɨ nej ajcxy yꞌalma nïdzoocɨn paadɨpy.
\v 8 E Dios huɨdi nejhuɨɨyb jäy yjot yhuinmaꞌñ xyajꞌijxɨch je tɨyꞌajt co yejcy Espíritu Santo ma yɨꞌ ajcxy nañ tɨm jaduꞌn nej ytuuñ ma ɨɨch ajt.
\v 9 Dios túꞌcɨy ytuñ mɨɨd ɨɨch ajt etz mɨɨd yɨꞌ ajcxy, mɨɨd co yɨꞌ ajcxy mɨbɨcy Jesús paady Dios yajhuaatzɨ ajcxy yjot yhuinmaꞌñ.
\v 10 Jadachambɨ, ¿nej co caꞌ mhuinjɨhuɨ̈huaangɨxy mɨbɨgaangɨxy nej Dios ytuñ mɨɨd huɨdibɨ caꞌ yjudíojäyɨty? ¿Nej co adzip myajnïhuidzaangɨxy je costumbre huɨdi ni ɨɨch ajt ni nꞌap ndeedy caꞌ tɨ mɨmadägy nɨcxy cuydundaaygɨxy?
\v 11 Janch ɨɨch ajt nmɨbɨjcɨm co mɨɨd je mayꞌajt huɨdi Jesús tɨ tuñ mɨɨd ɨɨch ajt ycɨxpɨ tɨ nbaatɨm nꞌalma ñïdzoocɨn. Nañ tɨm jaduꞌn jeꞌ ajcxy huɨdi mɨbɨjc Jesús huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty ypaat yꞌalma nïdzoocɨn mɨɨd je mayꞌajt huɨdi Jesús tɨ tuñ.
\p
\v 12 Huinꞌit je jäy ajcxy yꞌamonday, yꞌamɨdoꞌijtcɨxy nej Bernabé etz Pablo nimɨydaaccɨxy nej anajty Dios tɨ tuñ mɨɨd yɨꞌ ajcxy, jaduꞌn nej ajcxy tɨ yajtzögy paꞌmjäy mɨɨd Dios ymɨcꞌajt, etz jac tijaty mɨjhuinmaꞌñ huɨdi tɨ tuñ ma yɨ jäy ajcxy huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty.
\v 13 Co Pablo etz Bernabé ajcxy mɨydactay, chi Jacobo ymɨnañ:
\p
―Mɨgügtɨjc mɨdoꞌmbɨ́jcɨgɨch ajcxy ɨɨch nꞌayuc.
\v 14 Simón Pedro tɨ xyajmɨɨdmɨydaacɨm nej Dios mayꞌajt tɨ tuñ ogaꞌn ma huɨdibɨ caꞌ yjudíojäyɨty, co huinꞌijxy huɨdi yɨꞌ yjäyꞌadaanɨp ma yɨꞌ ajcxy.
\v 15 Quipxy jada ñaybadyii mɨɨd huɨdi je Dios yꞌayucnajtzcapxɨɨybɨ jecyꞌajty ycojay,
\v 16 co jaduꞌn ymɨnañ:
\q Co anajty jaduꞌn tɨ yꞌocjadyii, chi nhuimbidɨpyɨch ya naaxhuiñ. Nyajꞌoyɨ̈huɨbɨch jadügꞌoc je naax cajp huɨdi David anajty yꞌaneꞌmyb huɨdi anajty tɨ yꞌoctɨgooybɨ jaduꞌn nej tüg tɨjc huɨdi tɨ ycɨday. Ma David yꞌap yꞌoc nyajꞌaꞌoyɨ̈huɨbɨch jadüg naax cajp, jaduꞌn nej jäy ytɨjc cojy huinjemybɨ.
\q 
\v 17 Jɨgɨx jacjadyii jäy yꞌojadadɨpy ajcxy yɨ Dios.  Nañ jaduꞌn jeꞌ ajcxy huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty, huɨdi ɨɨch njäyꞌadaanɨp.
\q 
\v 18 Jaduꞌn je Huindzɨn Dios jécyɨp jada tɨyꞌajt jaduꞌn yejcy.
\p
\v 19 Chi Jacobo yjacmɨnañ:
\p
―Paady ɨɨch jaduꞌn nmɨnaꞌñɨch co caꞌ huaad nꞌamayɨɨyɨm ajcxy huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty huɨdi ajcxy tɨ mɨjpɨdägy Dios.
\v 20 Hueꞌ janchtɨy tzoc nijayɨ́ɨyɨm co ajcxy caꞌ tzüdzɨpy huɨdi jäy yajhuindzɨgɨɨyb ídolos, etz ni caꞌ huaad mɨgapxcɨxy huingbɨ töxyjäy, etz ni caꞌ huaad tzützcɨxy ɨyujc huɨdijaty jäy yöc-huiidypɨ, etz ni caꞌ huaad jɨɨcxcɨxy tijaty ɨyujc nɨꞌpy.
\v 21 Jecyꞌajty ixtɨ chamnɨ tüg tüg cajp, ji pɨn ɨɨhuaꞌcxp capxhuaꞌcxp Moisés yley majaty nayyöymujctac naag naag pocxɨnxɨɨ.
\p
\v 22 Chi je apóstoles ajcxy etz je huɨdi nigohuajcꞌajt yɨ mɨbɨjcpɨdɨjc, mɨɨd tügꞌócɨy Jesús yjäy pɨdacy ajcxy yhuinmaꞌñ co huinꞌixaangɨxy nijëjɨty jäy ma jeꞌ ajcxy etz quexaangɨxy jɨm Antioquía quipxyɨ mɨɨd Pablo etz Bernabé. Chi ajcxy yajnïbejty Judas, huɨdi nañ jaduꞌn yajtijpy Barsabás, etz mɨɨd Silas, yëydɨjctɨjc huɨdi ajcxy capxpaadɨp.
\v 23 E jeꞌ ajcxy yajmɨguejxy necy nej anajty tɨ jaay: “Ɨɨch ajcxy apóstoldɨjc, etz huɨdi nigohuajcꞌajt yɨ mɨbɨjcpɨdɨjc, etz nidügꞌócɨy mɨbɨjcpɨdɨjc, cham ɨɨch ajcxy nguexy capxpocxɨn ma ajcxy mɨbɨjcpɨdɨjc huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty huɨdi ajcxy tzɨnaayb jɨm Antioquía, etz huɨdi ajcxy tzɨnaayb Siria etz Cilicia ñaaxjot.
\v 24 Tɨ ɨɨch ajcxy nejhuɨ̈yɨch co nijëjɨty jäy tɨ xyñinɨcxcɨxy, choñ ma ɨɨch ajcxy, caꞌ ɨɨch ajcxy ngötujcɨn mooy, e xyꞌamayɨɨygɨxy jɨm mɨɨd yꞌayuc, e xyajhuinmaꞌñytɨgoyaꞌñ ajcxy, co ajcxy xyñɨmaaygɨxy co copɨcy co myajtɨyꞌajttɨ̈huɨp ajcxy mꞌung, etz mbayöyɨpy ajcxy je Moisés ycötújcɨn.
\v 25 Paady ɨɨch ajcxy tɨ nnaygápxɨgɨxy nidügꞌócɨy co nyajnïbedɨpyɨch nijëjɨty jäy huɨdi yajpaatp ma ɨɨch ajcxy co huen nɨcxy xyꞌíjxcɨxy niguipxyɨ mɨɨd nmɨgügtɨjcɨch huɨdi ooy ndzocyɨch, je Bernabé etz je Pablo.
\v 26 Je huɨdi ajcxy yjugyꞌajt tɨ yoxy tɨ toogy mɨɨd ajt nHuindzɨn Jesucristo ycɨxpɨ.
\v 27 E jaduꞌn yam nguexyɨch ajcxy Judas etz Silas, e yɨꞌ ajcxy cɨꞌm xyajmɨɨdmɨydägɨpy tügꞌócɨy ɨɨch ajcxy nꞌayuc.
\v 28 Tɨ je Espíritu Santo huinmaꞌñ pɨdägy ma ɨɨch ajcxy nhuinmaꞌñ etz ɨɨch ajcxy tɨ nhuinmaꞌñ nbɨdägyɨch, co caꞌ nyajnïbɨgɨpy ajcxy tijaty ayuc tzaachypɨ, jëyɨ janchtɨy je huɨdi copɨ́cyɨp.
\v 29 Copɨcy co caꞌ ajcxy mdzüdzɨpy huɨdi jäy yajhuindzɨgɨɨyb ídolos, caꞌ ajcxy nɨꞌpy mjɨ́ɨcxcɨxɨpy, ni caꞌ ajcxy mdzüdzɨpy ɨyujc huɨdi yöc-huiity tɨ yꞌögy, e caꞌ ajcxy mmɨgapxtɨgooygɨxɨpy huingbɨ töxyjäy. Pen mguydundaayb ajcxy jada anéꞌmɨn, oy anajty mdungɨxy. E Dios ajcxy xypubedɨpy xypudɨgɨ̈huɨpy.”
\p
\v 30 Jaduꞌn jeꞌ ajcxy huɨdi tɨ yajquexy nɨcxy ajcxy jɨm Antioquía. Jɨm ajcxy huoomujcy je mɨbɨjcpɨdɨjc, e yajcɨ̈dɨgɨɨy ajcxy je necy.
\v 31 Co je mɨbɨjcpɨdɨjc je necy capxy, chi ajcxy ooy yjotcugɨɨy mɨɨd je oybɨ ayuc tɨɨbɨ anajty ajcxy yajniguexyii.
\v 32 Com Judas etz Silas hueꞌ jeꞌ anajty Dios yꞌayucnajtzcapxɨɨybɨ, paady ajcxy yajjotcugɨɨy jotꞌamɨj moy je mɨbɨjcpɨdɨjc mɨɨd je ayuc.
\v 33 Jecy ajcxy jɨm yhuäcxɨjpy, chi je mɨbɨjcpɨdɨjc mɨɨd ajcxy ycapxycɨjxy, yajmɨhuanɨɨy ajcxy Dios, chi ajcxy yhuimbijtnɨ ma anajty tɨ choongɨxy.
\v 34 Chi Silas yhuinmaꞌñypɨdacy co anajty yhuɨꞌmaꞌñ.
\v 35 Nañ jaduꞌn Pablo etz Bernabé ijt ajcxy jɨm Antioquía, etz mɨɨd jac nijëjɨty ymɨgügtɨjc yajꞌixpɨjcꞌɨdɨɨtzcɨxy etz capxhuäcxꞌɨdɨɨtzcɨxy je Huindzɨn Jesús yꞌayuc ytɨyꞌajt.
\s Pablo mɨmetz viaje
\p
\v 36 Tɨ xɨɨ tiempo anajty ñajtznïnɨcxɨɨyñɨ co Pablo nɨmay Bernabé:
\p
―Jamꞌajt nmɨgügtɨjc coꞌixɨɨyɨm cajp cajp majaty tɨ ngapxhuäcxɨm Huindzɨn Jesús yꞌayuc. Ooy njanejhuɨ̈huaꞌñɨch nej ajcxy yajpaady.
\v 37 Bernabé ymɨɨd nɨcxaamy anajty je Juan huɨdi yajtijp Marcos.
\v 38 E je Pablo caꞌ aꞌɨxɨ̈y co mɨɨd nɨcxɨp Juan, com tɨ anajty yꞌocpuyöydúutɨbɨ jɨm Panfilia, e caꞌ anajty tɨ yjacmɨɨdyajtüyöyii je tung.
\v 39 E caꞌ ajcxy ñayꞌayuc-huinjɨhuɨɨyɨ miñ xyɨpy. Chi Bernabé mɨɨdnɨcxy Marcos e ybarcotɨgɨɨy ajcxy, chi ajcxy ñɨcxy jɨm Chipre.
\v 40 E je Pablo abɨcy huinꞌijxy Silas huɨdi anajty mɨɨd ñɨcxaꞌñ. Chi je mɨbɨjcpɨdɨjc mɨɨd ycapxycɨ́jxy, chi choonɨ tɨ anajty je mɨbɨjcpɨdɨjc yajmɨhuanɨ̈yii Dios, 
\v 41 chi ñajxy jɨm Siria ñaaxjot etz Cilicia ñaaxjot jotꞌamɨjmooy je mɨbɨjcpɨdɨjc. 
\c 16
\s Timoteo mɨjhuäcpejty je Pablo etz Silas
\p
\v 1 Chi Pablo etz Silas yjaꞌty ajcxy jɨm Derbe etz Listra. Jɨm ajcxy paty tüg jäy huɨdi anajty yxɨɨ Timoteo huɨdi anajty mɨjpɨdaacp Jesús. Judíojäy anajty ytajꞌajtpy, e griegojäy anajty yteedyꞌajtpy. Jeꞌ ytaj nañ ymɨbɨjcpy anajty Jesús.
\v 2 Je jäy ajcxy huɨdi yajmɨjꞌajtp Jesús jɨm Listra etz jɨm Iconio ooy anajty oy nimɨydaaccɨxy Timoteo.
\v 3 Pablo ooy jatzojcy co Timoteo ycajäymɨɨdꞌajtɨ. Chi Pablo yajtɨyꞌajttɨɨyɨ Timoteo, jɨgɨx caꞌ ymɨjotmädɨɨyb je judíojäy huɨdi anajty ajcxy jɨm tzɨnaayb, com tügꞌócɨy ajcxy nejhuɨ̈y co griegojäy teedyꞌadyii.
\v 4 Cajp cajp ma anajty ajcxy ñaxy yajmɨɨdmɨydaaccɨxy ajcxy je mɨbɨjcpɨdɨjc je cötujcɨn huɨdi je apóstoles ajcxy, etz huɨdi nigohuajcꞌajt je mɨbɨjcpɨdɨjc jɨm Jerusalén.
\v 5 Jeꞌ ajcxy huɨdi yajmɨjꞌajtp Jesús cajp cajp nïgɨ anajty yjotmɨcpɨjccɨxy, etz mɨjpɨdaaccɨxy Dios yꞌayuc, etz ñimayɨyꞌɨdɨɨtzcɨxy jabom jabom.
\s Pablo yhuinꞌijx tüg Macedonia jäy
\p
\v 6 Je Espíritu Santo caꞌ aꞌɨxɨy nɨcx capxhuäcxcɨxy Dios yꞌayuc jɨm Asia ñaaxjot. Paady ajcxy huingduum ñɨcxy yajyöyñajxy ajcxy Frigia ñaaxjot etz Galacia ñaaxjot.
\v 7 Chi ajcxy jɨm yjaꞌty ma Misia ñaaxtzɨbaꞌn. Chi huinmay co ñɨcxaꞌñ ajcxy Bitinia ñaaxjot. E je Espíritu yajnejhuɨɨy ajcxy co caꞌ yɨꞌ tzocy co jɨm nɨ́cxcɨxɨpy.
\v 8 Chi ajcxy jüyöyñajxy Misia ñaaxjot, chi ajcxy yꞌidacy jɨm Troas.
\v 9 Chi Pablo cumäyjoty huinꞌijxy tüg yëydɨjc, huɨdibɨ yconaaxɨty anajty Macedonia, ytɨnayꞌahuɨɨy ma Pablo yhuinduu, e ycohuanɨ̈yii, ñɨmäyii: “Tun mayꞌajt nɨcx jɨm Macedonia, e jɨm xypubedɨpy ɨɨch ajcxy.”
\v 10 Co Pablo jaduꞌn huinꞌijxy cumäyjoty, chi ɨɨch ajcxy nꞌixtay barco huɨdi nɨcxamb jɨm Macedonia. Nhuinjɨhuɨɨy ɨɨch ajcxy co jɨm Dios xyquéjxcɨxyɨch jɨgɨx jɨm ngapxhuäcxɨbɨch Jesucristo ytɨyꞌajt je oybɨ nej jëbɨ ajcxy alma nïdzoocɨn paadɨpy.
\s Pablo etz Silas jɨm Filipos
\p
\v 11 Chi ɨɨch ajcxy nbarcotɨgɨɨy jɨm Troas nɨcxy ɨɨch ajcxy tɨɨyɨ ma naax mejyꞌagujcpɨ huɨdibɨ anajty yxɨɨ Samotracia. Chi com jabom ajcxy njaꞌtyɨch jɨm Neápolis.
\v 12 Co ɨɨch ajcxy jɨm ndzooñ, chi ɨɨch ajcxy nɨcxy jɨm Filipos. Filipos hueꞌ jeꞌ romanojäy ycajp. Jeꞌ je cajp jac mɨjpɨ ma je Macedonia ñaaxpaꞌ. Jɨm ɨɨch ajcxy nhuäcxɨjpy jecy.
\v 13 Tüg sábado nɨcxy ɨɨch ajcxy cajppaꞌ, mɨhuingon tüg mɨjnɨɨ, ma anajty judíojäy ajcxy mɨɨdɨty Dios ojadajttac. Chi ɨɨch ajcxy nꞌixtacy jɨm, e ngapxhuäcxɨch ajcxy Jesús yꞌayuc ma je töxyjäydɨjc ajcxy huɨdi jɨm anajty ajcxy tɨ yöymujccɨxy.
\v 14 Je Lidia anajty yꞌamɨdoꞌijtp. Hueꞌ jeꞌ anajty Lidia ycogajpɨty jɨm Tiatira, e ytocpy anajty ucy huit oy jatypɨ. Lidia yajmɨjꞌajtpy anajty Dios, e je Huindzɨn Dios yajyungɨɨyɨ yjot yhuinmaꞌñ, jɨgɨx amɨdoꞌidɨpy nej Pablo Dios yꞌayuc capxhuäcxɨ.
\v 15 Je Lidia nɨɨbejt mɨɨd tügꞌócɨy yjuugy ymɨgüg, chi ɨɨch ajcxy xycohuanɨɨy, e xyñɨmáaygɨxɨch:
\p
―Pen mɨnamb ajcxy co nmɨbɨcyɨch je Huindzɨn Jesús, miin jättaaccɨx ma ɨɨch ndɨjc.
\p
Chi ooy xycohuanɨɨy ɨɨch ajcxy, ixtɨ coonɨ jɨm xyajhuɨꞌmyɨch ajcxy.
\p
\v 16 Jaduꞌn yjajtɨ tüg tecy co ɨɨch ajcxy anajty ñɨcxy ma Dios ojadajttac, chi ɨɨch ajcxy nbaty tüg tumbɨ töxyꞌanäg mañꞌajt mɨɨdpɨ huɨdi ooy ytɨygapxy. Ymɨɨd anajty yhuindzɨn ma ytuñ, e jeꞌ yhuindzɨn ooy anajty ymeeñybaaty co je töxyꞌanäg ytɨygapxy.
\v 17 Je töxyꞌanäg ypanɨcxy chach yam Pablo etz ɨɨch ajcxy ymɨnañ:
\p
―Jada yëydɨjc Dios tzajpjotypɨ ajcxy ymɨdumyb. Capxhuäcxɨ ajcxy Dios yꞌayuc jaduꞌn nej jëbɨ ɨɨch ajt nꞌalma nïdzoocɨn paady.
\p
\v 18 Canaag xɨɨ jaduꞌn ɨɨch ajcxy xychachꞌamayɨɨy. Co Pablo chijpɨn, chi yhuäc-huimbijty nɨmay je mañꞌajtmɨɨdpɨ:
\p
―Mɨɨd Jesucristo yxɨɨ nꞌaneꞌmyɨch, pɨdzɨm ma jada töxyꞌanäg.
\p
Tɨm huinꞌítɨy je caꞌoybɨ yajyöyduuty je töxyꞌanäg.
\p
\v 19 Co je töxyꞌanäg yhuindzɨn jaduꞌn ijxy co caꞌ yꞌocmeeñybadaanɨ, chi mɨɨd jeꞌ ycɨxpɨ ajcxy majch Pablo etz Silas, e yajnɨcxy ajcxy ma je tungmɨɨdpɨ ma jeꞌ ajcxy yꞌagujctɨjc.
\v 20 Co ajcxy jiiby mɨɨdjaꞌty ma je tungmɨɨdpɨ, chi ymɨnañ:
\p
―Jada yëydɨjc ajcxy judíojäy jada, nɨgoo ajcxy ñaax yajmäty ycajp yajmäty,
\v 21 etz yajꞌixpɨcy ajcxy costumbre huɨdi caꞌ huaad ɨɨch ajt ngöbɨjcɨm, e nihuaad ngatuunɨm, com hueꞌ ɨɨch ajt romanojäy.
\p
\v 22 Chi je mayjäy ajcxy mɨɨddziptzoon Pablo etz Silas, e je tungmɨɨdpɨ niꞌaneꞌmdɨy co huen ajcxy yajnïjeñ yajꞌixjeñ huen yajhuojpcɨxy mɨɨd matz.
\v 23 Co ajcxy huojptay, chi pɨdacy ajcxy pujxtɨgoty, e aneꞌmy ajcxy pujxtɨjc huindzɨn co huen cuendꞌajtcɨxy yajxon.
\v 24 Co je pujxtɨjc huindzɨn ypaatɨ je cötujcɨn, chi pɨdacy Pablo etz Silas jac jiiby öcꞌam, e chi ajcxy ixmajch coꞌadzïty ytecy ma je quipy huɨdi yxɨɨ cepo.
\p
\v 25 Chi jaduꞌn yjajty mɨjcuctz anajty, co Pablo etz Silas chach Dios ojadajtcɨxy chach huinꞌɨɨgɨxy yɨ Dios, e jacjadyii machyjäy chach amɨdooꞌijtcɨxy.
\v 26 Chi tɨmɨtiinɨ ujx huinxijty pujxtɨjc poch. Chi yꞌahuaatztay je pujxtɨjc agɨꞌ, e yꞌadzïttuttay je cadena ma tügꞌócɨy machyjäy.
\v 27 Chi oy ymähuijy je pujxtɨjc huindzɨn. Co jaduꞌn ijxy acꞌahuädz pujxtɨjc aguu, chi yajpɨdzɨɨmy yꞌespada ñayyajꞌögaꞌñyii anajty. Com hueꞌ anajty tijy tɨ je machyjäy yqueectäy.
\v 28 Huinꞌit Pablo mɨcꞌamy mɨgapxy je pujxtɨjc huindzɨn nɨmay:
\p
―Ix nej mnayduunɨ, cheeby ajcxy nidügꞌócɨy.
\p
\v 29 Chi je pujxtɨjc huindzɨn pɨjctzoy jɨɨn, e ytɨgɨɨy poyɨ̈gy pujxtɨgoty, janch  tzɨyuuyb mɨɨd tzɨgɨꞌñ. Chi ycoxtɨnayꞌahuɨɨy ma Pablo etz Silas ajcxy yhuinduu.
\v 30 Chi yajpɨdzɨmy Pablo etz Silas, e yajꞌamɨdooy:
\p
―Huindzɨn, ¿ti ɨɨch jëbɨ nduñ jɨgɨx nïdzoocɨn nbáadɨbɨch?
\p
\v 31 Chi jeꞌ ajcxy mɨnañ:
\p
―Mɨbɨc Huindzɨn Jesús etz mbaadɨpy nïdzoocɨn, miich etz mꞌungdöxyɨjc.
\p
\v 32 Chi ajcxy yajnɨmay je Huindzɨn Jesús yꞌayuc tügꞌócɨy pɨnjaty anajty jɨm ma je pujxtɨjc huindzɨn ytɨjc.
\v 33 Mɨjcuctz je pujxtɨjc huindzɨn pujɨ je Pablo ajcxy chaachɨ̈ꞌau, e chi je pujxtɨjc huindzɨn ñɨɨbejttay ajcxy mɨɨd yꞌung ytöxyɨjc.
\v 34 Chi je pujxtɨjc huindzɨn yajnɨcxy Pablo etz Silas ma ytɨjc, yajcaay yajꞌuucy ajcxy. Ooy anajty ajcxy yjotcujcɨty nidügꞌócɨy, com tɨ anajty mɨbɨjccɨxy Dios.
\p
\v 35 Com jabom je mɨjtungmɨɨdpɨ quejxy mutztungmɨɨdpɨ jɨm ma pujxtɨjc huindzɨn mɨɨd cötujcɨn huen najtzmadzɨɨygɨxy Pablo etz Silas.
\v 36 Chi je pujxtɨjc huindzɨn nɨmay Pablo:
\p
―Tɨ je tungmɨɨdpɨ quexy cötujcɨn co jëbɨ nnajtzmadzɨ̈yɨch miich ajcxy. Nɨcxcɨx jotcujc.
\p
\v 37 Chi Pablo mɨgapxy je mutztungmɨɨdpɨ, e chi nɨmay:
\p
―Romanojäy ɨɨch ajcxy. Yɨ cajptungmɨɨdpɨ tɨ xyhuopyɨch mɨɨd matz mayjäy agujc, ni caꞌ jayɨjp tɨ xytɨyduñɨch, e tɨ xypɨdägyɨch pujxtɨgoty. ¿Nej co jadachambɨ xyñajtzmadzɨ̈huaꞌñɨch ameechɨ? Caꞌ jaduꞌn yꞌóyɨty. Huen mɨjtungmɨɨdpɨ cɨꞌm miiñ xyajpɨdzɨ́mgɨxɨch ɨɨch ajcxy.
\p
\v 38 Chi je mutztungmɨɨdpɨ cɨjx nimɨydactäy ma mɨjtungmɨɨdpɨ tügꞌócɨy Pablo yꞌayuc. Chi ajcxy ñayꞌadzɨgɨɨyɨ co nejhuɨɨy co Pablo etz Silas hueꞌ jeꞌ anajty ajcxy romanojäy.
\v 39 Chi je mɨjtungmɨɨdpɨ ñɨcxy cɨꞌm oy capxjotcɨdägy je Pablo etz Silas. Chi yajpɨdzɨmy pujxtɨgoty, e pɨjctzoy mayꞌajt huen huingduum nɨ́cxcɨxnɨ.
\v 40 Co Pablo etz Silas ypujxtɨjcpɨdzɨɨmy, chi ajcxy ñɨcxy ma Lidia ytɨjc. Jɨm ajcxy jaduꞌn ijxy mɨbɨjcpɨdɨjc, e jotꞌamɨjmoy ajcxy. Chi ñɨ́cxcɨxnɨ.
\c 17
\s Jɨm Tesalónica yjajtɨ ooy capxy ayuc, caꞌ nayꞌayuc-huinjɨhuɨ̈huɨɨ
\p
\v 1 Pablo etz Silas ajcxy ñajxy Anfípolis, etz Apolonia, chi ajcxy yjaꞌty Tesalónica. Jɨm anajty judíojäy ajcxy tüg ñaymujctac.
\v 2 Com jaduꞌn anajty costumbre mɨɨdɨty, Pablo nɨcxp anajty ma judíojäy ajcxy ñaymujctac sábado xɨɨ. E tugɨɨg sábado xɨɨ jɨm capxy mɨydacy mɨɨd jeꞌ jɨm Tesalónica.
\v 3 Hueꞌ anajty mɨɨd mɨydaaccɨxy jaduꞌn nej jaybecyɨty ma Dios ñecy co Cristo copɨcy ayoꞌn yajnaxtähuɨp, e chi yꞌögɨpy, huinꞌit yjugypɨgɨpy. Chi Pablo ymɨnañ:
\p
―Je Jesús huɨdibɨ yꞌayuc ngapxhuäcxɨbɨch, jeꞌ jeꞌ je Cristo.
\p
\v 4 Nijëjɨty judíojäy ymɨbɨjc ajcxy e mɨjyöybejty ajcxy Pablo etz Silas. Nañ jaduꞌn may griegojäy huɨdi anajty Dios yajmɨjꞌajtp, etz maytöxyjäydɨjc huɨdijaty oy ymɨjpɨdacnɨ ymɨjnɨcxpejt etz mɨbɨjc ajcxy Pablo etz Silas yꞌayuc.
\v 5 Je judíojäy huɨdi anajty caꞌ ymɨbɨcy, yjotmätcoty ajcxy. Huomujcy ajcxy amügy jäydɨjc etz jɨbɨc jäydɨjc, etz naax cajp yajmättay, anejptuutɨ agojxtuutɨ ajcxy Jasón ytɨjcꞌaguu tzachꞌixtaaygɨxy Pablo etz Silas.
\v 6 E co caꞌ ajcxy paty Pablo etz Silas, chi ajcxy majch Jasón etz jacjadyii mɨbɨjcpɨdɨjc. Adzip ajcxy yajnɨcxy pahuijch pajugujcy ajcxy jɨm ma cajp tungmɨɨdpɨ. Yam chachmɨnaangɨxy mɨc:
\p
―Jada jäy ajcxy jeꞌ huɨdi tzachyajhuinmaꞌñydɨgooyb tügꞌócɨy naax cajp, nañ ɨyabaad ajcxy tɨ ymiingɨxy.
\v 7 Jada Jasón tɨ Pablo etz Silas jɨm yajjättägy ma ytɨjc, tügꞌócɨy ajcxy mɨɨddzipꞌadyii je César huɨdi aneꞌmb, ymɨnaangɨxy co ji jadüg rey, jeꞌ jeꞌ je Jesús.
\p
\v 8 Co jaduꞌn mɨdoy, chi ajcxy ooy yajyumɨ̈gy yajꞌoxɨ̈gy cajpjäy etz je tungmɨɨdpɨ ajcxy.
\v 9 Chi Jasón etz ymɨgügtɨjc yajmeeñyejcy, chi najtzmadzɨɨy ajcxy.
\s Pablo etz Silas jɨm Berea
\p
\v 10 Co oy ycodzɨ̈y mɨcꞌamy yɨ mɨbɨjcpɨdɨjc yajpɨdzɨmy ajcxy cajpjoty Pablo etz Silas, e quejxy ajcxy jɨm Berea. Co ajcxy jɨm yjaꞌty, chi ajcxy ñɨcxy ma judíojäy ñaymujctac.
\v 11 Jɨm Berea judíojäy ajcxy yjacmɨɨd oyjot oyhuinmaꞌñ, caꞌydɨ judíojäy ajcxy jɨm Tesalónica. Je Berea jäy ajcxy ycöbɨjc ajcxy Jesús yꞌayuc ymɨɨd oyjot oyhuinmaꞌñ. Jabom jabom ixtaaygɨxy ma yjaybetyɨty ma Dios yꞌayuc pen janch jaduꞌn ymɨnaꞌñ nej Pablo yajꞌixpɨcy.
\v 12 May judíojäy ymɨbɨjcy etz may griegojäy huɨdibɨ ooy ymɨjpɨdaacnɨ nañ jaduꞌn ymɨbɨjcy, töxyjäydɨjc etz yëydɨjctɨjc.
\v 13 Co yɨ judíojäy jɨm Tesalónica nejhuɨɨy co Pablo nañ jaduꞌn Dios yꞌayuc capxhuäcxɨ jɨm Berea, chi ajcxy jɨm ñɨcxy, etz yajyumɨ̈gy yajꞌoxɨ̈gy je cajp jäy ajcxy.
\v 14 Mɨcꞌamy ajcxy, je mɨjpɨdaacpɨ Jesús, yquejx Pablo mɨcꞌamy, huen nɨcxy jɨm ma mejypaꞌ. Chi Timoteo etz Silas yjac-huɨꞌmy ajcxy jɨm Berea.
\v 15 Je huɨdibɨ ajcxy Pablo jaymɨɨdꞌajt ymɨɨdnɨcxy, mɨɨd ñɨcxy ajcxy ixtɨ coonɨ yjaꞌty jɨm Atenas. Huinꞌit ajcxy yhuimbijty mɨɨd tüg ayuc co huen Timoteo etz Silas nɨcxy mɨnaybadyii Pablo jɨm Atenas janch mɨcꞌamy.
\s Pablo jɨm Atenas ahuijxy Silas etz Timoteo
\p
\v 16 Co anajty Pablo ahuixy je Silas etz Timoteo jɨm Atenas, ooy anajty ytajy ymay co ijxy nejhuɨɨy co je cajp mɨɨd ooy may quipychech, tzaadzech, etz oorɨ oyduñ huɨdi ajcxy diosꞌajtpy.
\v 17 Paady Pablo nimɨydacy Jesús ma yɨ judíojäy ñaymujctac mɨɨd je judíojäy etz jacjadyii jäy huɨdi Dios mɨyaaxp ojadajtp. E jabom jabom mɨɨd mɨydaaccɨxy pɨnjaty yꞌoymujcp cajp cujc.
\v 18 Nijëjɨty ixpɨcytɨjc ñayꞌijxquípxɨgɨxy yꞌixpɨjcɨn mɨɨd Pablo. Jɨm huɨdibɨ niꞌixpɨgɨɨyb epicúreo ixpɨjcɨn, etz cham huɨdi niꞌixpɨgɨɨyb estoico ixpɨjcɨn. Chi ajcxy nijëjɨty ymɨnaangɨxy:
\p
―¿Ti jada jadaꞌ ajt xyajnɨmaayɨm jada yëydɨjc capxymaaybɨ?
\p
Chi jadyii ymɨnaangɨxy:
\p
―Hueꞌ jada ycapxhuäcxyp huingbɨ dios yꞌayuc.
\p
Jaduꞌn ajcxy ymɨnañ co Pablo nimɨydacy Jesús etz jaduꞌn nej jäy yjugypɨcy huɨdijaty tɨ yꞌöccɨxyp.
\v 19 Chi ajcxy mɨɨdnɨcxy Pablo ma je it ma je ixpɨcytɨjc ñaymugyii huɨdi anajty yxɨɨ Areópago, chi ajcxy Pablo nɨmay:
\p
―¿Nej jëbɨ njájtcɨxɨch jada jemybɨ ixpɨjcɨn huɨdi miich mmɨmimb?
\v 20 Com tɨ ɨɨch miich xyajnɨmaaygɨch ayuc caꞌpɨ yhuinjɨhuɨɨyñɨty, e nejhuɨ̈huaamyɨch ajcxy nej yhuimbɨdzɨmy tügꞌócɨy jada ayuc.
\p
\v 21 Tügꞌócɨy Atenas jäy etz nañ jaduꞌn huɨdi ajcxy jɨm adzɨnaayb, caꞌ anajty ni ti tungɨxy, jëyɨ nɨgoobɨ amɨdoꞌijtcɨxy etz mɨydaaccɨxy jemybɨ ayuc tɨyꞌajt.
\p
\v 22 Huinꞌit Pablo ytɨnayɨ̈gy mayjäy agujc jɨm Areópago, e ymɨnañ:
\p
―Atenas jäy, nꞌijxypɨch co miich ajcxy ooy myajmɨjꞌajtcɨxy canaagnax huɨdibɨ miich ajcxy mdiosꞌajtpy.
\v 23 Com tɨ xɨɨ ya nꞌixyɨch canaagnax huɨdi ajcxy mꞌojadajtpy, chi tɨ nbaatyɨch tüg altar ma jaduꞌn yjaayɨty: “Je Dios huɨdi caꞌ pɨn ixyꞌadyii.” Je Dios huɨdi miich ajcxy mꞌojadajtyp, e caꞌ ajcxy mꞌixyꞌadyii, jada jeꞌ huɨdi nyajnɨmaayb ajcxy.
\p
\v 24 Je Dios huɨdi oyduñ naaxhuiñybɨ etz tzajp etz jac tijaty, yɨꞌ jeꞌ nihuindzɨnꞌajttayb tügꞌócɨy. Je Dios caꞌ chɨnäy ma tzajptɨjc huɨdi jäy ajcxy cojpy.
\v 25 Dios caꞌ ni ti yajtɨgoyꞌity huɨdi naaxhuiñyjäy jamöhuaanɨp. Dios yɨꞌ yejcp jugyꞌajtɨn etz huɨdibɨ nxejɨm, etz tügꞌócɨy tijaty.
\p
\v 26 E tügpɨ nɨꞌpy tügpɨ jot tɨ yajꞌoyɨ̈y tügꞌócɨy yɨ jäy, jɨgɨx huen tzɨnaaygɨxy huinduꞌmy naaxhuiñ. Dios tɨyꞌajt yejcp nej xɨɨ tiempo yöyɨpy, e ma jäy jëbɨ huaad chɨnaaygɨxy,
\v 27 jɨgɨx ixtáaygɨxɨpy Dios, jaduꞌn nej jɨhuɨ̈y ixtaaygɨxy tondäy xajtäy, com caꞌ jeꞌ jɨguemɨty ma ɨɨch ajt nidüg nidüg.
\v 28 Dios ycɨxpɨ ɨɨch ajt ndzɨnaayɨm nyücxɨm etz njiꞌajtɨm, com jaduꞌn mɨnañ miich ajcxy mboeta, huɨdibɨ ɨɨy yajcojp: “Dios ɨɨch ajt xyꞌungꞌajtɨm xyꞌanägꞌajtɨm.”
\v 29 Pen Dios ɨɨch ajt xyꞌapꞌajt xyꞌocꞌájtɨm caꞌ huaad nhuinmaꞌñ nbɨdaacɨm co Dios yjaduꞌñɨty nej oorɨ oyduñ, plata oyduñ, etz tzaadzech quipychech huɨdi jäy tɨ yajꞌoyɨ̈y mɨɨd ycɨꞌmhuinmaꞌñ.
\v 30 Dios caꞌ mɨɨdɨty jotcöduuyb je jäy chuuhuinmaꞌñ tɨɨbɨ ñajxnɨ. Jadachambɨ aneꞌmb Dios hueñytɨmmaꞌamyɨty huen jäy ajcxy jothuimbijtcɨxy.
\v 31 Com tɨ Dios yajnihuinmayɨ̈y tüg xɨɨ mɨna tɨydunaꞌñ yɨ naaxhuiñybɨ jäy mɨɨd je yëydɨjc huɨdibɨ tɨ huinꞌixy, jada tɨyꞌajt Dios tɨ yajꞌixy yajnejhuɨ̈y tügꞌócɨy jäy co tɨ yajjugypɨcy Jesús co yꞌoꞌcy.
\p
\v 32 Co ajcxy jaduꞌn mɨdoy co yɨ öcpɨ yjugypɨgɨpy, chi nijëjɨty ytɨgɨy nɨxiicpɨ yajxiicpɨ. Chi jacjadyii ymɨnaangɨxy:
\p
―Huaad ɨɨch ajcxy nꞌamɨdoꞌidɨpyɨch miich mꞌayuc mɨna anajty jadügꞌoc.
\p
\v 33 Chi Pablo jɨm choonɨ ma jeꞌ anajty ajcxy.
\v 34 Chi nijëjɨty jäy ypadzoonɨ huɨdi anajty tɨ mɨbɨcy Pablo yꞌayuc. Ma jeꞌ ajcxy jɨm anajty tüg jäy huɨdibɨ anajty yxɨɨ Dionisio, yɨꞌ jeꞌ anajty tungmɨɨd jɨm Areópago. Nañ jaduꞌn tüg töxyjäy huɨdi anajty yxɨɨ Dámaris ypadzoonɨ, etz jacjadyii jäy.
\c 18
\s Chi Pablo ñɨcxy jɨm Corinto
\p
\v 1 Co jada jaduꞌn ytunɨ yjajtɨ, chi Pablo choonɨ jɨm Atenas, ñɨcxɨ jɨm Corinto.
\v 2 Jɨm mɨnaybaatɨ tüg judíojäy huɨdi anajty yxɨɨ Aquila, Ponto anajty ycogajpɨty, namjaꞌtnɨ anajty mɨɨd ytöxyɨjc Priscila. Jɨm anajty tɨ chongɨxy Italia ñaaxjot, jëgɨxpɨ co je mɨjꞌaneꞌmbɨ, Claudio, pɨdacy cötujcɨn co huen tügꞌócɨy judíojäy pɨdzɨmdaaygɨxy jɨm Roma. Chi Pablo oy cogapxɨ̈y Aquila.
\v 3 Aquila etz Priscila ytungꞌajtpy anajty cochactɨjcxuyɨɨ, com nañ cochactɨjcxuuyb anajty Pablo, paady Pablo jɨm yhuɨꞌmy mɨɨd jeꞌ ajcxy. Chi ajcxy túꞌcɨy ytuuñ.
\v 4 Tüg tüg sábado xɨɨ Pablo ñɨcxy ma je judíojäy ajcxy ñaymujctac yajmɨɨdmɨydaaccɨxy Jesús yꞌayuc ytɨyꞌajt etz capxjotcɨdaaccɨxy judíojäy etz nañ huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty.
\p
\v 5 Co ajcxy Silas etz Timoteo yjaꞌty jɨm Corinto, chooñ ajcxy Macedonia, chi Pablo adügjɨjp ytɨgɨɨy ayuccapxhuäcxpɨ ma judíojäy ajcxy co Jesús jeꞌ jeꞌ je Cristo huɨdi jeꞌ ajcxy chachꞌahuijxyp.
\v 6 E je judíojäy ajcxy ytɨgɨɨy jotmaꞌtpɨ, tzipcapxpɨ ahuaꞌngapxpɨ. Chi Pablo yhuit huinxijty, jeꞌ jeꞌ je tɨyꞌajt co puyöydüdaanɨ ajcxy, e chi Pablo ymɨnañ:
\p
―Miich ajcxy mɨɨd mgɨꞌmbocy ajcxy myajtɨgoyaꞌñ yɨ mꞌalma. Ɨɨch caꞌ ti pocy nmɨ́ɨdɨdyɨch ma miich ajcxy. Cham nɨcxy Dios yꞌayuc ngapxhuäcxɨch ma huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty ajcxy.
\p
\v 7 Chi Pablo yöybojtnɨ ma judíojäy naymujctac, chi ñɨcxy ma Justo ytɨjc. Justo ooy anajty Dios mɨyäxy ojadaty, e ymɨɨd anajty ytɨjc mɨhuingon je judíojäy ñaymujctac.
\v 8 E Crispo, je judíojäy ñaymujctac huindzɨn, ymɨbɨjc jeꞌ je Huindzɨn Jesús yꞌayuc ytɨyꞌajt, mɨɨd tügꞌócɨy yꞌung yꞌanäg, yjuugy ymɨgüg. Nañ jaduꞌn nijëjɨty Corinto jäy co mɨdoy Jesús yꞌayuc, chi mɨbɨjcy e ñɨɨbejty ajcxy.
\v 9 Chi je Huindzɨn Dios nɨmay Pablo cumäyjoty:
\p
―Caꞌ mdzɨgɨ̈, capxhuäcxꞌadɨ̈tz nꞌayucɨch, e caꞌ mniꞌamoñ.
\v 10 Com ɨɨch miich nbubedɨpy, caꞌ pɨn jot mɨɨdꞌadɨpy nɨcxy nejjaty xytuñy. Ɨɨch may ɨɨch ya nmɨɨdɨty jäy ma jada cajp.
\p
\v 11 Chi Pablo yhuɨꞌmy jɨm Corinto tüg jɨmɨjt jacup, yajꞌixpɨjcy jäy je Huindzɨn Dios yꞌayuc ytɨyꞌajt.
\p
\v 12 Huinꞌit tiempo co Galión ygobernadorꞌajty jɨm Acaya ñaaxjot, chi judíojäy ajcxy mɨdziptzoñ je Pablo, yajnɨcxy ajcxy ma cötujctac.
\v 13 Chi ajcxy nɨmay je gobernador:
\p
―Jada yëydɨjc tzach jäy yajꞌixpɨjcp co caꞌ ycopɨcyɨty yajcuydunɨpy Moisés ycötujcɨn huɨdi jaybety ijtp.
\p
\v 14 Pablo capxamb anajty co oy yɨ Galión nɨmäy ajcxy je judíojäy:
\p
―Pen yɨ Pablo tɨ ytundɨgooy o mɨjpocy tɨ tuñ, huinꞌit nmɨjpɨdägɨbɨch miich ajcxy mꞌayuc, miich ajcxy judíojäy.
\v 15 Pen je Cristo yꞌayuc etz miich ajcxy mgötujcɨn myajtzibɨɨyb myajcapxyɨɨyb, caꞌ ɨɨch huaad nyajtɨgɨyɨ̈yɨch yɨjiibɨ huinmaꞌñ.
\p
\v 16 Chi je gobernador yꞌanéꞌmɨn pɨdacy co huen judíojäy ajcxy yajpɨdzɨmdäyii ma je cötujctac.
\v 17 Huinꞌit tügꞌócɨy griegojäy ma je cötujctac huijtzpɨdzɨɨmyb je Sóstenes, yɨ judíojäy naymujctac huindzɨn, e chi ajcxy cujy jɨbijpy huingojxy jɨjpcojxy ma gobernador yhuinduu, e Galión caꞌ tuñycuentɨ.
\s Pablo yhuimbijtnɨ Antioquía, e yajtzondacy mɨdugɨɨgpɨ viaje
\p
\v 18 Jac-huäcxɨjp Pablo jecy jɨm Corinto. Chi yhuinmaꞌñypɨdacy co chonaanɨ. Chi ycapxycɨjxnɨ mɨɨd je mɨbɨjcpɨdɨjc, e chi ybarcotɨgɨɨyñɨ ñɨcxnɨ jɨm Siria ñaaxjot. Ñɨcxnɨ quipxyɨ mɨɨd Priscila etz Aquila. Jɨm Cencrea, caꞌnɨ anajty ybarcotɨgɨɨyɨ, Pablo yajcömeꞌpx cödzaꞌm co anajty cuyduñ yhuandaacɨn.
\v 19 Co ajcxy yjaꞌty jɨm Efeso, chi Pablo ñayꞌixmajtz ajcxy mɨɨd Priscila etz Aquila, e ñɨcxy ma je judíojäy ajcxy ñaymujctac. Chi mɨɨdmɨydacy je judíojäy ajcxy huɨdi jɨm anajty tɨ ñayyöymújcɨgɨxy.
\v 20 Chi je judíojäy ajcxy jɨm Efeso cohuanɨɨy co huen jac-huɨꞌmy, e Pablo caꞌ aꞌɨxɨɨy co yhuɨꞌmɨpy.
\v 21 Chi Pablo ycapxycɨjxnɨ mɨɨd je Efeso jäy, chi ymɨnañ:
\p
―Copɨcy co jɨm xɨɨ nyajnaxaꞌñyɨch Jerusalén, e nhuimbidɨpyɨch jadügꞌoc ma miich ajcxy, pen Dios jaduꞌn tzojcp.
\p
Chi Pablo ybarcotɨgɨɨy choonɨ jɨm Efeso.
\v 22 Co anajty tɨ ypättɨgɨ̈y jɨm Cesarea, Pablo nɨcxy Jerusalén co anajty capxpocxaangɨxy je mɨbɨjcpɨdɨjc, chi mɨcꞌamy idaacnɨ jɨm Antioquía.
\v 23 Jɨm hueenɨ yhuäcxɨjpy, chi choñ jadügꞌoc ñɨcxy cajp cajp ma Galacia ñaaxjot etz Frigia ñaaxjot jotmɨcmɨgapxcɨxy tügꞌócɨy yɨ mɨbɨjcpɨdɨjc.
\s Apolos Dios yꞌayuc capxhuäcxɨ jɨm Efeso
\p
\v 24 Huinꞌit tiempo yjaꞌty jɨm Efeso tüg jäy huɨdi anajty yxɨɨ Apolos, hueꞌ anajty ycogájpɨty Alejandría. Ooy anajty oy ayuc capxhuäcxy. E yajxon nejhuɨydäy Dios yꞌayuc huɨdi jaybety ijtp.
\v 25 Apolos ooy anajty ixpɨcyɨty ma Huindzɨn Jesús yꞌayuc e ooy yjotmɨccapxy, oy anajty yajꞌixpɨcy nej je Huindzɨn Jesús yjajty yꞌayoy. Oy jëdaꞌajty anajty janejhuɨ̈y nej Juan, je Bautista, jäy ajcxy yajnɨɨbejty.
\v 26 Chi Apolos ytɨgɨɨy capxpɨ mɨydaacpɨ ma je judíojäy ajcxy ñaymujctac janch ni caꞌ chɨgɨ̈y chöyduñ. Chi co Priscila etz Aquila ajcxy mɨdooy Apolos yꞌayuc, chi ajcxy yajnɨcxy ahuingujc, chi ajcxy oy yajmɨɨdmɨydägy jac-huädz Dios yꞌayuc ytɨyꞌajt.
\v 27 Chi co Apolos anajty ñɨcxaꞌñ jɨm Acaya ñaaxjot, chi je mɨbɨjcpɨdɨjc jotmɨcmɨgapxy, e pubejty ajcxy. Chi ajcxy nijayɨɨy je mɨbɨjcpɨdɨjc huɨdi ajcxy jɨm Acaya, huen ajcxy cöbɨgɨpy yajxon je Apolos. Co Apolos yjaꞌty jɨm Acaya ñaaxjot, chi ypubejtɨ ooy pɨn anajty mɨbɨjcp Jesús yꞌayuc, com Dios anajty mayꞌajt tɨ tuñ ma jeꞌ ajcxy.
\v 28 Chi je Apolos oy capxpɨdzɨmy mayjäy agujc co caꞌ yjanchɨty nej anajty ajcxy judíojäy yhuinmaꞌñ mɨɨdɨty, co Jesús caꞌ jeꞌ yjëjɨty je Cristo. Je Apolos jɨm jeꞌ mɨcꞌajt tzachpaady ma Dios yꞌayuc ycojaayɨty co Jesús jeꞌ jeꞌ anajty je Cristo huɨdi anajty ajcxy yꞌahuijxyp.
\c 19
\s Pablo may mɨbɨjcpɨdɨjc mɨnaybaatɨ jɨm Efeso
\p
\v 1 Jɨm Corinto anajty Apolos, co Pablo tegyɨꞌm yajyöyñajxy mɨjyuugjot, chi oy yjaꞌty jɨm Efeso. Chi jɨm paty may mɨbɨjcpɨdɨjc.
\v 2 Chi Pablo yꞌamɨdooy je mɨbɨjcpɨdɨjc:
\p
―¿Nej tɨ xyꞌadɨgɨɨy xyjottɨgɨɨy je Espíritu Santo taab ajcxy mmɨbɨjcy Jesús?
\p
Chi ajcxy yꞌadzohuimbijty:
\p
―Ni ngamɨdooyñɨ ɨɨch ajcxy pen ji Espíritu Santo.
\p
\v 3 Chi Pablo yꞌamɨdooy ajcxy:
\p
―¿Ti nɨɨbejtɨn miich ajcxy mbaad?
\p
Chi jeꞌ ajcxy yꞌadzooy:
\p
―Je Juan, je Bautista, ñɨɨbejtɨn.
\p
\v 4 Chi Pablo ymɨnañ:
\p
―Juan jäy yajnɨɨbejt jeꞌ, jeꞌ jeꞌ je tɨyꞌajt co huen jothuimbijtcɨxy. E nɨmaaygɨxy anajty co huen ajcxy mɨbɨgɨpy je Cristo huɨdi jacmiinamnɨ. Jeꞌ jeꞌ je Jesús, je Cristo.
\p
\v 5 Co jada ajcxy jaduꞌn mɨdoy, chi ajcxy oy ñɨɨbety mɨɨd je Huindzɨn Jesús yxɨɨ.
\v 6 E co Pablo cɨ̈nïxajy ajcxy, huinꞌit je Espíritu Santo yꞌadɨgɨy yjottɨgɨy ajcxy. Chi ajcxy ytɨgɨɨy capxpɨ mɨydaacpɨ tɨgachyjaty ayuc, e capxhuäcxy anajty ajcxy Dios yꞌayuc.
\v 7 Jëyɨ anajty nimajmetz yëydɨjctɨjc huɨdibɨ ajcxy nɨɨbejt.
\p
\v 8 Tugɨɨg poꞌ Pablo jɨm yhuäcxɨjpy, e yöydɨɨb anajty ma judíojäy ajcxy ñaymujctac capxhuäcxy Dios ytɨyꞌajt janch huinmɨc jotmɨc. Chi capxjotcɨdägy mayjäy mɨɨd Dios ytɨyꞌajt.
\v 9 Nijëjɨty jotjuuñydɨjc caꞌ ajcxy ymɨbɨjcy, jëyɨ ajcxy jɨbɨc tzachnigapxy Jesús ytɨyꞌajt ma jäy ajcxy yhuinduu. Chi Pablo puyöydúutcɨxnɨ. Chi abɨcy yajnɨcxy je mɨbɨjcpɨdɨjc ma tüg escueltɨjc. Hueꞌ jeꞌ je escuela huindzɨn anajty yxɨɨ Tirano, e jɨm Pablo Dios yꞌayuc anajty capxhuäcxɨ jabom jabom.
\v 10 Mejtz jɨmɨjt jaduꞌn jɨm chachyajꞌixpɨjcy, e tügꞌócɨy jäy ma je Asia ñaaxjot ymɨdoday ajcxy je Huindzɨn Jesús yꞌayuc, je judíojäy etz huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty.
\v 11 E Pablo maybaꞌmjäy yajtzoocy mɨɨd Dios ymɨcꞌajt etz ooy mɨjhuinmaꞌñ ytuñ.
\v 12 Ixtɨ yajnɨcxy anajty ajcxy yhuit etz ypaayɨ huɨdi Pablo ñinïcx anajty tɨ ypadyii, e yajpaatcɨxy anajty paꞌmjäy, e jeꞌ anajty mɨɨd chooccɨxy, e nañ jeꞌ anajty mɨɨd caꞌoybɨ ypɨdzɨmy ma jäy ajcxy yꞌay yjot. 
\p
\v 13 Chi nijëjɨty judíojäy huɨdi anajty huɨdijtp tzoydumbɨ, huɨdibɨ anajty yajpɨdzɨmgɨxyp ajcxy caꞌoybɨ, jayajtzögaañ tüg paꞌmjäy mɨɨd je Huindzɨn Jesús yxɨɨ co huen yajyöydüdyii je caꞌoybɨ. Chi ajcxy nɨmaygɨxy je caꞌoybɨ:
\p
―Ɨɨch miich yam nɨmaayb mɨɨd Jesús yxɨɨ, je huɨdi Pablo ycapxhuäcxp, yajyöydüt jada jäy.
\p
\v 14 Jaduꞌn anajty yꞌɨdɨɨtzcɨxy je Esceva ymang ajcxy, je nihuɨxtujcpɨ ajcxy. Je Esceva hueꞌ jeꞌ anajty judíojäy etz nihuindzɨnꞌaty teedyꞌadɨɨ.
\v 15 Co je Esceva ymang ajcxy mɨgapx je caꞌoybɨ, chi je caꞌoybɨ yꞌadzooy:
\p
―Nꞌixꞌatypɨch je Jesús, e nnejhuɨɨybɨch pɨn jeꞌ Pablo, e miich ajcxy, ¿mbɨn miich ajcxy?
\p
\v 16 Chi je yëydɨjc huɨdi caꞌoybɨ anajty mɨɨd, ytɨjcpɨ̈gy tüg ma jeꞌ ajcxy, ymɨmadactay je nihuixtujcpɨ, e yqueectay ajcxy ma je tɨjc nïhuädz ixhuädz etz tzaachɨ̈.
\v 17 Tügꞌócɨy jäy ajcxy huɨdi anajty tzɨnaayb jɨm Efeso, judíojäy etz huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty nejhuɨyday ajcxy, chi ooy ajcxy chɨgɨy e nimɨydaaccɨxy e cömaaygɨxy je Huindzɨn Jesús yxɨɨ.
\p
\v 18 E mayjäy huɨdi mɨbɨjc Jesús yꞌayuc ooy ajcxy ypocy nigapxtay, jaduꞌn nej anajty yɨ jɨbɨc mañꞌajt ajcxy tɨ mɨꞌijtcɨxy.
\v 19 E mayjäy tɨɨbɨ anajty capxy je mañꞌajt necy yajminday tügꞌócɨy e noꞌctay je necy ma jäy ajcxy yhuinduu. E co ajcxy maymujcy je libro tzou, chi naybaatɨ jadaꞌ huixchɨguïpx majc mil plata meeñ (moneda mexicana naybaatɨ jacnaxy jahueenjaty ycatüg mɨgoꞌpx jamajcmocx tüg mil).
\v 20 E je Huindzɨn Jesús yꞌayuc nïgɨ anajty yhuäcxꞌɨdɨ̈ch, nïgɨ ymɨjtɨgɨyꞌɨdɨ̈ch.
\p
\v 21 Co anajty jaduꞌn tɨ ytuñyii tɨ yjadyii, chi Pablo yhuinmaꞌñypɨdacy co nɨcxy cogapxɨ̈huaꞌñ je mɨbɨjcpɨdɨjc jɨm Macedonia etz Acaya. Chi anajty yjacnɨcxaꞌñ Jerusalén e jaduꞌn ymɨnañ co jɨm chondägaꞌñ jadügtecy e ñɨcxaꞌñ jɨm Roma.
\v 22 Chi quejxy jɨm Macedonia mejtz je ypubejtpɨ, Timoteo etz Erasto. Chi Pablo jeꞌ yjac-huɨꞌmy jecy jɨm Asia.
\s Canayꞌayuc-huinjɨhuɨ̈huɨɨ jɨm Efeso mɨɨd Dios yꞌayuc ycɨxpɨ
\p
\v 23 Huinꞌit tiempo tzip oy pɨdɨ̈cnɨ jäy yꞌocyumɨ̈gnɨ yꞌocꞌoxɨ̈gnɨ mɨɨd Huindzɨn Jesús yꞌayuc ycɨxpɨ.
\v 24 Co jeꞌ, je platerɨ huɨdi anajty yxɨɨ Demetrio, yajꞌoyɨ̈y anajty ac plata Diana chajptɨjcꞌung, e jaduꞌn anajty Demetrio etz jacjadyii jäy oy ymeeñybaatcɨxy mɨɨd je ytung.
\v 25 Chi Demetrio huomujcy ymɨgügtɨjc je huɨdi jaduꞌmbɨ tung tumb, nɨmay ajcxy:
\p
―Mɨgügtɨ́jc, mnejhuɨɨyb ajcxy co mɨɨd jadayaabɨ tung huɨdi ɨɨch ajt nduunɨm, jada mɨɨd jotcujc ndzɨnaayɨm njugyꞌajtɨm.
\v 26 E miich ajcxy mꞌijxpy mnejhuɨɨyb co je Pablo chach yajꞌixpɨjcy co caꞌ yɨꞌ diosɨty huɨdi jäy ajcxy yajcojpy. E Pablo tɨ ooy mayjäy capxjotcɨdägy, canan yaayɨ Efeso, nañ jaduꞌn ma tügꞌócɨy Asia naaxjot.
\v 27 Mɨj jada xyajtɨgoyaanɨm ma ɨɨch ajt nꞌadogɨɨ e nañ jaduꞌn je mɨjpɨ dios, je Diana, ytɨgoyɨpy, caꞌ ni pɨn occapxpaatnɨpy, je huɨdi cham mayjäy yꞌojadajtpy tügꞌócɨy ya Asia ñaaxjot etz huinduꞌmy naaxhuiñybɨ.
\p
\v 28 Co jaduꞌn ajcxy mɨdoy, chi ajcxy ooy yjotmätcooty, chi ytɨgɨɨy ajcxy huambɨ jɨhuɨɨyb, chachmɨnaangɨxy:
\p
―¡Cömay jada Diana, yɨ efesiojäy ydiosa!
\p
\v 29 Chi ajcxy yajhuinmäñydɨgoyday je cajp jäy e majch ajcxy je Gayo etz Aristarco, huɨdi tzoon Macedonia, metz yëydɨjc, huɨdi Pablo anajty ajcxy ymɨɨd huɨdijtpy. Chi je cajpjäy ooy pahuijch pajugujcy ajcxy je Gayo etz Aristarco, yajnɨcxy ajcxy ma agujctɨjc huinduu ma jäy ñaymugyii.
\v 30 Chi Pablo yjatɨgɨ̈huaañ jäy agujc, mɨɨdcapxaꞌñ mɨɨdmɨydägaꞌñ anajty je mayjäy. E je mɨbɨjcpɨdɨjc caꞌ ajcxy aꞌɨxɨɨy nɨcxy jiiby ytɨgɨ̈y.
\v 31 Nañ jaduꞌn nijëjɨty Asia mɨjtungmɨɨdpɨ huɨdi anajty Pablo mɨɨd ñaymɨgügꞌadyii, yajniguejxy ayuc, co caꞌ huaad ñɨcxy ma jäy ñaymújcɨgɨxy.
\v 32 Je mayjäy tügmucy anajty íjtcɨxy, ooy anajty yhuaangɨxy yjɨhuɨɨygɨxy, caꞌ anajty ajcxy ñayꞌayuc-huinjɨhuɨɨygɨxy. E je jacmaaybɨ ni caꞌ anajty nejhuɨɨygɨxy ti co chachnaymújcɨgɨxy.
\v 33 Nijëjɨty jäy huɨdibɨ anajty ajcxy mayjäy agujc, je ajcxy yajmɨɨdmɨydactay je Alejandro ti anajty tuunɨp jajtɨp. Chi je judío jäy ajcxy tijpɨdzɨmy je Alejandro ma mayjäy agujc. Chi Alejandro cɨ̈mɨɨd tɨyꞌajt yejcy co huen amongɨxy. Jeꞌ anajty ñïgapxtüdamy judíojäy ajcxy.
\v 34 Co je mayjäy nejhuɨy co jeꞌ jeꞌ yjudíojäyɨty, chi ajcxy ytɨgɨɨy huaambɨ jɨhuɨɨybɨ jahuenjaty ycamejtzhorɨty, ymɨnaangɨxy:
\p
―¡Cömay ooy yɨ Diana, yɨ Efeso jäy ydiosa!
\p
\v 35 Chi je cajp jaaybɨ co anajty je jäy tɨ yajꞌamoongɨxy hueenɨ, chi ajcxy nɨmay:
\p
―Efeso jäy, tügꞌócɨy yɨ naaxhuiñyjäy nejhuɨ̈y co jada Efeso cajp yɨꞌ cuendꞌajtp yɨ Diana chajptɨjc, jeꞌ Diana huɨdi ooy tɨ yajcömay, etz yɨ Diana ñinïcx huɨdi cäꞌu tzajpcɨ́xy.
\v 36 Caꞌ huaad ni pɨn ymɨnaꞌñ co caꞌ yjánchɨty. Amongɨx, caꞌ ti mdúngɨxɨpy pen caꞌ jayɨjp yajxon mhuinmaaygɨxy.
\v 37 Com jada yëydɨjc ajcxy tɨɨbɨ myajmiingɨxy, caꞌ ma ytundɨgooygɨxy, caꞌ yɨꞌ ma ajcxy jɨbɨc capxcɨxy ma miich ajcxy mdiosa Diana.
\v 38 Pen Demetrio etz huɨdijaty mɨɨd ytuñ pen ymɨɨd xɨ̈huɨn mɨɨd pɨnjaty, paady tungmɨɨdpɨ etz tɨydundac jiijɨty. Jëbɨ nigapxy ma tungmɨɨdpɨ, jëbɨ miñ xyipy ñayñïgapxtúutɨgɨxy.
\v 39 E pen huingbɨ ayuc huɨdi miich ajcxy mbɨjctzooyb, copɨty jada yꞌoyɨ̈huɨpy ma jäy naymugyii.
\v 40 Ymɨɨd jada ayoꞌn co nɨcxy nayyajxɨ̈huɨm co jäy cham ñaymɨhuɨdidyii mɨɨd jada ycɨxpɨ nej yam ytunyii yjadyii e ni ti tɨyꞌajt ɨɨch ajt nganejhuɨɨyɨm nej nmɨnaanɨm pen ji anajty xyajꞌamɨdoohuɨm mɨɨd co jäy cham chachhuaangɨxy chachjɨhuɨɨygɨxy.
\p
\v 41 Co jaduꞌn mɨydactay, chi ycapxycɨjxy mɨɨd je naymujcpɨdɨjc.
\c 20
\s Pablo ñɨcxy jɨm Macedonia etz Grecia
\p
\v 1 Co je cajp jäy ycapxyꞌayuc xeemy, chi Pablo huoomujcy je mɨbɨjcpɨdɨjc, e jaccapxhuijy ajcxy chi ycapxycɨjxnɨ, chi choonɨ Efeso ñɨcxy jɨm Macedonia ñaaxjot.
\v 2 Cajp cajp Pablo oy coꞌixɨy je mɨbɨjcpɨdɨjc jaccapxhuijy ajcxy. Chi Pablo yjaꞌty jɨm Grecia ñaaxjot. 
\v 3 Chi Pablo yhuäcxɨjpy jɨm tugɨɨg poꞌ. Jɨm Grecia Pablo anajty ybarcotɨgɨ̈huaꞌñ ñɨcxaꞌñ Siria. Co Pablo oy nejhuɨ̈y co judíojäy ajcxy tɨ yajnihuinmayɨ̈yii yajꞌögaꞌñyii barcojoty, chi yhuinmaꞌñybaty co huimbidaꞌñ tegyɨꞌm, ñaxaꞌñ jadügꞌoc Macedonia.
\v 4 Pablo mayjäy mɨɨd ñɨcxy, mɨɨdnɨcxy je Sópater huɨdi anajty cogajp Berea, etz Aristarco, etz Segundo huɨdi anajty cogajp Tesalónica, etz Gayo huɨdi anajty cogajp Derbe, etz Timoteo, etz nañ jaduꞌn Tíquico, etz Trófimo huɨdi tzoon jɨm Asia ñaaxjot.
\v 5 Co jada mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy ñɨcxy jayɨjp, chi ajcxy xyꞌahuijxyɨch jɨm ma je cajp huɨdi xɨɨ Troas.
\v 6 Co xɨɨ ñajxtay mɨna yajcaay je tzajcaagy je huɨdi caꞌ mɨɨdɨty levadura, chi ɨɨch ajcxy ndzoonɨ jɨm Filipos barcojoty. Co mɨgoox xɨɨnɨ, oy ɨɨch ajcxy naybáatɨgɨxy jɨm Troas. Jɨm ɨɨch ajcxy yhuäcxɨjpy huixtujc xɨɨ.
\s Pablo coꞌixɨɨy je mɨbɨjcpɨdɨjc jɨm Troas
\p
\v 7 Domingo xɨɨ ajcxy ñayyöymujcɨ je mɨbɨjcpɨdɨjc chajcaagy ytujc-huäcxaangɨxy, e Pablo anajty ymɨgügtɨjc yjacyajꞌixpɨjcpy.  Jeꞌ co anajty com jabom chonaanɨ, paady oy ayuc jacyajyoñ ixtɨ ycujc-huaꞌcxchumɨɨy.
\v 8 Jiiby anajty canaag lámpara ytɨɨcxy ma ajcxy anajty tɨ yöymujccɨxy ma tüg cuarto huɨdi anajty oy ycɨxɨty.
\v 9 E tüg yeegꞌanäg huɨdi anajty yxɨɨ Eutico, ma ventana aguu anajty yꞌɨñäy.  Com Pablo jecy oy yajꞌixpɨjcy, chi je yeegꞌanäg ymäymajtzɨ, e tugɨɨg nïhuijtzpety anajty ycɨxɨty je tɨjc ma ycäy.  Chi ajcxy yajpɨdɨ̈gy ögy.
\v 10 Co Pablo ymɨnajcy, chi ñaygɨjxnajajɨ amɨneenmujcy je yeegꞌanäg huɨdi anajty tɨ ycäy.  Chi Pablo nɨmay ymɨgügtɨjc:
\p
―Caꞌ mdzɨgɨɨygɨxy, juugy jada.
\p
\v 11 Chi Pablo jadügꞌoc ypejty ma je cuarto cɨxpɨ, chi chajcaagy tujc-huäcxy e yajcaay ajcxy, e jaduꞌn Pablo yjacmɨydacy co oy xɨɨmɨɨyñ.  Chi ycapxycɨjxnɨ mɨɨd jeꞌ ajcxy, chi ñɨcxnɨ.
\v 12 E je yeegꞌanäg huɨdi anajty tɨ ycäy, chi ajcxy yajnɨcxy juugy, e ooy ajcxy yjotcugɨy nidügꞌócɨy.
\s Choñ ajcxy Troas ñɨcxcɨxy Mileto
\p
\v 13 Chi ɨɨch ajcxy jayɨjp nɨcxɨ̈gy barcojoty jɨm Asón co anajty jɨm nyajtzonáangɨxɨch Pablo, com tɨ anajty jaduꞌn mɨɨdnayñɨmáayɨgɨxɨch co jeꞌ tegyɨꞌm anajty ñɨcxaꞌñ.
\v 14 Co ɨɨch ajcxy naybaattɨ jɨm Asón, chi Pablo ybarcotɨgɨɨy mɨɨd ɨɨch ajcxy.  Chi ɨɨch ajcxy ñɨcxy jɨm Mitilene.
\v 15 Chi ɨɨch ajcxy jɨm ndzoñ, chi com jabom ɨɨch ajcxy najxy mɨhuingon Quío, comaax ɨɨch ajcxy njaꞌty jɨm ma barco jättac huɨdi anajty yxɨɨ Samos.  Jɨm Trogilio ɨɨch ajcxy nbocxy, com jabom ɨɨch ajcxy njaꞌty jɨm Mileto.
\v 16 Chi Pablo caꞌ ñɨcxaꞌñ jɨm Efeso co caꞌ yhuäcxɨbaꞌñ jɨm Asia ñaaxjot, com tzojc anajty yjädaꞌñ Jerusalén, com jɨm anajty yajnaxaꞌñ Pentecostés xɨɨ.
\s Pablo yajmɨɨdmɨydacy je huɨdibɨ ajcxy aneꞌmb je mɨbɨjcpɨdɨjc
\p
\v 17 Jɨm Mileto anajty Pablo, chi capxyñiguejxy huɨdi ajcxy nigohuajcꞌajtp je mɨbɨjcpɨdɨjc huɨdi ajcxy jɨm Efeso.
\v 18 E co ajcxy miiñ, chi Pablo ymɨnañ:
\p
―Miich ajcxy mnejhuɨɨyb jaduꞌn nej ɨɨch tɨ njäyꞌatyɨch ma miich ajcxy tügꞌócɨy je xɨɨ je tiempo nej ogaꞌn njaꞌtyɨch ya Asia.
\v 19 Jecy ɨɨch ooy tɨ nꞌityɨch mɨɨd miich ajcxy, nduñɨch ma nHuindzɨn Jesús ytung mɨɨd yung naxy njot nhuinmaꞌñɨch, etz mɨɨd huinnɨɨ jotmay, etz tɨ may ayoꞌn nyajnaxyɨch ma yɨ judíojäy ajcxy.
\v 20 Caꞌ tɨ nꞌixmachɨch je ngapxꞌayuc huɨdi oyɨp mɨɨd miich ajcxy ycɨxpɨ. Tɨ nyajꞌixpɨcyɨch mayjäyꞌagujc etz tɨjc tɨjc.
\v 21 Tɨ ndɨyꞌajt yecyɨch ma judíojäy etz cham ma huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty. Nnɨmaydaayɨch co huen jothuimbijtcɨxy ma Dios, etz huen mɨbɨjccɨxy ɨɨch ajt nHuindzɨn Jesucristo.
\v 22 Jadachambɨ nɨcxpɨch jɨm Jerusalén; adzip je Espíritu Santo xyquexyɨch e ni nganejhuɨ̈yɨch ti ɨɨch jɨm xyjadamy.
\v 23 Co ɨɨch cajp cajp ma nnɨcxyɨch, je Espíritu Santo xyajnejhuɨɨybɨch co jɨm Jerusalén jäy ajcxy xypɨdägaꞌñɨch pujxtɨgoty etz jɨm ajcxy xychaachytunaꞌñɨch.
\v 24 Yɨ jaduꞌmbɨ ayuc caꞌ ɨɨch nduñɨch cuendɨ, jada njugyꞌajtɨch caꞌ ti tzoohuɨty. Jëyɨ janchtɨy co nyajcɨxɨpyɨch jada tung jotcujc, e nguydunɨpyɨch je Huindzɨn Jesús yꞌayuc, je tɨɨbɨ xyajnïbɨcyɨch jada tung. Ngapxhuäcxɨbɨch yɨ oybɨ Jesucristo yꞌayuc ytɨyꞌajt jaduꞌn nej Dios mayꞌajt tɨ tuñ mɨɨd jäy ajcxy ycɨxpɨ.
\p
\v 25 E jadachambɨ nnejhuɨɨybɨch co miich ajcxy ma tɨ ngapxhuäcxyɨch Dios yꞌayuc, caꞌ miich ajcxy xyꞌocjacꞌíjxcɨxnɨ jadügtecy.
\v 26 Paady cham nnɨmäyɨch miich ajcxy, caꞌ ni ti ngoꞌadzohuɨpyɨch mɨɨd miich ajcxy ycɨxpɨ.
\v 27 Com tɨ ngapxhuäcxyɨch ma miich ajcxy tügꞌócɨy je Dios yꞌayuc je Dios yhuinmaꞌñ. Ni ti ayuc ni ti ytɨyꞌajt tɨ ngacoyüchɨch ma miich ajcxy.
\v 28 Naycuendꞌájtɨgɨxy cɨꞌm etz cuendꞌajtcɨxy tügꞌócɨy jäy ajcxy huɨdi yajmɨjꞌajtp je Huindzɨn Jesús, jaduꞌn ajcxy nipaady nej tügpɨcy cöbɨxy, etz miich ajcxy huɨdi nigohuajcꞌajt je mɨbɨjcpɨdɨjc jaduꞌn miich ajcxy nipaady nej cöbixy cuendꞌajtpɨ. Je Espíritu Santo tɨ xyajnïbɨ́jccɨxy co mgüendꞌadɨpy ajcxy yɨ Jesús yjäy, huɨdi tɨ cojuuy ajcxy ypocy mɨɨd ycɨꞌmnɨꞌpy co yꞌoꞌcy.
\p
\v 29 Chi Pablo yjacmɨnañ:
\p
―Nejhuɨɨybɨch co ya ndzóonɨbɨch miinɨp huingbɨ jäy huɨdi yajhuinmaꞌñydɨgoyam mɨbɨjcpɨdɨjc, jaduꞌn nej ahuaꞌn ɨyujc huɨdi cöbixy tzüdzɨp.
\v 30 Ji ma miich ajcxy ji jäy yajꞌixpɨgam anɨɨ ma yjapadyii yajꞌixpɨgɨpy tɨyꞌajt oybɨ jɨgɨx yɨ mɨbɨjcpɨdɨjc ypanɨcxɨɨyb.
\v 31 Naygüendꞌájtɨgɨx, mjäymedzɨɨyb ajcxy jaduꞌn nej ɨɨch tugɨɨg jɨmɨjt tɨ nyajꞌixpɨcyɨch xɨɨm tzuum jabom jabom, mɨɨd huinnɨɨ jotmay tɨ nyajꞌixpɨjccɨxy miich ajcxy nidüg nidüg.
\p
\v 32 Jadachambɨ ɨɨch, nmɨgügtɨjcɨch ajcxy, Dios miich ajcxy nyajpuhuanɨɨyb, nyajmɨhuɨꞌmaamyɨch miich ajcxy Dios yꞌayuc jaduꞌn nej Dios ajt xychojcɨm xyjɨhuɨɨyɨm. Ma Dios yꞌayuc miich ajcxy mbaadɨpy mɨcꞌajt ma yɨ mɨbɨjcɨn, e mbaadɨpy ajcxy it lugar ma Dios quipxyɨ mɨɨd ajcxy nidügꞌócɨy tɨɨbɨ yajhuäch yjot yhuinmaꞌñ.
\v 33 Ni ti ɨɨch tɨ ngaꞌadzocy, ni pɨn yhuit ymeeñ huɨdibɨ nꞌocjëdɨɨybɨch.
\v 34 Miich ajcxy mnejhuɨɨyb co tɨ nduñɨch, mɨɨd ngɨꞌmgɨ̈jɨch cɨꞌm tɨ nnaymöyiijɨch huɨdi nyajmayjajtpyɨch etz nañ jaduꞌn tɨ nbubetyɨch nmɨgügtɨjcɨch huɨdi ɨɨch anajty nmɨɨd.
\v 35 Ɨɨch miich ajcxy tɨ nyajniꞌixɨɨygɨxy nej jëbɨ mdungɨxy, nej jëbɨ mbubéjtcɨxy mɨgügtɨjc huɨdi paꞌmꞌijtp, etz huɨdi tijaty yajmayjajtp. Jäymedzɨɨ ajcxy je Huindzɨn Dios yꞌayuc co ymɨnañ: “Jacjotcujc jeꞌ huɨdi yejcp, caꞌydɨ huɨdibɨ yajmooyb.”
\p
\v 36 Co jaduꞌn ycapxtay, chi Pablo ycoxtɨnayꞌahuɨɨy mɨɨd jeꞌ ajcxy, e mɨbɨjctzoy ajcxy Dios.
\v 37 Ytɨgɨɨy ajcxy yaaxpɨ nidügꞌócɨy, e mɨneeñ ajcxy Pablo etz tzücxy.
\v 38 Ooy ajcxy jɨhuɨɨy nej anajty tɨ ñɨmáayɨgɨxy ajcxy co caꞌ yjacꞌixɨɨyb ajcxy jadügtecy. Chi ajcxy oy najtzhuohuɨɨy jɨm ma barco.
\c 21
\s Pablo ñɨcxy jɨm Jerusalén
\p
\v 1 Co ɨɨch ajcxy ngapxycɨ́jxy mɨɨd je mɨbɨjcpɨdɨjc, chi ɨɨch ajcxy nbarcotɨgɨɨy, tɨɨyɨ nɨcxy ɨɨch ajcxy jɨm Cos. Com jabom ndzooñɨch Cos nɨcxy ɨɨch ajcxy jɨm Rodas. Chi ɨɨch ajcxy ndzooñ Rodas nɨcx ɨɨch ajcxy jɨm Pátara.
\v 2 Jɨm Pátara ɨɨch ajcxy nbaaty tüg barco huɨdi anajty najxp Fenicia ñaaxjot. Jɨm ɨɨch ajcxy nbarcotɨgɨɨy jadügꞌoc, chi ɨɨch ajcxy nnɨcxnɨ.
\v 3 Chi ɨɨch ajcxy mmɨjꞌijxy Chipre je naax mejyꞌagujcpɨ, anajtyꞌamy jeꞌ yhuɨꞌmy. Jacnɨcxy ɨɨch ajcxy Siria ñaaxjot, chi je barco ytɨgɨɨy ma yjättac jɨm Tiro co jɨm anajty chɨmydajc yajhuɨ̈maꞌñ.
\v 4 Jɨm ɨɨch ajcxy nbaty jäy huɨdi anajty yajmɨjꞌajtp Jesús, chi nmɨɨdhuäcxɨjpɨch ajcxy huixtujc xɨɨ. Jeꞌ ajcxy je Espíritu Santo yajnejhuɨɨyɨ co Pablo ayoꞌn padaꞌñ Jerusalén, paady ajcxy nɨmay Pablo co caꞌ huaad jɨm ñɨcxy.
\v 5 Co huixtujc xɨɨbɨ ycaꞌpxy, chi ɨɨch ajcxy ndzoonɨ. E tügꞌócɨy mɨbɨjcpɨdɨjc mɨɨd yꞌung ytöxyɨjc oy xytüjɨjphuohuɨ́ɨygɨxyɨch cajppaꞌ. Jɨm ma mejypaꞌ ngoxtɨnayꞌahuɨɨy ɨɨch ajcxy, chi ɨɨch ajcxy nmɨbɨjctzoy Dios.
\v 6 Huinꞌit ɨɨch ajcxy ngapxycɨjxnɨ, chi nbarcotɨgɨɨyñɨ ɨɨch ajcxy e je mɨbɨjcpɨdɨjc  yhuimbijtnɨ ajcxy ma ytɨjc.
\p
\v 7 Co ɨɨch ajcxy ndzooñ Tiro, chi nɨcxy ɨɨch ajcxy Tolemaida. Jɨm ɨɨch ajcxy ngapxpocxɨch je huɨdi anajty ajcxy mɨjpɨdaacp Jesús, e nmɨɨdhuɨꞌmy ɨɨch ajcxy jɨm tüg xɨɨ.
\v 8 Com jabom ɨɨch ajcxy ndzooñ Tolemaida mɨɨd Pablo etz pɨnjaty ɨɨch ajcxy anajty nmɨɨd. Chi ɨɨch ajcxy njaꞌty jɨm Cesarea. E chi ɨɨch ajcxy nɨcx ma Felipe ytɨjc, je huɨdibɨ anajty capxhuäcxy Jesucristo ytɨyꞌajt je oybɨ. Jeꞌ jeꞌ huɨdi tuun je nihuixtujcpɨ taabɨ ajcxy caayɨn uucɨn yajhuäcxy jɨm Jerusalén ogaꞌn. Chi ɨɨch ajcxy nhuɨꞌmy mɨɨd jeꞌ.
\v 9 Felipe mɨdaax anajty ñɨɨx mɨɨdɨty, caꞌnɨ anajty ajcxy ypɨjccɨxy. E jeꞌ ñɨɨx ajcxy anajty Dios yꞌayucnajtzcapxɨɨyɨpy.
\v 10 Tɨ anajty ɨɨch ajcxy jɨm nhuäcxɨpy canaag xɨɨ co oy yjäty tüg ayucnajtzcapxɨɨybɨ huɨdi anajty yxɨɨ Agabo, jɨm anajty tɨ chooñ Judea.
\v 11 Chi Agabo yꞌoy xycogapxɨɨygɨxy ma ɨɨch ajcxy njättac. Chi Agabo Pablo yhuɨɨn huijtzɨ̈ccɨ, e jeꞌ mɨɨd ñaygɨ̈xojtz ñaydecyxojtzɨ, chi ymɨnañ:
\p
―Je Espíritu Santo jaduꞌn mɨnamb co jɨm Jerusalén jaduꞌn judíojäy ajcxy cɨ̈xodzaꞌñ tecyxodzaꞌñ jada huɨɨn yhuindzɨn, e nañ cɨ̈yegaꞌñ ajcxy ma huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty.
\p
\v 12 Co jaduꞌn yajmɨdoy, ɨɨch ajcxy etz je Cesarea jäy ngohuanɨɨy ɨɨch ajcxy Pablo co caꞌ huaad ñɨcxy jɨm Jerusalén.
\v 13 Huinꞌit Pablo yꞌadzooy:
\p
―¿Nej co myaaxcɨxy mɨɨd ɨɨch ycɨxpɨ? ¿Nej ɨɨch miich ajcxy co njot nhuinmaꞌñ xyajꞌamutzcɨɨyɨ? Ɨɨch nayyéjcɨbɨch mɨɨd naygɨ̈xodzɨɨ naydecyxodzɨɨ, nañ jëbɨ nꞌögɨbɨch jɨm Jerusalén mɨɨd je Huindzɨn Jesús ycɨxpɨ.
\p
\v 14 Co caꞌ ɨɨch ajcxy mɨmadacy nɨcxy nyajhuɨ́ꞌmgɨxyɨch Pablo, chi ɨɨch ajcxy nꞌamoonɨ, chi ɨɨch ajcxy ñayñɨmaayɨ:
\p
―Huen cuyduñ je Huindzɨn Jesús chojcɨn.
\p
\v 15 Co jaduꞌn yjajtɨ, chi ɨɨch ajcxy ndzonɨɨ niꞌixɨɨy e chi ɨɨch ajcxy nɨcxy jɨm Jerusalén.
\v 16 Mɨɨd nɨcxy ɨɨch ajcxy nijëjɨty mɨbɨjcpɨdɨjc huɨdi tzoon Cesarea, e nañ tzooñ anajty tüg Chipre jäy huɨdi anajty yxɨɨ Mnasón, jecyɨp anajty jɨjptɨgɨyɨɨyñɨ jada mɨbɨjcɨn e jeꞌ ɨɨch ajcxy nɨcxy xyajjättägaangɨxy.
\s Pablo oy cogapxɨ̈y Jacobo
\p
\v 17 Co ɨɨch ajcxy njaꞌty jɨm Jerusalén, chi je mɨbɨjcpɨdɨjc ɨɨch ajcxy xycöbɨjcy janch jotcujc.
\v 18 Com jabom ɨɨch ajcxy nɨcxy mɨɨd Pablo, yꞌoy ɨɨch ajcxy ngogapxɨ̈y Jacobo, e jɨm anajty tügꞌócɨy huɨdi nigohuajcꞌajtp je mɨbɨjcpɨdɨjc.
\v 19 Chi Pablo ymɨgügtɨjc capxpocxy, e yajmɨɨdmɨydacy ti anajty Dios tɨ tuñ mɨɨd yɨꞌ ma yɨ jäy ajcxy huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty.
\v 20 Co ajcxy jaduꞌn mɨdooy, chi ajcxy huinꞌɨɨy jäymejch yɨ Dios, chi ajcxy Pablo nɨmay:
\p
―Mɨgüg Pablo, miich mnejhuɨɨyb co ya canaag mil jäy tɨ mɨbɨcy Jesús, e yjactɨmmɨnaꞌñ ajcxy co copɨcy nguyduunɨm Moisés ycötujcɨn je jecyɨp.
\v 21 Tɨ ajcxy yajmɨɨdmɨydägyii co miich mdzachjäyyajꞌixpɨcy ma tügꞌócɨy judíojäy huɨdi ajcxy jɨguëgy adzɨnaayb co caꞌ huaad tuñycuentɨ Moisés ycötújcɨn je jecyɨp, etz caꞌ ycopɨcyɨty co tɨyꞌajttɨ́ɨygɨxɨpy yꞌung, etz ni caꞌ ycopɨcyɨty payöyɨpy ɨɨch ajt ngostumbre.
\v 22 ¿Ti huaad nduunɨm? Jotmädam ajcxy co nejhuɨ̈huɨpy co ya miich tɨ mjäty.
\v 23 Hueꞌ janchtɨy jaduꞌn miich mdunɨpy: cha mɨdaax yëydɨjc huɨdi cuydunamy tüg huandaacɨn.
\v 24 Mɨɨdnɨcxy jeꞌ ajcxy, nɨcx nayyajpocyñïhuaatzɨ mɨɨd yɨꞌ ajcxy, e miich mgojuydayɨpy nej anajty ajcxy ypadyii je meeñydunɨɨ. E chi ajcxy myajcömeꞌpxɨpy cödzaꞌm, e jaduꞌn je jäy ajcxy huinjɨhuɨydähuɨpy co caꞌ yjanchɨty jaduꞌn nej xyñimɨydaaccɨxy, jëyɨ co miich nañ jaduꞌn mguydun je Moisés ycötujcɨn je jecyɨp.
\v 25 Huɨdibɨ janchtɨy jaduꞌn nej yɨ huɨdibɨ ajcxy caꞌ yjudíojäyɨty, e tɨ mɨjpɨdaaccɨxy Jesús, tɨ ɨɨch yɨꞌ ajcxy nijayɨ́ɨygɨxɨch co caꞌ túngɨxɨpy cuentɨ jada jaduꞌmbɨ judíojäy ycostumbre. Jeꞌ janchtɨy co caꞌ huaad tzützcɨxɨpy je tɨɨbɨ jäy yajhuindzɨgɨ̈y ídolos, ni caꞌ huaad jɨ́ɨcxcɨxɨpy nɨꞌpy, etz ni caꞌ ajcxy tzüdzɨpy huɨdi yoꞌc-huiidy tɨ yꞌögy, etz caꞌ ajcxy huingbɨ töxyjäy mɨgapxtɨgóoygɨxɨpy.
\s Chi ajcxy majch je Pablo ma Dios ytɨjc
\p
\v 26 Chi Pablo mɨɨd nɨcxy je nimɨdaaxpɨ yëydɨjc, com jabom ajcxy nayyajpocyñïhuaatzɨ ajcxy, chi ajcxy ytɨgɨɨy ma Dios ytɨjc, e chi ajcxy ytɨyꞌajt yejcy ma judío teedy ti xɨɨ ycɨxaꞌñ je nayyajpocyñïhuädzɨɨ, etz ti xɨɨ huindzɨgɨꞌñ ɨyujc cɨ̈yegaangɨxy nidüg nidüg.
\p
\v 27 Ma anajty ycaꞌpxaanɨ je mɨhuixtujcxɨɨbɨ nijëjɨty judíojäy, chooñ jɨm Asia, chi ajcxy ijxy Pablo ma Dios ytɨjc. Huinꞌit ajcxy je mayjäy majch Pablo, yajhuangoty yajjɨhuɨygoty,
\v 28 chi ajcxy yam chachmɨnaangɨxy:
\p
―¡Israel jäy ajcxy, pubejtcɨch ɨɨch ajcxy! Jada jeꞌ je yëydɨjc huɨdi xɨ ya tzach nigapxp niꞌojɨɨyb judíojäy ycostumbre, Moisés ycötújcɨn, etz nDios ytɨjc. E jadüg nax tɨ yajtɨgɨɨygɨxy griegojäy ma Dios ytɨjc, yajjɨbɨcɨɨygɨxy jada it lugar huätzpɨ. (Com caꞌ ñigödúcyɨty nɨcxy griegojäy ytɨgɨ̈y ma Dios ytɨjc.)
\p
\v 29 Paady anajty jaduꞌn ymɨnaangɨxy je huɨdi ajcxy majtz je Pablo, com co ijxy ajcxy Pablo mɨɨdhuɨdity cajpjoty je Trófimo, huɨdi anajty cogajp Efeso. Hueꞌ anajty tijcɨxy co Pablo tɨ mɨɨdtɨgɨ̈y Trófimo tzajtɨgoty.
\p
\v 30 Tügꞌócɨy je cajpjäy yjotmätcottay, miiñ ajcxy poyɨ̈gy majch ajcxy je Pablo yajpɨdzimy tzajtɨgoty pahuijch pajugujcy. Chi ajcxy mɨcꞌamy agɨɨy Dios ytɨjc.
\v 31 Yajꞌögamyb anajty ajcxy Pablo. Chi je soldado huindzɨn ayuc mɨdoy co tügꞌócɨy je cajp jäy ajcxy tɨ chachhuaangɨxy chachjɨhuɨɨygɨxy.
\v 32 Je soldado huindzɨn huodzonday ysoldado ajcxy, e chi ajcxy ñɨcxy poyɨ̈gy ma je mayjäy yhuaangɨxy yjɨhuɨɨygɨxy. Co je mayjäy ajcxy ijxy miñ soldado ajcxy mɨɨd yhuindzɨn, chi ajcxy ixmajch Pablo caꞌ ocjaccójxcɨxnɨ. 
\v 33 Co je soldado huindzɨn jɨm jaꞌty, chi yajmajtzɨ je Pablo, niꞌanëmdɨy co huen cɨ̈xochyii mɨɨd mejtz cadena. Chi yajtɨɨy pɨn jeꞌ anajty, e ti tɨ tuñ.
\v 34 Chi je mayjäy ajcxy ytɨgɨɨy huaambɨ jɨhuɨɨybɨ, e jaduꞌn je soldado huindzɨn caꞌ ni nej huinjɨhuɨɨy mɨɨd je neꞌmbɨ. Chi niꞌaneꞌmdɨy co huen Pablo yajnɨcxyii ma cuartel.
\v 35 Co jɨm yjaꞌty ma cuartel pedɨydac, chi je soldado ajcxy cɨyɨ̈gy Pablo, co anajty je mayjäy chachjottɨgoyñájxcɨxy tzachyajꞌögaangɨxy anajty Pablo.
\v 36 Tügꞌócɨy je mayjäy pamiingɨxy axam je soldado ajcxy, yam chachmɨnaangɨxy:
\p
―¡Huen ögy!
\s Pablo ñaygohuaanɨ ma je mayjäy
\p
\v 37 Co anajty yajtɨgɨ̈huaꞌñyii cuartel tɨgoty, chi Pablo mɨgapxy je soldado huindzɨn mɨɨd griego ayuc, ymɨnañ:
\p
―¿Nej jëbɨ ii nmɨɨdmɨydägy tügꞌaa metzꞌaajɨ?
\p
Chi je soldado huindzɨn yꞌadzooy:
\p
―¿Nej mjajtpy miich griego yꞌayuc?
\v 38 ¿Nej caꞌ jadaꞌ miich jëjɨty je egipcio jäy huɨdi namnɨ tzip yajpɨdɨ̈cp, e huobɨdzɨmy mɨdaax mil jäy yajꞌöcpɨ, mɨɨd nɨcxy ajcxy jɨm mɨjtɨgɨ̈duum?
\p
\v 39 Chi Pablo nɨmay je soldado huindzɨn:
\p
―Ɨɨch judíojäy ɨɨch, jɨm ngogájpɨdyɨch Tarso, tüg mɨjcajp huɨdi yajpatpɨ jɨm Cilicia ñaaxjot. Tun mayꞌajt miñ mayjäy nꞌocmɨgapxɨch.
\p
\v 40 Co je soldado huindzɨn aꞌɨxɨɨy, chi Pablo ytɨnayꞌahuɨɨy ma je cuartel pedɨydac, e cɨ̈mɨɨd ytɨyꞌajt yejcy co huen amoongɨxy. Co je mayjäy ajcxy yꞌamonday, chi mɨgapxcoty mɨɨd hebreo ayuc ymɨnañ:
\c 22
\p
\v 1 ―Mɨgügtɨjc etz mɨjꞌanäctɨjc, mɨdoogɨxy jaduꞌn nej ɨɨch yam nnayñïgapxtüdyii.
\p
\v 2 Co je mayjäy ajcxy mɨdoy co ymɨgápxɨgɨxy mɨɨd hebreo yꞌayuc, chi ajcxy yꞌamonday, chi Pablo ymɨnañ:
\p
\v 3 ―Judíojäy ɨɨch. Jɨm Tarso nmaꞌxungꞌajtyɨch, Cilicia ñaaxjot. E ya Jerusalén tɨ nyeegyɨch. Ixpɨjcɨch ya ma Gamaliel, etz yajxon Gamaliel tɨ xyajꞌixpɨjcyɨch ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy ytɨyꞌajt etz ycötújcɨn. Njatyɨm nyajmɨjꞌajtpyɨch Dios jaduꞌn nej miich ajcxy Dios myajmɨjꞌajtcɨxy cham.
\v 4 Jecy tɨ nꞌixhuɨdity tɨ nbahuɨdityɨch je jäy ajcxy huɨdi anajty mɨjpɨdaacp Jesús yꞌayuc, nyajꞌöctähuaamyɨch anajty, e nyajnɨcxpyɨch anajty mach yëydɨjctɨjc etz töxyjäydɨjc, nbɨdägyɨch anajty ajcxy pujxtɨgoty.
\v 5 Je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz tügꞌócɨy mɨjꞌanäctɨjc ymɨɨd tɨyꞌajt, co ɨɨch ajcxy xymooyɨch cötujcɨn, e nnɨcxyɨch anajty jɨm Damasco ma nmɨgügtɨjcɨch yɨ judío jäy ajcxy. Nꞌixtäyɨch anajty je jäy ajcxy huɨdi Jesús yꞌayuc mɨjpɨdaacɨp, madzaꞌñɨch anajty ajcxy, e nyajmiinaꞌñɨch anajty ajcxy ya Jerusalén huen yajtzaachytunggɨxy.
\s Pablo nimɨydacy nej yjothuimbijty
\p
\v 6 Co ɨɨch anajty ndüyöyɨch mɨhuingon Damasco, cujc yxɨɨ anajty, chi janch tɨmɨtiinɨ ytɨɨcxɨ̈gy jühuɨdity jaduꞌn nej jɨɨn ma ɨɨch, hueꞌ anajty chooñ tzajpjoty.
\v 7 Chi jɨm ngɨdaayɨch, huinꞌit nmɨdooyɨch tüg ayuc xyñɨmäyɨch: “Saulo, Saulo, ¿ti co xypahuɨdijttägyɨch?”
\v 8 Huinꞌit nꞌamɨdooyɨch: “¿Mbɨn miich, Huindzɨn?” Chi xyꞌadzooyɨch: “Ɨɨch jeꞌ je Jesús je huɨdi cogajp jɨm Nazaret, je huɨdi miich mdzachpahuɨdijttacpy.”
\v 9 Pɨnjaty ɨɨch anajty nmɨɨd yꞌijx jeꞌ ajcxy je tɨɨcxɨn, chi ajcxy ooy chɨgɨɨy, e caꞌ ajcxy huinjɨhuɨɨy je ayuc huɨdi anajty nmɨgapxyiijɨch. 
\v 10 Huinꞌit nnɨmaayɨch: “¿Ti jëbɨ nduñɨch, Huindzɨn?” Chi je Huindzɨn Jesús xyꞌadzooyɨch: “Pɨdɨ̈g e yajyöy mduꞌ, nɨcxy jɨm Damasco, jɨm myajnɨmähuɨɨyb tügꞌócɨy ti jëbɨ mduñ.”
\v 11 Je tɨɨcxɨn hueꞌ jeꞌ xyꞌixmajchɨch huiintz. E chi je nmɨgügtɨjcɨch xyhuijtzoonɨch ajcxy cɨ̈gɨ́xy, xyajjaꞌtyɨch ajcxy jɨm Damasco.
\p
\v 12 Jɨm Damasco anajty chɨnäy tüg yëydɨjc huɨdi anajty yxɨɨ Ananías, je huɨdi anajty ooy cuyduñ Moisés ycötújcɨn je jécyɨp. E judíojäy ajcxy huɨdi jɨm tzɨnaayb ooy cömaaygɨxy co ooy yꞌoyjäyɨty.
\v 13 Chi Ananías ymiiñ ma njättaacɨch, e ytɨnayꞌɨhuɨɨy ma ɨɨch nmɨjc, chi xyñɨmaayɨch: “Mɨgüg Saulo, ijxɨ̈gɨch jadügꞌoc huinjemy.” Tɨm huinꞌítɨy nꞌijxɨ̈gyɨch.
\v 14 Chi Ananías xyñɨmaayɨch: “Je Dios huɨdi ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy ojadajt, jeꞌ tɨ xyhuinꞌixy jɨgɨx mnejhuɨ̈huɨpy Dios yhuinmaꞌñ, etz mꞌixɨpy je tudäcypɨ jäy, e mmɨdohuɨpy ycɨꞌm ayuc huɨdi ycapxpy.
\v 15 Dios tɨ xyhuinꞌixy jɨgɨx nɨcxy mdɨyꞌajt yecy ma tügꞌócɨy naaxhuiñyjäy, etz mnimɨydägɨpy nej tɨ mꞌixy tɨ mmɨdoy.
\v 16 Jadachambɨ, ¿nej co mhuäcxɨpy? Pɨdɨ̈g etz nɨɨbet. Mɨbɨjctzou Dios jɨgɨx mbocy ñïhuädzɨpy.”
\s Pablo nimɨydacy nej oy yajquexy ma je huɨdibɨ anajty ajcxy caꞌp yjudíojäyɨty
\p
\v 17 Co nɨcxnɨch jadügꞌoc Jerusalén, chi nnɨcxɨch ma Dios ytɨjc, oy Dios nmɨbɨjctzooyɨch. Chi ɨɨch jiiby tzajtɨgoty nꞌixmañyɨɨyɨch.
\v 18 Nꞌijxyɨch je Huindzɨn Jesús e xyñɨmaayɨch: “Pɨdzɨm ya Jerusalén mɨcꞌamy, caꞌ je Jerusalén jäy ajcxy cöbɨgɨpy miich mꞌayuc jaduꞌn nej xyñigapxaꞌñɨch.”
\v 19 Huinꞌit nꞌadzooyɨch: “Huindzɨn Jesús, yɨ jäy ajcxy ñejhuɨɨyb co ɨɨch anajty nnɨcxɨch huen huɨdi judíojäy naymujctac nꞌixtäyɨch yɨ jäy ajcxy huɨdi miich mꞌayuc xymɨbɨjcɨp, tɨ nbɨdägyɨch anajty ajcxy pujxtɨgoty, ooy ɨɨch ajcxy yɨꞌ tɨ ndzaachytuñ tɨ ngaꞌoyduuñɨch.
\v 20 Co ajcxy yajꞌögy je Esteban, miich mdumbɨ, huɨdi miich mꞌayuc xycapxhuäcxɨp, jɨm ɨɨch anajty nañ jaduꞌn yajpaady. E ooy njäygɨdacyɨch co ajcxy yajꞌoꞌcy, ixtɨ ngüendꞌajtɨch jeꞌ ajcxy yjocxhuit huɨdi Esteban yajꞌoꞌc.”
\v 21 Chi ɨɨch nHuindzɨn Jesús xyñɨmay: “Cham ɨɨch miich nguexy jɨguëgy it ma yɨ jäy ajcxy huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty.”
\s Pablo, ma je comandante ycɨ̈ꞌam
\p
\v 22 E yabaad je mayjäy yꞌamɨdoꞌijty Pablo yꞌayuc, chi ytɨgɨɨy ajcxy huambɨ jɨhuɨɨybɨ chachmɨnaangɨxy: 
\p
―¡Huen öc yɨjiibɨ yëydɨjc! ¡Caꞌ huaad yjactzɨnäy!
\p
\v 23 Yam yhuaangɨxy yjɨhuɨɨygɨxy, yam yjocxhuit tzachjengɨxy, etz naaxhuaay tzachyujc-huɨjcɨxy.
\v 24 Chi je soldado huindzɨn niꞌaneꞌmdɨɨy co huen Pablo yajnɨcxyii cuartel tɨgoty, e niꞌaneꞌmdɨɨy co huen cɨꞌadyii jɨgɨx nigapxɨp ti tɨ tuñ co je jäy tɨ ymɨbɨdɨ̈gyii.
\v 25 Tɨ anajty ajcxy cɨ̈xojtzcɨxy, e chi anajty ajcxy tzaachytunaangɨxy co Pablo nɨmay je capitán huɨdi anajty huinduy:
\p
―¿Ti cötújcɨn miich ajcxy mɨɨd co mdzaachytunaꞌñ tüg romanojäy, ni caꞌ ajcxy jayɨjp mdɨyduñ?
\p
\v 26 Co jaduꞌn mɨdooy je capitán, chi ñɨcxy oy yajnɨmäy je comandante:
\p
―Ixcɨm nej mduñ yɨ jäy, com hueꞌ yɨꞌ romanojäy.
\p
\v 27 Huinꞌit je comandante ymɨjhuägy ma je Pablo, chi yꞌamɨdooy:
\p
―¿Nej janch co miich mromanojäyɨty?
\p
Chi Pablo yꞌadzooy:
\p
―Janch.
\p
\v 28 Huinꞌit je comandante nɨmay Pablo:
\p
―Meeñygɨ́xy ɨɨch jada nbaaty co naydijyiijɨch romanojäy.
\p
E chi Pablo yꞌadzooy:
\p
―Ɨɨch tɨ nmɨɨbiꞌcꞌajtɨch yɨꞌ.
\p
\v 29 Mɨɨd jëyɨ, je huɨdibɨ anajty ajcxy cɨ̈ꞌadam je Pablo, chi puyöydúutcɨxnɨ. Nañ jaduꞌn je comandante ooy ñayꞌadzɨgɨɨyɨ, mɨɨd co cɨ̈xojch Pablo mɨɨd cadena.
\s Pablo ma je judíojäy ajcxy yjuntɨtungɨxy
\p
\v 30 Com jabom je comandante co anajty nejhuɨ̈huaꞌñ ti ycɨxpɨ co tɨ yxɨ̈yii je Pablo yɨ judíojäy, huen yajmɨnagyii cadena ma Pablo ycɨꞌ. Chi aneꞌmy co yajhuomujcɨ je teedy tungmɨɨdpɨ etz je judío mɨjꞌanäctɨjc. Huinꞌit je comandante yajnɨcxy Pablo ma je huindzɨndɨjc etz ixpɨcytɨjc anajty tɨ ñaymújcɨgɨxy.
\c 23
\p
\v 1 Huinꞌit Pablo yajꞌijxpejty je mayjäy huɨdi anajty tɨ nayyöymújcɨgɨxy, e chi ajcxy nɨmay: 
\p
―Mɨgügtɨjc, Dios yꞌijxpy ñejhuɨɨyb nej ɨɨch tɨ nduñ maabɨ nyeecpɨdzɨmyɨch, tudägy nꞌityɨch ixtɨ chambaadnɨ.
\p
\v 2 Huinꞌit je Ananías, je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ, niꞌaneꞌmdɨɨy Pablo co huen yajꞌaccojxɨ̈gy.
\v 3 Chi Pablo ymɨnañ:
\p
―¡Dios xychaachytunɨpy miich huɨdibɨ mnaybɨdaacɨp nej jɨhuɨy ooy mdudägyjäyɨty, e caꞌ yjanchɨty! Paady miich mꞌɨñäy ma cötujctac jɨgɨx nyajtɨydunɨpyɨch nej je ley yꞌaneꞌmy. Chi mmɨdundɨgooy je ley co tɨ xyajcojxyiijɨch.
\p
\v 4 Je jäy ajcxy huɨdi anajty jɨm mɨnañ:
\p
―¿Jaduꞌn miich mmɨgapxtɨgoy yɨ Dios ymɨjtungmɨɨdpɨ?
\p
\v 5 Chi Pablo ymɨnañ:
\p
―Mɨgügtɨjc, ɨɨch caꞌ anajty nejhuɨ̈yɨch, pen yɨꞌ jeꞌ Dios ymɨjtungmɨɨdpɨ. Com jaybety jaduꞌn ma Dios ñecy: “Caꞌ huaad jɨbɨc mnigapxɨpy huɨdi tungmɨɨd ijtp ma miich mjäy.”
\p
\v 6 Huinꞌit Pablo ijxy nejhuɨɨy co jɨm juntɨꞌjoty mejtzpɨcy ixpɨcytɨjc anajty jɨm, jɨm huɨdi saduceo yꞌixpɨjcɨn ymɨjpɨdacp etz nañ jaduꞌn jɨm huɨdi fariseo yꞌixpɨjcɨn ymɨjpɨdacp, chi Pablo ymɨnañ mɨc:
\p
―Mɨgügtɨjcɨch, fariseojäy ɨɨch, nañ jaduꞌn ndeedyɨch fariseojäy jeꞌ. Cham nyajtɨyduñɨch mɨɨd jëgɨxpɨ co nmɨbɨcyɨch co Dios yajjugypɨgɨpy jäy tɨɨbɨ yꞌöccɨxy.
\p
\v 7 Co Pablo jaduꞌn ymɨnanday, chi fariseojäy etz saduceojäy miñ xyɨpy ajcxy caꞌ ñayꞌayuc-huinjɨhuɨɨyɨ. Chi je naymujcpɨdɨjc ajcxy ñaybɨjc-huäcxɨ.
\v 8 Jeꞌ co je saduceojäy ymɨnaangɨxy co oꞌcpɨ caꞌ yjugypɨgɨpy, ni caꞌ ji ángel ajcxy, nañ caꞌ jäy yꞌalma, nañ caꞌ ji je Espíritu Santo, etz ni caꞌ ji mujcuꞌ ajcxy. Je fariseojäy ymɨbɨjcpy jeꞌ ajcxy co yjiijɨty ángel ajcxy, co öcpɨ jugypɨgaangɨxy, co je Espíritu Santo yjiijɨty, co jäy ajcxy mɨɨdɨty yꞌalma, etz co mujcuꞌ ajcxy yjiijɨty.
\v 9 Tügꞌócɨy jäy ajcxy ma je naymujctac ytɨgɨɨy huambɨ jɨhuɨɨybɨ. Chi nijëjɨty fariseojäy huɨdi nihuindzɨnꞌajtpy je Moisés ycötújcɨn nïgapxtuty Pablo ymɨnañ:
\p
―Jadayaabɨ jäy caꞌ ti pocy tɨ tuñ. Caꞌ yjecyɨty tɨ jadaꞌ ymɨgapxyii tüg espíritu o tüg ángel.
\p
\v 10 Chi je mayjäy anajty ooy mɨc tɨ ñayyajjotꞌambɨ́jcɨgɨxy. Je soldado huindzɨn tzɨgɨɨyb anajty co Pablo yꞌahuoonnɨ̈huɨɨyb yꞌagɨdzɨ̈huɨɨyb, paady niꞌaneꞌmdɨy huen yɨ soldado ajcxy yajpɨdzɨmgɨxy juntɨjoty e yajnɨ́cxcɨxɨpy yɨ Pablo jadügꞌoc ma cuartel.
\p
\v 11 Huinꞌit coodz ñayguëxɨ̈cɨ je Huindzɨn Jesús ma Pablo ymɨjc, nɨmaayɨ:
\p
―Jotmɨcpɨc Pablo, com jaduꞌn nej ya Jerusalén tɨ xyñigodɨyꞌajtꞌátyɨch, nañ jaduꞌn xyñigodɨyꞌajtꞌadɨpyɨch jɨm Roma.
\s Ixtaaygɨxy huinmaꞌñ nej huaad Pablo yajꞌöccɨxy
\p
\v 12 Com jabom nijëjɨty judíojäy ñaygapxɨ co yajꞌögaangɨxy Pablo. E chi ajcxy capxycödujcy ñayꞌɨɨbojcɨ ñaygapxpojcɨ co caꞌ ycayaangɨxy yꞌügaangɨxy ixtɨ coonɨ ajcxy yajꞌöccɨxɨpy Pablo.
\v 13 Nihuixchiguïpx naxy anajty yëydɨjctɨjc huɨdi ajcxy jaduꞌn naygapxɨ.
\v 14 Chi ajcxy ninɨcxy je teedy ajcxy huɨdibɨ mɨjtungmɨɨd etz judío mɨjꞌanäctɨjc, nɨmay ajcxy:
\p
―Ɨɨch ajcxy tɨ ngapxycödujccɨxy co caꞌ ngayáangɨxyɨch nꞌügáangɨxyɨch ixtɨ coonɨ ɨɨch ajcxy nyajꞌöcɨp Pablo.
\v 15 Jadachambɨ miich ajcxy, etz jacjadyii ixpɨcytɨjc mɨjꞌanäctɨjc nidungɨɨygɨxy ma je soldado huindzɨn, co huen jabom yajminyii Pablo jadügtecy ma miich ajcxy. E aanɨɨdaaccɨxy co jacyajxon yajtɨydunaꞌñ, e niꞌixɨ̈ ɨɨch ajcxy anajty nꞌijtcɨxy co Pablo nyajꞌögɨbɨch caꞌnɨ anajty yjäty ma naymujctac.
\p
\v 16 Pablo chɨꞌ ymang nejhuɨɨy nej jeꞌ anajty tɨ ñaygápxɨgɨxy, chi ñɨcxy ma cuartel oy Pablo yajnɨmäy.
\v 17 Huinꞌit Pablo yaaxɨ tüg soldado huindzɨn, e chi nɨmay:
\p
―Yajnɨcx jada yeegꞌanäg ma je comandante, ymɨɨd yɨꞌ ayuc ti nigapxaamy.
\p
\v 18 Chi je soldado huindzɨn yajnɨcxy je yeegꞌanäg ma je comandante, e chi nɨmay:
\p
―Pablo, je machyjäy, tɨ xyaaxyɨch, tɨ xyñɨmäyɨch co nmɨɨdminɨpyɨch jada yeegꞌanäg, ymɨɨd yɨꞌ ayuc huɨdi ñigapxaamy ma miich.
\p
\v 19 Chi je comandante majch je yeegꞌanäg ma ycɨꞌ, e yajnɨcxy abɨcy, chi yajꞌamɨdooy:
\p
―¿Ti xyajnɨmähuaamyɨch?
\p
\v 20 Chi je yeegꞌanäg ymɨnañ:
\p
―Yɨ judíojäy ajcxy tɨ ñaygápxɨgɨxy co xyñɨmähuaangɨxy co jabom Pablo myajnɨcxɨpy jɨm ma ñayyöymugáanɨgɨxy, yꞌaanɨɨdägaangɨxy co jacyajxon tɨydunaangɨxy.
\v 21 Caꞌ miich yɨꞌ mmɨbɨgɨpy; com nihuixchiguïpx naxy yëydɨjctɨjc jɨm yɨꞌ ajcxy ahuixy yüch. Tɨ capxycödujccɨxy co caꞌ ajcxy ycayaꞌñ yꞌügaꞌñ ixtɨ coonɨ ajcxy yajꞌögɨpy je Pablo. Jadachambɨ niꞌixɨ̈ jɨm yꞌijtcɨxy, jëyɨ miich mꞌayuc ajcxy xyjamɨdohuaanɨ, pen mniꞌadzooyb.
\p
\v 22 Chi je comandante ycapxycɨjxy mɨɨd je yeegꞌanäg. Chi nɨmay co caꞌ huaad ymɨydägy mɨɨd jacpɨnjaty jaduꞌn nej anajty tɨ ymɨydaaccɨxy.
\s Yajnɨcxy ajcxy Pablo ma je gobernador Félix
\p
\v 23 Chi je comandante yaaxɨ metz capitán moy cötújcɨn huen nayñiꞌixɨ́ɨyɨgɨxy nimejtzmɨgoꞌpx soldado huɨdi nɨcxɨp tegyɨꞌm, etz tugɨꞌpxmajc huɨdi nɨ́cxɨp cohuaaygɨ́xy, etz mejtz mɨgoꞌpx quipyjɨjpxuꞌñmɨɨdpɨ, huen nɨcxcɨxy jɨm Cesarea mɨjcoodz.
\v 24 Nañ niꞌaneꞌmdɨɨy co huen cohuay niꞌixɨ̈ pɨdägyii huɨdi Pablo yajꞌɨñähuɨpy, e moy cötújcɨn co huen oy yajxon ajcxy Pablo yajjädɨpy ma je gobernador Félix.
\v 25 Chi yajmɨguejxy tüg necy yjaayɨty jaduꞌn:
\p
\v 26 “Ɨɨch comandante, Claudio Lisias, cham nguejxyɨch jada necy ma miich, mɨjpɨ gobernador Félix, e nguejxpyɨch capxpoocxɨn.
\v 27 Je judíojäy ajcxy tɨ anajty majtzcɨxy jadayaabɨ yëydɨjc, yajꞌögamy anajty ajcxy co ɨɨch oy nejhuɨ̈y co jeꞌ yromanojäyɨty, chi nninɨcxɨch mɨɨd soldadtɨjc etz nnihuaañɨch.
\v 28 Co ɨɨch ooy anajty nejhuɨ̈huaꞌñɨch ti anajty co tɨ xɨ̈gɨxy, chi nyajnɨcxɨch ma anajty ajcxy tungmɨɨdpɨ etz mɨjꞌanäctɨjc tɨ ñayyöymújcɨgɨxy.
\v 29 Hueꞌ anajty yɨꞌ ycɨxpɨ tɨ yajxɨ̈y co anajty tɨ ytundɨgooy ma yɨꞌ ajcxy ycötújcɨn. Caꞌ anajty ytɨyꞌájtɨty co yajꞌöccɨxɨpy, e ni caꞌ huaad ymachꞌɨñäy.
\v 30 Co ɨɨch oy nejhuɨ̈y co yɨ judíojäy anajty tɨ nihuinmayɨɨygɨxy co yajꞌögaangɨxy, cham ɨɨch miich yɨꞌ nyajniguexy. E tɨ ɨɨch nañ jaduꞌn nɨmay huɨdi tɨ yxɨ̈yii huen nɨcxcɨxy ma miich, e jëbɨ ajcxy jɨm nigapxy ti ycɨxpɨ co mɨdzipꞌajtcɨxy. Ji naybaatɨm.”
\p
\v 31 Je soldadtɨjc nej anajty tɨ ycötújcɨn möyii tɨm huinꞌítɨy mɨɨd tzooñ je Pablo mɨjcoodz ixtɨ yajjaꞌty ajcxy Antípatris.
\v 32 Je soldadtɨjc huɨdi ajcxy tegyɨꞌm nɨcxp, com jabom huimbíjtcɨxnɨ, chi yjáꞌtcɨxnɨ ma cuartel. E je soldadtɨjc cohuaygɨxpɨ jacnɨcxy jeꞌ ajcxy mɨɨd Pablo.
\v 33 Co jeꞌ ajcxy yjaꞌty jɨm Cesarea, chi ajcxy je gobernador necy yajcɨ̈dɨgɨɨy, chi ajcxy nañ jaduꞌn yajquëxɨ̈gy je Pablo ma jeꞌ yhuinduu.
\v 34 Co ñecy capxtay, chi je gobernador yꞌamɨdooy Pablo ma anajty yconaaxɨty. Co nejhuɨɨy co yCiliciajäyɨty,
\v 35 chi nɨmay:
\p
―Jiinɨ nejhuɨ̈huɨbɨch je tɨyꞌajt co anajty miingɨxy huɨdi tɨ xyxɨ̈gɨxy.
\p
Huinꞌit niꞌaneꞌmdɨɨy co huen cuendꞌadyii ma je Herodes ymɨjtɨjc.
\c 24
\s Pablo ñaygohuaꞌñyii ma je gobernador Félix yhuinduu
\p
\v 1 Co mɨgoox xɨɨ Ananías je teedy ajcxy ymɨjtungmɨɨdpɨ yjaꞌty jɨm Cesarea mɨɨd judío mɨjꞌanäctɨjc ajcxy etz mɨɨd tüg huingapxpɨ huɨdi anajty yxɨɨ Tértulo, chi ajcxy ñayguëxɨ̈cɨ ma gobernador co xɨ̈huaangɨxy Pablo.
\v 2 Co ajcxy Pablo yajmiñ, chi Tértulo ytɨgɨɨy xɨ̈bɨ, nɨmay Félix:
\p
―Mɨɨd miich ycɨxpɨ jotcujc je naaxcajp yꞌijty, caꞌ ma tzip, jeꞌ co yajxon mꞌaneꞌmdäy mɨɨd oyhuinmaꞌñ.
\v 3 Tügꞌócɨy ɨɨch ajcxy njäygɨdacpyɨch hueñymaꞌámyɨty, miich mɨjtungmɨɨdpɨ Félix.
\v 4 Caꞌydɨ mdiempo nyajtɨgooyɨ mɨj, tun mayꞌajt amɨdoꞌíjtɨgɨch nꞌayuc tüg jaxɨ̈gyɨ.
\v 5 Com tɨ nnejhuɨ́ɨygɨxɨch co jada Pablo, ooy ayoꞌn yecy hueñytɨmmaꞌámyɨty. Xɨ ya judíojäy tzach pɨjc-huäcxy mɨɨd yꞌayuc huɨdi ymɨɨd. Yɨꞌ jeꞌ nigohuajcꞌajtp tüg pɨcy jäy huɨdi jäy ytijpy Nazaret jäy.
\v 6 Com tundɨgoy ma ɨɨch ajcxy nDios ytɨjc nej caꞌ ypadyii, chi ɨɨch ajcxy nmajch, e chi ɨɨch ajcxy njatɨydunaañɨch jaduꞌn nej ɨɨch ajcxy ngötújcɨn yꞌaneꞌmy.
\v 7 Per je comandante Lisias jeꞌ yajtɨgɨyɨɨy mɨctägy, chi ɨɨch ajcxy xypɨjcɨ jada Pablo.
\v 8 E Lisias ymɨnañ co pɨnjaty anajty tɨ yxɨ̈yii huen miiñ ma miich. Miich cɨꞌm jëbɨ myajtɨɨy, e mnejhuɨ̈huɨp tügꞌócɨy je tɨyꞌajt jaduꞌn nej ɨɨch ajcxy yɨꞌ tɨ nxɨ̈y.
\p
\v 9 E je judíojäy ajcxy huɨdi anajty jɨm gobernador yhuinduu, ac jaduꞌn ajcxy ymɨnaangɨxy co yjanchɨty jaduꞌn nej Tértulo ymɨnaꞌñ.
\v 10 Huinꞌit je gobernador tɨyꞌajt moy Pablo cɨ̈mɨɨd co huen capxy, chi Pablo ymɨnañ:
\p
―Janch jotcujc jëbɨ nayñïgapxtüdyiijɨch ma miich Félix, com nejhuɨɨybɨch co miich mɨjtungmɨɨd ma jada naax cajp cham xɨɨ jɨmɨjt ñɨcxnɨ.
\v 11 Miich cɨꞌm jëb mnejhuɨ̈y je tɨyꞌajt, jëyɨ anajty ñimajcmetzxɨɨjɨ̈y maabɨ anajty nbättɨgɨ̈yɨch jɨm Jerusalén Dios ojadajtpɨ.
\v 12 Caꞌ ɨɨch yɨꞌ ajcxy xypaty ndzipcapxy nꞌahuaꞌngapxyɨch mɨɨd pɨnjaty. E ni ɨɨch ngajäyꞌaxiigɨ̈y ngajäyꞌagapxɨ̈y ma Dios ytɨjc, etz ni ma naymujctac etz ni ma Jerusalén cajp.
\v 13 Jada jäy ajcxy caꞌ ajcxy mɨɨdɨty pɨnjaty tɨyꞌajt yegɨpy nej ɨɨch yɨꞌ ajcxy yxɨ̈y.
\v 14 Huɨdi janch ngapxypɨdzɨɨmybɨch ma miich jaduꞌn nej je tzɨnaayɨn, je jemybɨ ixpɨjcɨn huɨdibɨ yɨꞌ ajcxy ytijpy caꞌ yꞌóyɨty, jeꞌ jeꞌ je ixpɨjcɨn huɨdi ɨɨch mɨɨd nꞌojadajtpɨch Dios, je Dios huɨdi ɨɨch ajcxy nmɨjꞌap nmɨjteedy yꞌojadajt. Nmɨbɨjcpyɨch tügꞌócɨy jaduꞌn nej yjaybetyɨty ma Moisés ñecy, etz je Dios yꞌayucnajtzcapxɨɨybɨ ñecy.
\v 15 Nañ nmɨbɨjcpɨch co Dios yajjugypɨgɨpy pɨnjaty tɨ yꞌögy, tɨɨbɨ oybɨ tuñ etz tɨɨbɨ jɨbɨcpɨ tuñ.
\v 16 Paady ycɨxpɨ naymɨjottɨgoyiijɨch co njothuinmaꞌñɨch huädz ooy nmɨɨdꞌidɨpyɨch ma Dios etz ma jäy.
\p
\v 17 Canaag jɨmɨjt ɨɨch anajty tɨ nhuɨdityɨch huingduum, chi nhuimbijtyɨch ma ɨɨch ngajp limosna cuejtp etz nhuindzɨgɨ̈huaꞌñɨch anajty Dios.
\v 18 Jaduꞌn ɨɨch anajty nduñ co nijëjɨty judíojäy xypatyɨch ma Dios ytɨjc huɨdi anajty tzoomb Asia ñaaxjot. Tɨ anajty naybocyñïhuächyiijɨch, tɨ anajty nguyduñɨch costumbre, caꞌ anajty mayjäy pɨn yhuaꞌñ yjɨhuɨ̈y.
\v 19 Je jäy ajcxy huɨdi xyꞌijxyɨch ma Dios ytɨjc, jeꞌ ajcxy ixyipy tɨ ymiingɨxy ya tɨyꞌajt yejcp.
\v 20 Co caꞌ ajcxy tɨ miiñ, huen jada jäy ajcxy huɨdi ya nigapxcɨxy pen ypaat ajcxy nbocyɨch je taabɨ ajcxy xytɨyduñɨch ma judío jäy tungmɨɨdpɨ etz huinmɨjꞌanäctɨjc ajcxy ñaymujcɨ.
\v 21 Jëyɨ co ɨɨch mɨc ngapxyɨch juntɨjoty, chi nmɨnaañɨch: “Xytɨydumbɨch miich ajcxy cham mɨɨd co nmɨbɨcyɨch co Dios yajjugypɨgɨpy pɨnjaty tɨ yꞌoꞌcy.”
\p
\v 22 Co Félix jaduꞌn mɨdodaay, com ñejhuɨydaayb anajty nej tüyöy je mɨbɨjcpɨdɨjc yꞌayuc yhuinmaꞌñ, chi capxhuɨꞌmy je ayuc, nɨmay ajcxy:
\p
―Co anajty miiñ je comandante Lisias, huinꞌit njacnejhuɨydähuɨbɨch nyajtɨydɨgɨ̈huɨbɨch miich ajcxy mꞌayuc.
\p
\v 23 Huinꞌit Félix aneꞌmdɨɨy je capitán co huen yajcuendꞌaty yɨ Pablo, e huen aꞌɨxɨ̈huɨp co pɨdzɨm tɨbiñ tɨbäy e pen ji ymɨgügtɨjc miiñ coꞌixɨ̈huäñyii, huen möyii huɨdi yajmayjajtpy.
\p
\v 24 Tɨ anajty xɨɨ ñajtznïnɨcxɨɨyñɨ co Félix jadügꞌoc miiñ mɨɨd ytöxyɨjc Drusila. Je Drusila judíojäy jeꞌ anajty. Chi Félix capxyñiguejxy Pablo huen miiñ mɨɨdmɨydägyii nej jäy mɨbɨcy Jesucristo.
\v 25 E co Pablo yajnɨmay je tɨyꞌajt nej Dios tzocy co huen jäy tudägy tzɨnäy, etz yajnɨmay jaduꞌn nej Dios jiinɨ jäy tɨydunaꞌñ tügꞌócɨy, chi Félix ñayꞌadzɨgɨɨyɨ, ymɨnañ:
\p
―Nɨcx miich jadachambɨ, co ɨɨch anajty xyñibadɨ́ɨyɨgɨxy huinꞌit nɨcxy nyajhuooyii.
\p
\v 26 Nañ jaduꞌn Félix yꞌahuijxpy anajty mɨna Pablo yꞌocmeeñymöyii, e huinꞌit anajty najtzmadzɨ̈huaꞌñ. Paady anajty janam jadzojc nɨcxy yajhuoyii, e mɨɨd mɨydägy anajty.
\v 27 Mejtz jɨmɨjt jaduꞌn yjajty, huinꞌit Félix ygobernadorbɨdzɨmy. Chi Porcio Festo ygobernadortɨgɨɨy ma Félix anajty ytuñ. Co Félix anajty nayyajhuɨꞌmaꞌñyii ooy mɨɨd je judíojäy ajcxy, paady ixmajch Pablo mach.
\c 25
\s Pablo ma Festo yhuinduu
\p
\v 1 Jaduꞌn yjajty co Festo anajty tɨ ygobernador tɨgɨ̈y, chi codugɨɨg xɨɨ choñ Cesarea, ypättɨgɨɨy Jerusalén.
\v 2 E jɨm Jerusalén je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz nijëjɨty huinmɨjꞌanäctɨjc jactɨmxɨ̈y Pablo ma Festo.
\v 3 Chi ajcxy mayꞌajt pɨjctzoy ma je gobernador Festo co huen quexy Pablo jɨm Jerusalén. Hueꞌ anajty tɨ huinmaaygɨxy co yajꞌögaangɨxy tüꞌam.
\v 4 Chi Festo yꞌadzooy co Pablo cuendꞌaty anajty yꞌity Cesarea, e jeꞌ anajty nɨcxaꞌñ janch tɨm tzojc jɨm.
\v 5 Chi ajcxy nɨmay:
\p
―Jëbɨ nijëjɨty miich ajcxy mdungmɨɨdpɨdɨjc etz huinmɨjꞌanäctɨjc quipxy nɨ́cxɨbɨch mɨɨd ɨɨch. Pen tɨ je Pablo ytundɨgooy jëbɨ miich ajcxy mxɨ̈y jɨm Cesarea.
\p
\v 6 Festo jëyɨ jɨm yꞌijty tuctujc xɨɨ taxtujc xɨɨ Jerusalén, chi yhuimbijtnɨ Cesarea. Com jabom ñɨcxy ma tɨydundac, huinꞌit capxyñiguejxy Pablo co huen yajminyii.
\v 7 Co Pablo ytɨgɨɨy ma tɨydundac, chi mɨcꞌamy je judíojäy ajcxy yjübɨgɨydäy huɨdi anajty tɨ choongɨxy jɨm Jerusalén. Chi ajcxy oyxɨ̈y Pablo co mɨj anajty tɨ ytundɨgoy. E caꞌ ni ti tɨyꞌajt ajcxy mɨguëxɨ̈gy.
\v 8 Chi Pablo ñaygogapxɨ ymɨnañ:
\p
―Ɨɨch caꞌ ni ti ndundɨgooyɨch, ni ngamɨdundɨgooyɨch yɨ judío jäy ycötújcɨn, etz ni ngamɨdundɨgooyɨch Dios ytɨjc, etz ni ngamɨdundɨgooyɨch je mɨjꞌaneꞌmbɨ jɨm Roma.
\p
\v 9 Co Festo anajty jatytɨmyajcömayaꞌñ ma judíojäy ajcxy, chi yꞌamɨdooy Pablo:
\p
―¿Nej mnɨcxam jɨm Jerusalén, jɨgɨx jɨm ndɨydunɨ́pɨy?
\p
\v 10 Chi Pablo yꞌadzooy:
\p
―Cha ɨɨch cham ma je cötujctac huɨdi je romano codung yꞌaneꞌmyb e ma jëbɨ yajtɨyduñɨch. Yajxon miich mnejhuɨ̈y co caꞌ ti tɨ ndundɨgooyɨch ma yɨ judíojäy ajcxy.
\v 11 Pen tɨ ndundɨgooyɨch huɨdi jëbɨ coꞌögɨ̈yɨch, caꞌ nmɨnáꞌnɨbɨch co ɨɨch caꞌ nꞌögaꞌñ. Pen caꞌ ji ni ti tɨyꞌajt jaduꞌn nej yɨꞌ ajcxy tɨ xyxɨ̈yɨch, ni pɨn cötújcɨn camɨɨdɨty nɨcxy xycɨ̈yecyɨch ma yɨꞌ ajcxy. Ɨɨch nbɨjctzoy co nyajtɨyduñɨch ma César, je emperador, jɨm Roma.
\p
\v 12 Co Festo capxyöyday mɨɨd ymɨdungmɨɨdpɨ, chi nɨmay Pablo:
\p
―Pen miich jaduꞌn mɨnamb co jɨm nɨcxy myajtɨydunaꞌñ ma je César ycötujctac, nguexɨpyɨch miich jɨm. Miich tɨ mbɨjctzoy co je emperador xytɨydunaꞌñ. Pɨs jɨm mnɨcxɨpy miich.
\s Pablo ma je rey Agripa yhuinduu
\p
\v 13 Chi yɨ xɨɨ tiempo ñajtznïnɨcxɨɨyñɨ co je rey Agripa etz Berenice ycɨdacy Cesarea, cogapxɨ̈huaꞌñ anajty Festo.
\v 14 Co ajcxy jɨm yhuäcxɨjpy canaag xɨɨ, chi Festo yajmɨɨdmɨydacy je rey Agripa je Pablo ayoꞌn, e nɨmay:
\p
―Ji tüg yëydɨjc huɨdi Félix yꞌixmajtz mach.
\v 15 Co nꞌoyɨch jɨm Jerusalén, chi je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ etz judío mɨjꞌanäctɨjc xymɨxɨ̈yɨch, nibɨjctzohuɨ̈y co Pablo nyajꞌögɨbɨch.
\v 16 Chi nꞌadzooyɨch co romanojäy caꞌ cötújcɨn jaduꞌn mɨɨdɨty nɨcxy yajꞌögy yɨ machyjäy ma caꞌnɨ ñayhuindɨnáayɨgɨxy mɨɨd je huɨdi mɨɨd ñayxɨ̈yii, jɨgɨx ñaygogapxɨɨyb nej anajty tɨ yxɨ̈yii.
\v 17 Paady co je judíojäy ajcxy yꞌoy ya caꞌ nɨgoob tiempo nyajtɨgooyɨch com jabom nnɨcxɨch ma ngötujctaacɨch, e nniꞌaneꞌmdɨɨyɨch co huen yajmiñyii je Pablo.
\v 18 Co ajcxy ñayguëxɨꞌcɨ, je huɨdi anajty tɨ xɨ̈y, caꞌ jac ni ti ayuc anajty ajcxy mɨɨdɨty jaduꞌn nej ɨɨch anajty tɨ ndijyɨch.
\v 19 Jëyɨ janchtɨy co jaduꞌn anajty ymɨnaangɨxy co Pablo tɨ ytundɨgooy ma yɨꞌ ajcxy ycostumbre huinmaꞌñ, etz Pablo capxhuäcxy co je Jesús huɨdi oꞌc, juugyñɨ jeꞌ.
\v 20 Com ɨɨch caꞌ nnejhuɨ̈y nej ndunɨpɨch mɨɨd jada jaduꞌmbɨ huinmaꞌñ, chi nꞌamɨdooyɨch Pablo, pen nɨcxam anajty Jerusalén, jɨgɨx jɨm ngatɨyduñɨch mɨɨd jadayaabɨ ycɨxpɨ.
\v 21 Pablo cɨꞌm mɨnañ co nïgɨ oy yajtɨydunɨpy jɨm ma je emperador huɨdi aneꞌm jɨm Roma. Chi nniꞌaneꞌmdɨɨyɨch co huen jacmachꞌɨñäy, ixtɨ coonɨ nguexɨpyɨch jɨm Roma ma César.
\p
\v 22 Chi je rey Agripa ymɨnañ:
\p
―Nañ ooy ɨɨch njaꞌamɨdoꞌidaanɨ Pablo yꞌayuc.
\p
Chi Festo yꞌadzooy:
\p
―Jabom jëbɨ ayuc mɨdohuɨpy.
\p
\v 23 Com jabom miiñ Agripa etz Berenice mɨɨd mayjäy etz xuuxpɨdɨjc, chi ytɨgɨɨy ajcxy ma tɨydundac mɨɨd je soldado huindzɨn ajcxy, etz huinmɨjꞌanäctɨjc. Chi Festo capxyñiguejxy co huen Pablo nɨcxy yajtzonyii.
\v 24 Chi Festo ymɨnañ:
\p
―Rey Agripa, etz tügꞌócɨy mɨjꞌanäctɨjc huindzɨndɨjc huɨdi ya tɨ mnayyöymújcɨgɨxy mɨɨd ɨɨch ajcxy, cha jeꞌ je yëydɨjc huɨdi oy yɨ judíojäy tɨ yxɨ̈yii ma ɨɨch. Xymɨxɨ̈yɨch jɨm Jerusalén, e nañ ya Cesarea, e jatyɨmymɨnaangɨxy co jëbɨ yꞌögy.
\v 25 Caꞌ ti tɨ tundɨgooy, paady caꞌ huaad nyajꞌögyɨch. Com tɨ cɨꞌm ñayñibɨjctzohuɨ̈yii co jɨm yajtɨydunaꞌñ ma je emperador jɨm Roma, paady tɨ nꞌaꞌɨxɨ̈yɨch co nguexaañɨch.
\v 26 E com caꞌ ni ti tɨyꞌajt nej nijayɨ̈huɨbɨch nhuindzɨnɨch, je emperador César, mɨɨd yɨꞌ ycɨxpɨ, paady nyajmiiñɨch ma miich ajcxy, etz tɨm jayɨjp ma miich mhuinduu, rey Agripa, jɨgɨx jëbɨ mꞌamɨdohuɨpy e nmɨɨdꞌidɨpyɨch ti ii njáayɨbɨch.
\v 27 Caꞌ jaduꞌn yꞌóyɨty nɨcxy nguexyɨch tüg machyjäy jɨm ma je mɨjꞌaneꞌmbɨ e caꞌ ni ti tɨyꞌajt mɨɨdɨty nej tɨ yxɨ̈yii.
\c 26
\s Pablo nimɨydägy nej anajty yjatyɨn ma je rey Agripa
\p
\v 1 Chi je rey Agripa nɨmay Pablo:
\p
―Jëbɨ cɨꞌm mnayñimɨydägyii.
\p
Chi Pablo yujcxajy ycɨꞌ e ytɨgɨɨy nayñïgapxtuutɨp, ymɨnañ:
\p
\v 2 ―Jotcujc nayjɨhuɨ̈yiijɨch, co jëbɨ nmɨydägyɨch ma miich, rey Agripa, jɨgɨx nayñïgapxtüdɨɨybɨch tügꞌócɨy jaduꞌn nej judío jäy tɨ xyxɨ̈yɨch.
\v 3 Com miich mnejhuɨɨyb yajxon nej judíojäy ajcxy yhuinmaꞌñ mɨɨdɨty, etz tijaty tzip yɨꞌ ajcxy ymɨɨd, etz jaduꞌn nej yɨꞌ ajcxy yꞌixpɨ́jcɨn oy ñayꞌijxquíipxɨgɨxy.
\s Pablo nigapxy nej anajty chɨnäy ma anajty caꞌnɨ yjothuimbity
\p
\v 4 Tügꞌócɨy judíojäy ñejhuɨɨyb nej tɨ ndzɨnäyɨch ma yɨꞌ ajcxy jɨm ma nnaaxjotɨch etz jɨm Jerusalén maabɨ nyeecpɨdzɨmyɨch.
\v 5 E yɨꞌ ajcxy ñejhuɨɨyb nañ jaduꞌn, e jëbɨ nigapxcɨxy jaduꞌn nej tɨ nyujcyeecpɨꞌatyɨch. Hueꞌ naydijyiijɨch anajty fariseojäy, je tügpɨcpyɨ jäy huɨdi mɨctägy je judío jäy ycostumbre etz ycötújcɨn payöyɨp.
\v 6 E jadachambɨ xytɨyduñɨch mɨɨd co njɨjpꞌixyɨch co Dios yajjugypɨgaꞌñ yɨ jäy ajcxy tɨɨbɨ yꞌoꞌccɨxy, jaduꞌn nej Dios yajnɨmay nmɨjꞌap nmɨjteedy jecyꞌajty.
\v 7 Je majmetzpɨcypɨ Israel ymang yꞌap yꞌoc yꞌahuijxpy mɨna Dios cuydunaꞌñ nej anajty tɨ yajnɨmäyii jeꞌ ajcxy ymɨjꞌap ymɨjteedy. Paady ajcxy Dios ojadaty huindzɨgɨ̈y xɨɨm tzuum. Miich, rey Agripa, nmɨbɨcyɨch co Dios yajjugypɨgɨpy je jäy tɨɨbɨ yꞌöccɨxy, paady ycɨxpɨ yɨ judíojäy yxɨ̈yɨch.
\v 8 ¿Naꞌamy co caꞌ miich ajcxy mɨbɨgaꞌñ co jëbɨ Dios yajjugypɨcy je tɨɨbɨ ajcxy yꞌögy?
\s Nej anajty Pablo jayɨjpꞌaty mɨbɨjcpɨdɨjc ixhuɨdity pahuɨdity
\p
\v 9 Jecyɨp ɨɨch hueꞌ ndijyɨch oy nduñɨch co anajty ndzachmɨdzipꞌadyiijɨch je Jesús je Nazaretpɨ.
\v 10 E jaduꞌn nduñɨch jɨm Jerusalén. Mɨɨd je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ ycötújcɨn nbɨdaacɨch Jesús yjäy may pujxtɨgoty. E co ajcxy yajꞌoꞌcy, nañ nïgapxpejt ɨɨch co huen yajꞌöccɨxy. 
\v 11 E nnɨcxyɨch anajty majaty judío ñaymujctac jɨm ndzaachytuñɨch huɨdi ajcxy mɨjpɨdacp anajty Jesús, jɨgɨx ajcxy yꞌixmadzɨpy jeꞌ ymɨbɨ́jcɨn co Jesús jeꞌ jeꞌ je Cristo. Nïgɨ anajty nmɨjotmätcootyɨch ixtɨ nbahuɨdijttacyɨch huingnaax huinggajp.
\s Pablo nimɨydägy jadügꞌoc nej yjothuimbijty
\p
\v 12 Mɨɨd yɨ jaduꞌmbɨ huinmaꞌñ nnɨcxyɨch anajty jɨm Damasco. Je teedy mɨjtungmɨɨdpɨ anajty xyquejxpɨch, e xymöyɨch anajty cötújcɨn.
\v 13 E tüꞌam, señor rey, ɨɨch anajty nɨcxy, cujc xɨɨ anajty co nꞌijxyɨch tügɨ tɨɨcxɨn jacmɨc caꞌydɨ xɨɨ ytɨɨcxɨn chooñ tzajpjoty, xyñigɨdacyɨch etz nañ jaduꞌn huɨdi anajty ajcxy xymɨɨdnɨcxɨch.
\v 14 Huinꞌit nidügꞌócɨy ɨɨch ajcxy ngɨdaday, e nmɨdooyɨch tüg ayuc xymɨgapxɨch mɨɨd hebreo yꞌayuc, xyñɨmäyɨch: “Saulo, Saulo, ¿nej co chach xypahuɨdijttägyɨch? Cɨꞌm nayyajtzaachɨ̈yii jaduꞌn nej huaj yuub co jɨjpconebɨ̈y huɨdi mɨɨd ñumygumyii.”
\v 15 Huinꞌit nꞌadzooyɨch, nnɨmaayɨch: “¿Mbɨn miich Huindzɨn?” E je Huindzɨn xyñɨmaayɨch: “Ɨɨch jeꞌ Jesús je huɨdi miich mdzachpahuɨdijttacpy.
\v 16 Pɨdɨ̈g e tɨnaaygugɨꞌ, com tɨ nnayguëxɨ̈gyiijɨch ma miich jɨgɨx xymɨdunɨpyɨch etz mgodɨyꞌajtꞌadɨpy jaduꞌn nej cham tɨ nyajnɨmäy tɨ nyajnejhuɨ̈y, etz jaduꞌn nej jiinɨ njacyajꞌixaꞌñ njacyajnejhuɨ̈huaꞌñ.
\v 17 Ɨɨch miich nnihuänɨp nyajtzögɨp ma yɨ judíojäy, etz nañ ma huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty. Ɨɨch miich jɨm nguejxpy ma huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty.
\v 18 Nɨcx jɨm myajhuinjɨhuɨɨygɨxy ɨɨch ndɨyꞌajt, huen ixmach ajcxy yɨ jɨbɨc-huinmaꞌñ e jaduꞌn ypɨdzɨmɨpy ajcxy ma je mujcuꞌ yꞌanéꞌmɨgɨxy, etz mɨjnɨcxpedɨpy ajcxy Dios ytɨyꞌajt. Co ajcxy mɨbɨgɨpy mɨjpɨdägɨpy ɨɨch ndɨyꞌajt huinꞌit nmöhuɨbɨch tɨgɨydac tzajpjoty ma yɨ oyjäydɨjc ity tɨɨbɨ Dios yajpocyñïhuächyii.”
\s Pablo cuyduñ nej anajty tɨ yꞌijxmañɨ̈yɨn
\p
\v 19 Rey Agripa, jaduꞌn tɨ ngapxymɨdooyɨch huɨdi nꞌijxɨch nmɨdoohuɨch tzoon tzajpjoty.
\v 20 Jayɨjp ngapxhuäcxɨch Dios yꞌayuc jɨm Damasco, chi ngapxhuäcxɨch jɨm Jerusalén etz tügꞌócɨy Judea ñaaxjot, etz cham ngapxhuäcxɨch Dios yꞌayuc ma huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty. Nyajnɨmáaygɨxyɨch huen jothuimbijtcɨxy, huen mɨbɨjccɨxy Dios yꞌayuc ytɨyꞌajt, etz huen yajtungɨxy oyjot oyhuinmaꞌñ jɨgɨx ñiguëxɨ̈gɨpy co tɨ yjothuimbijtcɨxy.
\v 21 Mɨɨd jada ycɨxpɨ xymajchɨch ajcxy je judíojäy ajcxy ma Dios ytɨjc, e xyajꞌögáangɨxyɨch anajty.
\v 22 Mɨɨd co Dios tɨ xypubety tɨ xypudɨgɨ̈yɨch cha nyajpaadyɨch juugy. Ngapxhuäcxyɨch Dios yꞌayuc ytɨyꞌajt ma tügꞌócɨy ayoobtɨjc etz ixpɨcytɨjc. Tügꞌócɨy huɨdi ngapxpyɨch je Dios yꞌayucnajtzcapxɨɨybɨ jaay jecyꞌajty, etz je Moisés nañ jaduꞌn jaay jecyꞌajty co jaduꞌn ytunaꞌñyii yjadaꞌñyii.
\v 23 Hueꞌ yajmɨnaꞌñ co je Cristo copɨcy ayoꞌn tzaachypɨ yajnaxɨpy, e yꞌögɨpy e huinꞌit jugypɨgɨpy, e jeꞌ jeꞌ je jayɨjp jäy huɨdi jugypɨgɨp co anajty tɨ yꞌögy. E yajcapxhuäcxɨp je ayuc ytɨyꞌajt ma ɨɨch ajcxy judíojäy, etz ma huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty.
\s Pablo jahueenɨ cayajjothuimbijty Agripa
\p
\v 24 Co Pablo jaduꞌn ymɨnañ ma anajty ñayñïgapxtüdyii, chi Festo mɨc mɨnañ:
\p
―¡Mlocjɨɨyb miich Pablo! Mɨɨd je ixpɨ́jcɨn nïgɨ mꞌahuimbity locɨ.
\p
\v 25 Chi Pablo yꞌadzooy:
\p
―Caꞌ ɨɨch nlocɨjɨ̈y, miich mɨjtungmɨɨdpɨ Festo. Yɨ huɨdi ɨɨch ngapxpyɨch jeꞌ jeꞌ tɨyꞌajtɨp etz janchɨp.
\v 26 Yɨ rey Agripa ñejhuɨydaayb yɨꞌ tügꞌócɨy jada, paady nmɨydägɨch aamɨc jotmɨc ma yɨꞌ yhuinduu; com nnejhuɨɨybɨch co yɨꞌ ñejhuɨydaayb jada tügꞌócɨy, com canan hueꞌ jada yajtuuñ yajmɨydacy ayüchytuum.
\v 27 ¿Nej mmɨbɨjcpy, miich rey Agripa, jaduꞌn nej ajcxy ymɨnañ yɨ Dios yꞌayuccojaaybɨ? Nnejhuɨɨybɨch co miich mmɨbɨcy.
\p
\v 28 Chi je rey Agripa yꞌadzooy, ymɨnañ:
\p
―Janch tɨm jayinjaty jahuenjaty miich xycayajmɨbɨcyɨch Jesucristo.
\p
\v 29 Chi Pablo ymɨnañ:
\p
―Oy yjayinjaty yjahuenjatyɨty ooy mɨjcajee mgamɨbɨcy, chojcpy Dios co miich mmɨbɨgɨpy Jesucristo etz nañ jaduꞌn tügꞌócɨy jäy huɨdi cham xyꞌamɨdooꞌíjtɨp ɨɨch nꞌayuc. Dios chojcpy co mmɨbɨgɨpy Jesucristo jaduꞌn nej ɨɨch nmɨbɨcyɨch, jëyɨ janchtɨy co caꞌ mmachꞌidɨpy jaduꞌn nej ɨɨch nmachꞌityɨch.
\p
\v 30 Co je Pablo ymɨydactay, chi je rey etz gobernador ytɨnayɨ̈gy quipxyɨ mɨɨd Berenice etz jacjadyii huɨdi anajty ajcxy jɨm.
\v 31 Chi ajcxy ahuingujc oy capxyöygɨxy Pablo ypocy, ñayñɨmáayɨgɨxy miñ xyɨpy:
\p
―Jada yëydɨjc caꞌ jada ti tundɨgoy, caꞌ ypadyii nɨcxy yꞌögy, ni caꞌ ypadyii nɨcxy ymachꞌɨñäy pujxtɨgoty.
\p
\v 32 Chi Agripa nɨmay Festo:
\p
―Jëbɨ ixyipy nnajtzmadzɨɨyɨm Pablo co caꞌ cɨꞌm ycanayñibɨjctzohuɨɨyɨ co huen tɨydunyii je emperador César jɨm Roma.
\c 27
\s Pablo yajnɨcxɨ jɨm Roma
\p
\v 1 Co ajcxy yajnihuinmayɨɨy co xyquexáangɨxyɨch jɨm Italia, chi Pablo yajcɨ̈yejc mɨɨd jacjadyii machyjäy ma tüg capitán huɨdi anajty yxɨɨ Julio, jeꞌ huɨdi nihuindzɨnꞌajtp tügpɨcy soldadtɨjc huɨdi anajty yxɨɨ batallón Augusto.
\v 2 Chi ɨɨch ajcxy ndɨgɨy ma tüg barco huɨdi yhuindzɨn cogajpɨp jɨm Adramitio. Je barco hueꞌ anajty ñɨcxaꞌñ ma nijëjɨty barco jättac jɨm Asia ñaaxjot. Chi ɨɨch ajcxy ndzoonɨ. Mɨɨd ɨɨch anajty ajcxy Aristarco huɨdi anajty cogajpɨp Tesalónica jɨm Macedonia.
\v 3 Com jabom ɨɨch ajcxy njaꞌty ma barco jättac jɨm Sidón. Jɨm je Julio paꞌayoy Pablo, e ahuaatzɨ ytuꞌ co huen nɨcxy coꞌixɨ̈y ymɨgügtɨjc, etz huen jeꞌ ajcxy yajcayyii yajꞌügyii.
\v 4 Co ɨɨch ajcxy ndzooñ jɨm Sidón, chi je naax mejyꞌagujcpɨ yhuɨꞌmnɨ anajtyꞌamy huɨdi yxɨɨ Chipre, mɨɨd co je poj anajty jɨjpcobojɨ̈y je barco.
\v 5 Chi je barco huinyöyñajxy je Cilicia ñaaxjot etz Panfilia ñaaxjot, oy njädyɨch ajcxy jɨm Mira, tüg cajp jɨm Licia ñaaxjot.
\p
\v 6 Jɨm je capitán paty tüg Alejandría ybarco hueꞌ anajty ñɨcxy jɨm Italia. Chi je capitán ɨɨch ajcxy xyajbarcotɨgɨɨy.
\v 7 Canaag xɨɨ ɨɨch nyöy janch oñdägy, adzaach ɨɨch ajcxy njaꞌty mɨhuingon je Gnido co anajty je poj tzach jɨjpcobojɨ̈y je barco. Najx ɨɨch ajcxy mɨhuingon Salmón, etz njüyöyꞌahuɨdijtyɨch ajcxy Creta je mejyꞌagujcpɨ naax.
\v 8 Adzaach ɨɨch ajcxy njaꞌty ma barco jättac huɨdi anajty yxɨɨ Buenos Puertos, mɨhuingon Lasea.
\p
\v 9 Tɨ ɨɨch ajcxy ooy anajty nxɨɨdɨgoy, e ooy anajty ycodzɨgɨ̈jɨty je barco yajyöyɨɨ. Tɨ anajty je ayuuxɨɨ ñajxnɨ, e tɨ mɨhuingon anajty je poj tuu tiempo huɨdi jäy ytijpy invierno. Paady Pablo je soldado huindzɨn jaccapxhuijy,
\v 10 chi Pablo ymɨnañ:
\p
―Huindzɨndɨjc, jaduꞌn nej yam codzɨgɨꞌ jada ooy co njacnɨcxɨm barcojoty, caꞌ yjecyɨty co nɨcxy ndɨgooyɨm mɨɨd barco etz mɨɨd ñidzɨmy etz nꞌoꞌctaayɨm.
\p
\v 11 E je soldado huindzɨn yjacmɨjpɨdac oy je barco yajyöybɨ yꞌayuc etz je barco capitán yꞌayuc, caꞌydɨ Pablo yꞌayuc.
\v 12 Com jeꞌ co je barco yjättac caꞌ anajty yꞌóyɨty, nɨcxy jɨm yajnajxcɨxy je poj tuu tiempo, chi je jacmaybɨ ajcxy yhuinmaꞌñypɨdacy, co jëbɨ barco yjacyöy, ocꞌixaangɨxy pen yjätcɨxy jɨm Fenice ma Creta ñaaxjot. Jɨm ma tüg barco yjättac huɨdi yꞌaguu najtzꞌixɨɨyb ma xɨɨ pɨdzɨmy, e jɨm anajty je poj tuu tiempo yajnaxaangɨxy.
\s Je mɨjpoj mɨjtɨgoy ma je mejy
\p
\v 13 Jaduꞌn yjajty co je jɨɨnboj hueenɨ ypɨdzɨɨmy, huinꞌit huinmay ajcxy co jëbɨ yjactüyöy je barco. Chi ajcxy yajpɨdɨ̈gy je mɨj pujx huɨdi barco yajtɨnayxɨjp, e yajyöychooñ je barco. Chi ñɨcxy je barco mejypaꞌ mejypaꞌ ma Creta ñaaxjot.
\v 14 Huinꞌit hueenɨ tiempo ñajx, chi je mɨcpoj miiñ ma tɨɨchpoj pɨdzɨmy, huɨdi jäy ytijpy Euroclidón, jaduꞌn yhuimbɨdzɨm, Noreste.
\v 15 Chi je mɨc poj yajtütɨgajch je barco, e com caꞌ anajty ndɨmdüyöygɨxnɨ mɨɨd je poj ycɨxpɨ, chi je mɨc poj ɨɨch ajcxy xyajnɨcxy adzip ma anajty tzocy.
\v 16 Najx ɨɨch ajcxy mɨhuingon tüg naax mutzpɨ mejy agujcpɨ huɨdi yxɨɨ Clauda, e adzaach ɨɨch ajcxy nyujcjugujcy je mutz barco huɨdi anajty miimb ixxodzɨ̈y ma je mɨjpɨ.
\v 17 Co ajcxy jugujcpɨdzɨmy je mutz barco, chi ajcxy yajtuuñ maychaay e xojtzmujcy je barco aguu. Chi ajcxy yajmɨnajcy je huit huɨdi anajty poj mɨc tzach ymajchyp. Jeꞌ co chɨgɨɨygɨxy co chɨmnɨcxɨɨyb je barco jɨm ma mejy huɨdi caꞌ yꞌagomɨty, ma püjot huɨdi yxɨɨ Sirte. Chi ajcxy ñayyejcɨ huen poj yajnɨ́cxɨgɨxy.
\v 18 Com jabom, com ooy mɨc anajty je poj, chi ajcxy je chɨmy mejy cöjɨbijptaayɨ.
\v 19 Je mɨdugɨɨg xɨɨbɨ, chi ɨɨch ajcxy nmejycöjɨbijptay je tungbejt huɨdi yajtumyb ma je barco.
\v 20 Tɨ anajty canaagxɨɨ ñajxnɨ e ɨɨch ajcxy caꞌ ma xɨɨ madzaꞌ nꞌocꞌíjxcɨxnɨ, mɨɨd je mɨj poj ycɨxpɨ huɨdi anajty ɨɨch ajcxy xychachyajtüyöyp. Hueꞌ ɨɨch ajcxy ndijcɨxy co tɨ ndɨgóoygɨxyɨch, caꞌ ndijy ɨɨch ajcxy ndzögɨpy.
\p
\v 21 Tɨ anajty xɨɨ tiempo ɨɨch ajcxy nyajnajxcɨxy jaygay, chi Pablo ytɨnayɨ̈gy, nɨmay je jäy ajcxy:
\p
―Yëydɨjctɨjc, co ɨɨch miich ajcxy xycacapxymɨdoy caꞌ ngatzoonɨm jɨm Creta ñaaxjot, e caꞌ ixyipy jada ayoꞌn yam jaduꞌn nbaatɨm.
\v 22 Jadachambɨ caꞌ mdajcɨxy mmaygɨxy, caꞌ ni pɨn ytɨgoyaꞌñ, oy je barco yjatɨgoy.
\v 23 Amygoodz je nHuindzɨn Dios tüg yꞌángel tɨ ñayguëxɨ̈gyii ma ɨɨch, je Dios huɨdi ɨɨch ngapxymɨdooybɨch, yɨꞌ tɨ quexy.
\v 24 Je ángel tɨ xyñɨmäyɨch: “Caꞌ mdzɨgɨ̈y, Pablo, copɨcy co mjatyjädɨpy ma je mɨjꞌaneꞌmbɨ, je César yhuɨnduu. Mɨɨd miich ycɨxpɨ, Dios ñihuänamy yajtzögamy tügꞌócɨy huɨdi ji barcojoty, caꞌ ni tüg yꞌögɨpy.”
\v 25 Paady nayjotꞌamɨjmóoyɨgɨx, yëydɨjctɨjc, nmɨbɨjcpyɨch Dios co jaduꞌn yjadaꞌñ jaduꞌn nej yɨꞌ yꞌángel tɨ xyñɨmäyɨch.
\v 26 Ooy ycopɨcyɨty nɨcxy nmɨjpojpejtɨm ma tüg naax mejy agujcpɨ.
\p
\v 27 Majmactz xɨɨ je mɨc poj anajty yajyöyii je barco oyñinej jɨm ma je mejy huɨdi yxɨɨ Adria, chi mɨjcutz je barco yajyöybɨ jɨhuɨꞌñybɨjcy co anajty tɨ mɨhuingoñ naax.
\v 28 Chi ajcxy quipxy je nɨɨ jaduꞌñɨ anajty ycɨcyɨty, e hueꞌ ajcxy quipxy iipx xap ycɨcyɨty. Jahuengɨ huinꞌit jadügꞌoc ajcxy quipxy je nɨɨ, e hueꞌ oy quipxcɨxy majmocx xap ycɨ́cyɨty.
\v 29 E co anajty chɨgɨɨygɨxy co tijy je barco jɨjpcobonɨ̈huɨpy ma tzaagop, chi ajcxy pɨdacy nɨɨjoty mɨdaax pujx ma barco yꞌɨjx, je huɨdi yxɨɨjɨp anclas, janch tzɨgɨɨyb anajty ajcxy yꞌahuijxcɨxy coonɨ xɨɨmɨ̈huɨpy.
\v 30 Chi jeꞌ ajcxy huɨdi anajty barco yajyöyp yhuinmaꞌñybaty co yquëgaꞌñ ameech. Chi ajcxy pɨdacy nɨɨhuingɨ́xy je mutz barco. Chi ajcxy ñaybɨdaacɨ jaduꞌn nej jɨhuɨɨy je ancla jac yajmɨnagaangɨxy jɨm ma barco yhuinduu.
\v 31 Huinꞌit Pablo nɨmay je soldado huindzɨn etz je soldadtɨjc:
\p
―Pen caꞌ jada huɨꞌmgɨxy ma barco, caꞌ miich ajcxy mejy ypɨdzɨmɨpy.
\p
\v 32 Huinꞌit ajcxy tzujctujcy je tzaay huɨdi je mutz barco anajty mɨɨd ycoxochɨty, chi ajcxy yajcäy je mutz barco nɨɨjoty, e chi je mejy yajnɨcxyɨ.
\p
\v 33 Moñyɨ Pablo mɨgapxy je jäy ajcxy, chi ajcxy nɨmay co huen huingayñajxcɨxy, chi Pablo ymɨnañ:
\p
―Cham majmactz xɨɨ ma miich ajcxy caꞌ mmaagɨxy, e ni caꞌ mgaaygɨxy mꞌuuccɨxy.
\v 34 Tun mayꞌajt caaygɨxy oy jaduꞌñyɨ, copɨcy jada co njatyñïdzooctähuaanɨm, ni tüg ngöhuay caꞌ ytɨgoyaanɨm.
\p
\v 35 Co Pablo jaduꞌn ymɨnanday, chi tüg tzajcaagy conɨ̈gy, chi jayɨjp Dioscojuyip yajnajxy mayjäy agujc, chi tujc-huäcxy etz ytɨgɨɨy ajcxy caaybɨ.
\v 36 Mɨcꞌamy je jäy ajcxy yjotmɨgɨyday nidügꞌócɨy, e chi ajcxy ytɨgɨɨy caaybɨ.
\v 37 Hueꞌ anajty ñaybáatɨgɨxy barcojoty mejtz mɨgoꞌpx jatugɨꞌpx majmocxtüg jäy.
\v 38 Co ajcxy ycayday, chi jacnɨɨgöjɨbijpy je trigo, jɨgɨx huen cömɨnacy je barco chɨmy.
\s Chi barco tüg yquiñ
\p
\v 39 Co yxɨɨmɨɨy, chi je barco yajyöybɨ caꞌ ijxcapy je naax, e yꞌijxpaty tüg it ma mejy huen ycoguegɨ̈y, e jɨm anajty püjot. Chi ajcxy yhuinmaꞌñybaty coꞌixaangɨxy pen jëbɨ jɨm yjäty je barco.
\v 40 Chi ajcxy tzujctujcy je tzaay huɨdi anajty mɨɨd yxochɨty je anclas, e chi anclas yhuɨꞌmnɨ nɨɨjoty, huinꞌit ajcxy mɨguejɨɨy je nɨɨgaap huɨdi tumb co tümöy je barco. Chi huit jadügꞌoc ajcxy pɨdacy huɨdibɨ pojmajtzp. Chi je barco ytɨgɨɨy yöyb, tɨɨy ajcxy yajnɨcxy ma püjot.
\v 41 E chi oy mɨnaybadyii ma anajty je mejy mejtz it oy mɨc ycujyɨn, chi oy yjëpxy püjoty. Je barco jɨjp oy ytɨgɨ̈y tätzpɨcy caꞌ huaad yꞌocyücxnɨ, e je barco ɨjx oy ytɨgɨɨyñ aguejthuäcxpɨ ymɨɨd je mejy püjoty ymɨjaa.
\v 42 Chi je soldado yjayajꞌögaañ je machyjäy caꞌydɨ yqueeccɨxy ayaahuɨp.
\v 43 Je soldado huindzɨn caꞌ aꞌɨxɨɨy nɨcxy yajꞌögyii Pablo, chi nɨmay soldado ajcxy co huen ixmajtzcɨxy yɨ machyjäy. Chi je soldado huindzɨn nɨmay je jäy ajcxy co huen nɨɨdɨgɨɨygɨxy pɨnjaty jajtp yau.
\v 44 E huɨdi caꞌ jajtcɨxy yau jaydëbɨ nɨɨdɨgɨɨygɨxy mɨɨd puꞌy etz mɨɨd barco pedasɨ. Jaduꞌn ajcxy nidügꞌócɨy ymejy ypɨdzɨmday.
\c 28
\s Pablo yjädy ma tüg naax mejyꞌagujcpɨ huɨdibɨ yxɨɨ Malta
\p
\v 1 Co ɨɨch ajcxy nɨɨbɨdzɨmday, chi ɨɨch ajcxy nejhuɨy co je naax mejy agujcpɨ hueꞌ anajty yxɨɨ Malta.
\v 2 Je conaax ajcxy ooy oyjäyꞌajtɨn tuuñ mɨɨd ɨɨch ajcxy, chi ajcxy yajmɨjɨɨy jɨɨn mɨj, mɨɨd co anajty ooy ytɨɨchɨty, etz co anajty ooy ytuubojy. Chi xyñɨmay ɨɨch ajcxy co miiñ nꞌocxáamgɨxyɨch.
\v 3 Chi Pablo ytɨgɨɨy jäxycajpmujcpɨ, e chi pɨdacy jɨɨnjoty. Chi tüg ahuaꞌn ɨyujc pɨdzɨmy, yquëgy anajty mɨɨd je anbɨ, chi Pablo ymajtzɨ ma ycɨꞌ.
\v 4 Co je cogajp ajcxy ijxy je ahuaꞌn ɨyujc ytɨɨyñäy ma Pablo ycɨꞌ, chi ajcxy ñayñɨmaayɨ miñ xyɨpy:
\p
―Jadayaabɨ yëydɨjc, jäy yajꞌöcpɨ jada. Oy caꞌ tɨ yꞌögy mejyjoty, je tɨydumbɨ tzajpjotypɨ caꞌ aꞌɨxɨ̈y nɨcxy yjactzɨnäy.
\p
\v 5 Chi Pablo ycɨꞌ huinxidicxy, e jɨɨnjoty oy ycäy je ahuaꞌn ɨyujc, e caꞌ Pablo ni nej yjajty.
\v 6 E tügꞌócɨy je jäy tzachꞌahuijxcɨxy mɨna anajty yꞌocquiixɨ̈gy, o mɨna anajty yꞌocꞌögy. Tɨ anajty ooy yꞌahuijxcɨxy jecy; co ajcxy ijxy caꞌ ni nej yjaty, chi ajcxy yhuinmaꞌñ yajtɨgajch. Ymɨnañ ajcxy co Pablo hueꞌ jadaꞌ yɨꞌ tüg dios.
\p
\v 7 E mɨhuingon anajty je Publio ytɨjc, je huɨdi nigohuajcꞌajty je jɨmbɨ naax mejyꞌagujcpɨ. Je Publio xyajjättacɨch ajcxy, e xyajcaay xyajꞌuucɨch ɨɨch ajcxy yajxon tugɨɨg xɨɨ.
\v 8 Jaduꞌn yjajtɨ co je Publio anajty yteedy ypɨgyii mɨɨd tooy gohuajc etz mɨɨdɨty anajty nɨꞌpypaꞌm. Chi Pablo oy ixy je paꞌmjäy. Chi Pablo Dios mɨbɨjctzoy, e chi cɨ̈nïxajy, e yajtzoocy.
\v 9 Mɨɨd jadaay miñ ajcxy nijëjɨty paꞌmjäy huɨdi anajty ajcxy tzɨnaayb ma je naax mejyꞌagujcpɨ e chi ajcxy chooctäy.
\v 10 Mɨɨd jada ycɨxpɨ nyajcömay ɨɨch ajcxy, e nyajmooyɨch ɨɨch ajcxy tijaty huɨdi ɨɨch ajcxy nidüyöyɨpy barcojoty.
\s Chi Pablo oy yjädy jɨm Roma
\p
\v 11 Tugɨɨg poꞌ ɨɨch ajcxy anajty tɨ nꞌijtnɨ jɨm. Chi ɨɨch ajcxy nbarcotɨgɨɨy ma tüg barco huɨdi anajty je tuuboj tiempo tɨ yajnaxy jɨm Malta. E je barco capitán jɨm anajty ycogajpɨty Alejandría. E je barco ymɨɨd anajty ahuɨnax huɨdi anajty yxɨɨ Cástor etz Pólux huɨdi ajcxy diosꞌajtpy.
\v 12 Chi ɨɨch ajcxy oy njäty ma je barco jättac huɨdi anajty yxɨɨ Siracusa. E jɨm ɨɨch ajcxy nhuɨꞌmɨɨy tugɨɨg xɨɨ.
\v 13 Ndzoñɨch ajcxy Siracusa barcojoty, nɨcxy ɨɨch ajcxy mejypaꞌ mejypaꞌ, ixtɨ njaꞌtyɨch ajcxy jɨm Regio. Com jabom oy ypɨdzɨmy jɨɨnboj, chi co maax oy njaꞌty ɨɨch ajcxy Puteoli.
\v 14 E jɨm ɨɨch ajcxy nbaaty nijëjɨty jäy huɨdi anajty mɨjpɨdaacp Jesús. Jeꞌ ajcxy xycohuanɨɨyɨch co ɨɨch ajcxy jɨm huɨꞌmɨpy tüg semaan. Chi ɨɨch ajcxy jadügꞌoc ndzooñ, nnɨcxyɨch ajcxy jɨm Roma.
\v 15 Je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy huɨdi anajty jɨm Roma ymɨdou ajcxy ayuc co ɨɨch anajty ajcxy jɨm nɨcxy, chi ajcxy chooñ nijëjɨty oy xyjɨjpcobadɨ́ɨygɨxyɨch ma je cajp mercado mɨɨd huɨdi anajty yxɨɨ Foro de Apio. Jacjadyii mɨbɨjcpɨdɨjc oy xyjɨjpcobadɨ̈yɨch ma tüg jättac huɨdi anajty yxɨɨ, Tres Tabernas. Co Pablo jɨjpcoꞌixɨɨy je mɨbɨjcpɨdɨjc ajcxy, chi Dioscojuyip yajnaxy etz ñayjɨhuɨɨyɨ janch jotcujc.
\v 16 Co ɨɨch ajcxy njaꞌty jɨm Roma, chi je soldado huindzɨn cɨ̈yejcy je machyjäy ma je comandante, per aꞌɨxɨɨyb co Pablo tzɨnäy ahuingujc ma tüg pɨjctzoydɨjc, jëyɨ anajty tüg soldado ycuendꞌadyii.
\s Chi Pablo Dios yꞌayuc capxhuäcxɨ jɨm Roma
\p
\v 17 Tugɨɨg xɨɨ maabɨ Pablo anajty yjäty jɨm Roma co capxyñiguejxy je judío huinmɨjꞌanäctɨjc huɨdi anajty ajcxy tzɨnaayb jɨm Roma. E co ajcxy ñaymujcɨ, chi Pablo ymɨnañ:
\p
―Mɨgügtɨjc ajcxy, oy ɨɨch caꞌ ti ndundɨgooyɨch mɨɨdɨ judío jäy ajcxy etz mɨɨd ajt nmɨjꞌap nmɨjteedy ycötújcɨn, chi je judíojäy ajcxy xymajchɨch etz xycɨ̈yejcɨch ma romano tungmɨɨdpɨ jɨm Jerusalén.
\v 18 Co je romano tungmɨɨdpɨ ajcxy xyꞌamɨdooyɨch, huinꞌit ajcxy xyjanajtzmadzɨ̈huaañɨch, caꞌ ti ajcxy paaty ma ɨɨch huɨdi ajcxy xyajcoꞌögɨ̈huɨbɨch.
\v 19 Co je judíojäy yjotmätcoty ajcxy, caꞌ ajcxy aꞌɨxɨ̈y co nyajnajtzmadzɨ̈huɨbɨch, chi nayñibɨjctzohuɨɨyɨch co nyajtɨydunɨpyɨch ma je mɨjꞌaneꞌmbɨ ya Roma, oy ɨɨch caꞌ ti xɨ̈huɨn nmɨɨdɨty mɨɨd ɨɨch nmɨgonaax nmɨgogajpɨch.
\v 20 Paady tɨ ngapxyñiguejxcɨxy co nyajmɨɨdmɨydägaꞌñ ajcxy tigɨ́x co nmachꞌityɨch. Mɨɨd co ɨɨch ajt nꞌahuijxɨm co Dios nihuänaꞌñ yajnïdzögaꞌñ yɨ Israel jäy etz yajjugypɨgaꞌñ je jäy tɨɨbɨ yꞌöccɨxy. Paady jadachambɨ nyajpaadyɨch mach.
\p
\v 21 Chi ajcxy yꞌadzooy:
\p
―Caꞌnɨ ɨɨch ajcxy ni ti necy xyñijäty huɨdi tzoomb jɨm Judea mɨɨd miich ycɨxpɨ. E ni tüg ajt nmɨgügtɨjc caꞌ jɨbɨc xyñimɨydägy.
\v 22 Njaꞌamɨdoꞌidaamyɨch jaduꞌn nej miich mmɨydägy, com nnejhuɨybɨch co huen ymaꞌámyɨty jäy ymɨdzipꞌajty je jemybɨ yꞌijxpɨjcɨn.
\p
\v 23 Chi tüg xɨɨ ajcxy agapxtujcy. Co oy paady mɨna anajty tɨ agapxtujccɨxy, chi mayjäy ñayyöymujcɨ ma je Pablo anajty jättac mɨɨdɨty. Jopy ajcxy yajtzondacy capxɨɨ mɨydägɨɨ ixtɨ ycootztzuuꞌɨɨy, jaduꞌn Pablo tzachyajnɨmaaygɨxy je Dios yꞌayuc nej Dios yhuinmaꞌñ mɨɨdɨty. E yajjothuimbidaangɨxy anajty ma je Jesús mɨɨd co capxtɨ̈cxy je Moisés ycötujcɨn nej anajty yjaybetyɨty, etz jacjadyii ayuc cojaaybɨ ñecy.
\v 24 Nijëjɨty cöbɨjc ajcxy nej Pablo anajty ymɨnaꞌñ, etz nijëjɨty caꞌ ajcxy mɨbɨjcy.
\v 25 Co caꞌ anajty ajcxy miñ xyipy yajtügɨɨy yhuinmaꞌñ, chi ajcxy ixy caꞌixy yöychóongɨxnɨ. Chi Pablo ymɨnañ:
\p
―Tɨytudägy je Espíritu Santo nɨmay je nmɨjꞌap nmɨjteedy ajt co yajcapxy je profeta Isaías co ymɨnañ:
\q 
\v 26 Nɨcx nɨmaꞌ je jäy ajcxy: Miich ajcxy oy mjamɨdohuɨpy nꞌayucɨch, per caꞌ ajcxy mhuinjɨhuɨ̈huɨp; oy mjahuindɨ́ɨcxcɨxɨpy, e caꞌ ajcxy mhuinjɨhuɨ̈huɨpy.
\q 
\v 27 Com jada jäy ajcxy hueꞌ yjotꞌahuimbijtcɨxy janch juuñ, e ymɨdoogɨxy oyñinej, jaduꞌn nej jɨhuɨy yhuimbïdzꞌijtcɨxy, e ni caꞌ yꞌocꞌíjxcɨxy mɨɨd yhuiin e ni caꞌ ocmɨdoogɨxy mɨɨd ytaꞌtzꞌac, ni caꞌ huinjɨhuɨɨygɨxy mɨɨd yjot yhuinmaꞌñ, ni caꞌ minɨpy ajcxy ma ɨɨch jɨgɨx myajtzögɨbɨch.
\m 
\v 28 Nejhuɨ́ɨygɨxy miich ajcxy co jadachambɨ etz jacnɨcxpɨ xɨɨ tiempo Dios yꞌahuanɨɨyb yꞌayuc ytɨyꞌajt nej jëbɨ jäy yꞌalma ajcxy yajnïdzögɨpy ma je jäy ajcxy huɨdi caꞌ yjudíojäyɨty, e jeꞌ ajcxy yꞌamɨdoꞌidɨpy.
\p
\v 29 Co Pablo jaduꞌn nɨmay ajcxy, chi ajcxy ñɨcxtáaygɨxnɨ chach ñayhuinꞌɨɨbéjtɨgɨxy ñayhuingapxpéjtɨgɨxy miñ xyɨpy.
\p
\v 30 Pablo mejtz jɨmɨjt jɨm chɨnay ma je pɨjctzoydɨjc jɨm Roma, e yajxon xiicꞌadzoy capxꞌadzoy pɨn miñ ycogapxɨ̈yii.
\v 31 Janch agujc jotcujc anajty capxhuäcxy je Dios yꞌanéꞌmɨn, e yajꞌixpɨcy je Huindzɨn Jesús ytɨyꞌajt, e ni pɨn ma ycapxꞌadugyii.