\id MRK
\h San Marcos
\toc1 San Marcos
\mt1 DIꞌLL WEN DANꞌ BZOJ SAN MARCOS
\c 1
\s Juan beꞌnnenꞌ bchoa nis bdixjweꞌreꞌ Diꞌll Wen ke Diosenꞌ
\r (Mt. 3:1‑12; Lc. 3:1‑9, 15‑17; Jn. 1:19‑28)
\p
\v 1 Ki bzorao Diꞌll Wen ke Jesucristo, beꞌnnenꞌ nak Xhiꞌnn Dios.
\p
\v 2 Kanaꞌ bzo to beꞌnn golle Isaías, beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ, naꞌ ki bzojeꞌ:
\q Wseꞌlaꞌ to beꞌnn kwiaraweꞌ raoꞌn, weꞌe xtiꞌlloꞌn,
\q nench yeweꞌ xhnneze ganꞌ teꞌon.
\q
\v 3 Leꞌe nneꞌe zillj latj dachenꞌ nneꞌe:
\q “¡Legón xhnid, legonchaꞌo nez ganꞌ te Xanllonꞌ,
\q lewsarj yichjraꞌlldaꞌore ka llon to beꞌnn llsarj to nez li!”
\m
\v 4 Naꞌ kaꞌn gok kat bllin Juan naꞌ latj dachenꞌ, naꞌ bchoeꞌ beꞌnn nis, naꞌ bdixjweꞌreꞌ beꞌnne llayaꞌl wayat akreꞌ ke da xhinnj ke akeꞌn, naꞌ choaꞌ akeꞌ nis nench waziꞌxhen Diosenꞌ ke da xhinnj ke akeꞌ kaꞌ.
\v 5 Beꞌnn zan beꞌnn zaꞌk doxhen ganꞌ nbane Judea, naꞌ beꞌnn zaꞌk Jerusalén lljakeꞌ lljazenay akeꞌ xtiꞌlleꞌn, naꞌ ka nak llxoarap akeꞌ da xhinnj ke akeꞌn, naꞌ llchoeꞌ leakeꞌ nis lo yeo ganꞌ nziꞌi Jordán.
\p
\v 6 Naꞌ Juan naꞌ gokeꞌ raꞌll da nak de yich xha camello, naꞌ bchej lloaꞌ leꞌen to yid, naꞌ bdaweꞌ bichsoa ren blliꞌndaꞌo ke beser yiꞌxe.
\v 7 Naꞌ llyixjweꞌreꞌ beꞌnne neꞌe:
\p —Za zaꞌa ye to beꞌnne naplle yel llnebiaꞌ ka nadaꞌ, ni jeze da lleꞌkaꞌ yeyaljaꞌ xhereꞌn bi zaꞌkaꞌ.
\v 8 Da li nadaꞌ llchoaꞌ reꞌ nis, zan Leꞌe goneꞌ ka yedsó Spíritu ke Diosenꞌ yichjraꞌlldaꞌore.
\s Jesúsenꞌ blloeꞌ nis
\r (Mt. 3:13‑17; Lc. 3:21‑22)
\p
\v 9 Naꞌ ka llanꞌ llchoaꞌ Juan naꞌ beꞌnn nis, Jesúsenꞌ bzeꞌe ganꞌ nziꞌi Nazaret ganꞌ nbane Galileanꞌ, naꞌ byejeꞌ lloaꞌ yeo ganꞌ nziꞌi Jordán, naꞌ bchoaꞌ Juan naꞌ Leꞌe nis.
\v 10 Bixha chak llalloj Jesúsenꞌ lo nisenꞌ, byarj yebánꞌ, naꞌ betj Spíritu ke Diosenꞌ, naken ka to plom daꞌo jasorenen Leꞌe.
\v 11 Naꞌ blloj chiꞌi Diosenꞌ yebánꞌ, bneꞌe:
\p —Rweꞌ nakoꞌ xhiꞌnnaꞌ nllieꞌraꞌ, llaweraꞌ llayazraꞌllaꞌ kwis.
\s Gokraꞌll daxiꞌon wkoꞌyelen Jesúsenꞌ goneꞌ da xhinnj
\r (Mt. 4:1‑11; Lc. 4:1‑13)
\p
\v 12 Naꞌll Spíritu ke Diosenꞌ, le benten nench byej Jesúsenꞌ ganꞌ nak latj dachenꞌ.
\v 13 Gannaꞌ bzoeꞌ choa (40) lla radj bayiꞌx znia ake. Naꞌ danꞌ llnebiaꞌ daxiꞌo kaꞌ bkoꞌyelen Leꞌe, gokraꞌllen gon Jesúsenꞌ da xhinnj. Naꞌll angl kaꞌ bllin akeꞌ gokrén akeꞌ Jesúsenꞌ.
\s Jesúsenꞌ bzoraweꞌ llyixjweꞌreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ
\r (Mt. 4:12‑17; Lc. 4:14‑15)
\p
\v 14 Bayoll broꞌ akeꞌ Juan naꞌ rill ya, Jesúsenꞌ ballineꞌ ganꞌ nbane Galileanꞌ llyixjweꞌreꞌ Diꞌll Wen, ka nak yel llnebiaꞌ ke Diosenꞌ.
\v 15 Lleꞌe beꞌnn kaꞌ:
\p —Ba bllin lla gak danꞌ nwia Diosenꞌ goneꞌ, naꞌ sorao nnebieꞌ, lewayate ke da xhinnj keré kaꞌ, naꞌ lechejleꞌ Diꞌll Wen ke Diosenꞌ.
\s Jesúsenꞌ goxheꞌ tap beꞌnn wxhen bel
\r (Mt. 4:18‑22; Lc. 5:1‑11)
\p
\v 16 Jesúsenꞌ deꞌe lloaꞌ nisdaꞌo Galileanꞌ, naꞌ breꞌreꞌ chop beꞌnn wxhen bel, beꞌnn re Simón ren biꞌcheꞌn re Andrés, naꞌ llzaꞌl yixj bel ke akeꞌn lo nisenꞌ.
\v 17 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ:
\p —Ledá gonre nadaꞌ txhen, naꞌ gonaꞌ nench reꞌ wtopre beꞌnne, naꞌ yelloj akeꞌ rao da xhinnj ke akeꞌ kaꞌ.
\p
\v 18 Naꞌll le bsanraꞌllte yixj bel ke akeꞌn, naꞌ le bnao akteꞌ Leꞌe.
\p
\v 19 Naꞌ bzaꞌa Jesúsenꞌ ye raꞌte, naꞌ breꞌreꞌ Jacobo ren Juan, xhiꞌnn Zebedeo, lliꞌ akeꞌ lo barco ke akeꞌn llatiꞌx yixj bel ke akeꞌn.
\v 20 Leskaꞌ le goxhteꞌ leakeꞌ, naꞌ bkwaꞌnnrén akeꞌ xa akeꞌn beꞌnn wen llin kaꞌ, naꞌ bnao akeꞌ Jesúsenꞌ.
\s Jesúsenꞌ bayoneꞌ to beꞌnn yoꞌ daxiꞌo yichjraꞌlldaꞌweꞌ
\r (Lc. 4:31‑37)
\p
\v 21 Naꞌ bllin Jesúsenꞌ ren beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen yellenꞌ re Capernaum, naꞌ ka bllin to lla nbaꞌnne ke beꞌnn Israel kaꞌ, byejeꞌ lo yodaꞌo, naꞌ bzorao llroeꞌreꞌ leakeꞌ.
\v 22 Naꞌ llabane beꞌnn kaꞌ ke diꞌllenꞌ lloeꞌn, le nneꞌe ka beꞌnn nap yel llnebiaꞌ, le bi llon beꞌnn kaꞌ llsedre ke leyenꞌ kaꞌ.
\v 23 Bixha lo yodaꞌo naꞌ, lliꞌ to beꞌnn yoꞌ daxiꞌo yichjraꞌlldaꞌweꞌ, naꞌ bzorao llosieꞌ neꞌe:
\p
\v 24 —¿Bixchen zadchixkoꞌ ren netoꞌ, Jesús beꞌnn Nazaret? ¿Zaꞌo zadlleyiꞌo netoꞌn? Nnézkzeraꞌ no rweꞌ, rweꞌn Beꞌnn Nak Laꞌy bseꞌl Diosenꞌ.
\p
\v 25 Jesúsenꞌ benreꞌ daxiꞌon znia lleꞌen:
\p —¡Llakia llonoꞌ, balloj yichjraꞌlldaꞌo beꞌnnenꞌ!
\p
\v 26 Naꞌll daxiꞌon bnnibchachen beꞌnnenꞌ, naꞌ besiaꞌn zillj kwis, naꞌll ballojen yichjraꞌlldaꞌo beꞌnnenꞌ.
\v 27 Yeolol beꞌnn kaꞌ llabán akreꞌ kwis, naꞌll lle lwellj akeꞌ:
\p —¿Akre chejnieꞌllo danꞌ? ¿Bi da kobenꞌ llroeꞌ llsede beꞌnnenꞌ? Ka naken ren yel wak keꞌen llalwilleꞌ daxiꞌon naꞌ llzenayten.
\p
\v 28 Sete bnneze beꞌnn zan kanꞌ goken, doxhen ganꞌ nziꞌi Galileanꞌ bze ke Jesúsenꞌ.
\s Jesúsenꞌ bayoneꞌ xhnaꞌ noꞌr ke Simón Pedro
\r (Mt. 8:14‑15; Lc. 4:38‑39)
\p
\v 29 Ka balloj Jesúsenꞌ lo yodaꞌon, naꞌ zjayakeꞌ txhen ren Jacobo, naꞌ Juan naꞌ, jakeꞌ rill Simón naꞌ, ren Andrés.
\v 30 Bixha xhnaꞌ noꞌr ke Simón naꞌ, deꞌe yoeꞌ da la res, le beꞌrén akteꞌ Jesúsenꞌ diꞌll kanꞌ llaken.
\p
\v 31 Naꞌ jabiꞌyeꞌ, beꞌxeꞌ taꞌkeꞌn, naꞌ baliseꞌ leꞌe, le ballachte da lanꞌ, le bzoraote llsinieꞌ da gao akeꞌ.
\s Jesúsenꞌ bayoneꞌ beꞌnn zan
\r (Mt. 8:16‑17; Lc. 4:40‑41)
\p
\v 32 Ka ba zaꞌa llen willenꞌ, naꞌ ba llze yere, jwaꞌa akeꞌ beꞌnn zan rao Jesúsenꞌ beꞌnn llak yillweꞌ, naꞌ beꞌnn yoꞌ daxiꞌo.
\v 33 Yeolol beꞌnn yell bdop akeꞌ lloaꞌ yoꞌ ganꞌ zoeꞌn.
\v 34 Beꞌnn zan bayoneꞌ, beꞌnn llak wde wdere yillweꞌ, naꞌ babejeꞌ daxiꞌo yichjraꞌlldaꞌo beꞌnne, naꞌ bi beꞌe latj nne daxiꞌo kaꞌ, le nnez akseren noxhanꞌ nakeꞌ.
\s Jesúsenꞌ bdeꞌe doxhen Galilea llyixjweꞌreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ
\r (Lc. 4:42‑44)
\p
\v 35 Naꞌ nakte nnaxte byas Jesúsenꞌ, naꞌ bllojeꞌ zejeꞌ to latj dach, naꞌ lloeꞌreneꞌ Diosenꞌ diꞌlle.
\v 36 Naꞌ Simón Pedro ren beꞌnn kaꞌ non leꞌe txhen naꞌ, jakeꞌ jadirj akeꞌ Leꞌe.
\v 37 Ka ballel akreꞌ Leꞌen, lle akeꞌ Leꞌe:
\p —Yeolol beꞌnn kaꞌ dá akeꞌ llayirj akeꞌ rweꞌ.
\p
\v 38 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —Lechoꞌo yell wrill kaꞌ nench chixjweꞌ akreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ, le ke len naꞌ ba bedaꞌ.
\p
\v 39 Doxhen ganꞌ nbane Galileanꞌ bda Jesúsenꞌ llyixjweꞌreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ toto yodaꞌo ke beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ llabejeꞌ daxiꞌo yoꞌ yichjraꞌlldaꞌo beꞌnne.
\s Jesúsenꞌ bayoneꞌ to beꞌnn llen yillweꞌ danꞌ ne lepra
\r (Mt. 8:1‑4; Lc. 5:12‑16)
\p
\v 40 Naꞌ to beꞌnn llen yillweꞌ danꞌ ne lepra, byejeꞌ rao Jesúsenꞌ, goꞌtyoereꞌ Leꞌe, naꞌ bcheꞌk xhibeꞌ lleꞌe Leꞌe:
\p —Chaꞌ lleꞌnroꞌ, wakse wakaꞌo yillweꞌ kiaꞌ ni.
\p
\v 41 Naꞌ Jesúsenꞌ bayaꞌchraꞌlleꞌ leꞌe, naꞌ bli taꞌkeꞌn bdaneꞌ leꞌe, naꞌ golleꞌ leꞌe:
\p —Lleꞌnkzraꞌ, bayak.
\p
\v 42 Bayoll bneꞌe kaꞌn, le bayakte beꞌnnenꞌ, naꞌ bagaꞌnnteꞌ yall kwis.
\p
\v 43 Naꞌll Jesúsenꞌ baseꞌleꞌ leꞌe, naꞌ goꞌtyoereꞌ leꞌe,
\v 44 lleꞌe leꞌe:
\p —Notno yeꞌo bayonaꞌ rweꞌ, kon byej rao bxozenꞌ nench reꞌreꞌ ba bayakoꞌ, naꞌ beꞌe danꞌ nllia da Moisésenꞌ biaꞌa weꞌllo, nench yeyakoꞌ yall rao leyenꞌ. Kaꞌ ben nench yeolol beꞌnne nnez akreꞌ ba bayakoꞌ.
\p
\v 45 Bixha beꞌnnenꞌ ka bazeꞌe naꞌ, bzorao lloeꞌ diꞌll kanꞌ gok bayakeꞌn. Ke len naꞌ bill gokse choꞌ Jesúsenꞌ yell kaꞌ, naꞌ bdeꞌe llillize do ga ndach, naꞌ dekz de beꞌnn zan lljakse raweꞌn beꞌnn zaꞌk do gateze.
\c 2
\s Jesúsenꞌ bayoneꞌ to beꞌnn bi dá niaꞌneꞌe
\r (Mt. 9:1‑8; Lc. 5:17‑26)
\p
\v 1 Gok chop chonn lla bzaꞌa Jesúsenꞌ Capernaum naꞌ, kat ballineꞌ da yobre, naꞌ bnneze beꞌnn kaꞌ zoeꞌ yoꞌ.
\v 2 Le bdopte beꞌnn zan kwis bllinte lloaꞌ yoꞌn bayichochjten to nollno llakse choꞌ. Naꞌ bdixjweꞌreꞌ leakeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ.
\v 3 Kat le bllinte tap beꞌnn nlen akeꞌ to beꞌnn bi dá niaꞌneꞌe.
\v 4 Naꞌ bi gok choꞌrén akeꞌ leꞌe, llin akeꞌ raweꞌn le llaꞌa beꞌnn zan kwis. Naꞌll blep akeꞌ leꞌe yichjore, naꞌ bsarj akeꞌ to latj ga bletj akeꞌ leꞌe do ka nak ganꞌ xhoeꞌn, naꞌ bllineꞌ rao Jesúsenꞌ.
\v 5 Naꞌ gokbeꞌe Jesúsenꞌ nxenraꞌll akeꞌ Leꞌe, naꞌll golleꞌ beꞌnn xhinnjenꞌ:
\p —Xhiꞌnnaꞌ, ni llaziꞌxhenaꞌ da xhinnj koꞌon.
\p
\v 6 Lo yoꞌ naꞌ zjalliꞌ bal beꞌnn llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, kate ben akreꞌ kanꞌ bne Jesúsenꞌ, ben akeꞌ xhbab:
\v 7 “¿Bixchen nez beꞌnnenꞌ kaꞌ? Wakadiꞌ ke Diosenꞌ lloneꞌ. Nollno gak yeziꞌxhen da xhinnj ke beꞌnne, le zeraoze Dios.”
\v 8 Naꞌ Jesúsenꞌ bayakbeꞌreꞌ kanꞌ llon akeꞌ xhbabenꞌ, naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —¿Bixchen llonre xhbabenꞌ kaꞌ?
\v 9 Llákere bi napaꞌ yel llnebiaꞌ naꞌ yepeꞌ: “Ni llaziꞌxhenaꞌ da xhinnj koꞌo”, naꞌ bi zaꞌk xtiꞌllaꞌn. ¿Bixha chaꞌ yepeꞌ: “Bayas, baziꞌi ganꞌ xhoaꞌo naꞌ bayej”?
\v 10 Ni nnézere, nadaꞌ, Beꞌnnenꞌ Gorj Radj Beꞌnnach napaꞌ yel llnebiaꞌ rao yellrio nench yeziꞌxhenaꞌ da xhinnj ke beꞌnne.
\p Naꞌll golleꞌ beꞌnn xhinnjenꞌ:
\p
\v 11 —Ni llepaꞌ rweꞌ, bayas, baziꞌi ganꞌ bxhoaꞌon naꞌ bayej rilloꞌ.
\p
\v 12 Le bayasdote beꞌnnenꞌ, zanleneꞌ ganꞌ bxhoeꞌn, llwiate beꞌnn kaꞌ ballojeꞌ. Naꞌ llabane beꞌnn kaꞌ, naꞌ lloeꞌrao akeꞌ Dios ne akeꞌ:
\p —Gatga nna reꞌllo ka danꞌ gok nnaꞌ lla.
\s Ka gok brej Jesúsenꞌ Leví
\r (Mt. 9:9‑13; Lc. 5:27‑32)
\p
\v 13 Bde naꞌ, byej Jesúsenꞌ lloaꞌ nisdaꞌon da yobre, naꞌ beꞌnn zan bdop, naꞌ broeꞌ bsedreꞌ leakeꞌ.
\v 14 Naꞌ bdieꞌ ga lliꞌ to beꞌnn re Leví, nakeꞌ xhiꞌnn beꞌnnenꞌ re Alfeo, llieꞌ ganꞌ llchixhjeꞌ danꞌ llayaꞌl wayej yell ganꞌ llnebiaꞌ leakeꞌ. Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe:
\p —Da nao nadaꞌ.
\p Naꞌll bzolleꞌe, naꞌ bnaweꞌ Leꞌe.
\p
\v 15 Naꞌ bde naꞌ, lliꞌ Jesúsenꞌ llaoreneꞌ leakeꞌ txhen rill Levínꞌ, naꞌ ren beꞌnn zan beꞌnn wachixhj, naꞌ yezikre no beꞌnn wen da xhinnj, naꞌ ren beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen, le beꞌnn zan naꞌ nao Leꞌe.
\v 16 Naꞌ beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, naꞌ beꞌnn fariseo kaꞌ, breꞌe akreꞌ Jesúsenꞌ llaoreneꞌ beꞌnn wachixhj kaꞌ txhen, naꞌ beꞌnn wen da xhinnj kaꞌ yelaꞌ, goll akeꞌ beꞌnn kaꞌ non Jesúsenꞌ txhen:
\p —¿Bixchen llaoreneꞌ wachixhj kaꞌ, naꞌ ren beꞌnn wen da xhinnj kaꞌ txhen?
\p
\v 17 Ka bene Jesúsenꞌ kaꞌ, naꞌll golleꞌ leakeꞌ:
\p —Beꞌnn bibi yillweꞌ llake, bi yalljreꞌ beꞌnn wen rmell, zan beꞌnnenꞌ llak yillweꞌn, leꞌen yalljreꞌ beꞌnn wen rmellenꞌ. Kanꞌ naken kiaꞌ nadaꞌ, kere zaꞌa zadyexhaꞌ beꞌnn wen akenꞌ, zan zaꞌa zadwiaꞌ beꞌnn wen da xhinnj akenꞌ.
\s Jesúsenꞌ bzejnieꞌreꞌ bixchen bi llon beꞌnn kaꞌ non Leꞌen txhen naꞌ was
\r (Mt. 9:14‑17; Lc. 5:33‑39)
\p
\v 18 Bixha gok to lla beꞌnn kaꞌ non Juan naꞌ txhen, naꞌ beꞌnn kaꞌ non beꞌnn fariseo kaꞌ txhen non akeꞌ was, naꞌ bal beꞌnn kaꞌ jak akeꞌ rao Jesúsenꞌ, naꞌ lle akeꞌ Leꞌe:
\p —¿Bixchen beꞌnn kaꞌ non Juan naꞌ txhen, naꞌ beꞌnn kaꞌ nao beꞌnn fariseo kaꞌ llon akeꞌ was, naꞌ beꞌnn kaꞌ non rweꞌ txhen naꞌ, bi llon akeꞌ was?
\p
\v 19 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ:
\p —¿Bixha wak gon beꞌnn kaꞌ was, beꞌnn kaꞌ llon akeꞌ yexh ga llak yel wachaynaꞌa chak lliꞌrén beꞌnnenꞌ llchaynaꞌn leakeꞌ? Chak nna zo beꞌnn byionꞌ, llon akeꞌ leꞌe txhen, ker wak gon akeꞌ was.
\v 20 Zan wllin lla kat wagaꞌa beꞌnn byionꞌ, kanaꞌllenꞌ gon akeꞌ was.
\p
\v 21 ’Ni to beꞌnn kat wadeꞌe raꞌll, siꞌzeꞌ to raꞌll kobe wadeꞌen da gorenꞌ. Chaꞌ kaꞌ goneꞌ, raꞌll kobenꞌ, kat chiben, wabeꞌn, naꞌ da gorenꞌ yezikre cheꞌzen.
\v 22 Leskaꞌ nono kaꞌchaꞌoze xis uva kobenꞌ to lo blloy yid gore, le xis uva kobenꞌ wcheꞌzen blloy yid gorenꞌ naꞌ larjen. Ke nak xis uva kobenꞌ llayaꞌl kaꞌchaꞌweꞌn lo blloy yid kobe.
\s Beꞌnn kaꞌ non Jesúsenꞌ txhen blechj akeꞌ dao ke trigo to lla nbaꞌnne
\r (Mt. 12:1‑8; Lc. 6:1‑5)
\p
\v 23 Bixha gok to lla nbaꞌnne ke beꞌnn Israel kaꞌ, bde Jesúsenꞌ ga naz akeꞌ trigo, naꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, bzorao ll-lechj akeꞌ dao ke trigonꞌ.
\v 24 Naꞌ beꞌnn fariseo kaꞌ lle akeꞌ Leꞌe:
\p —Bwiake kanꞌ llon beꞌnn kaꞌ non rweꞌ txhen naꞌ, ¿bixchen llon akzeꞌ kaꞌ? Llon akeꞌ da bi llayaꞌl gonllo lla nbaꞌnne.
\p
\v 25 Naꞌ Jesúsenꞌ golleꞌ leakeꞌ:
\p —¿Bixha bi nna golre kanꞌ ben da rey Davidenꞌ kanaꞌ? Ka bdoneꞌ ren beꞌnn kaꞌ zejreneꞌ txhen naꞌ.
\v 26 Kanꞌ byoeꞌ ganꞌ nak rill Diosenꞌ, naꞌ beꞌnnenꞌ re Abiatar nakeꞌ bxoz, Davidenꞌ bdaweꞌ yet xtir ke Diosenꞌ da bi de latj gao noteze beꞌnne, toze bxoz kaꞌ gak gao len; Davidenꞌ bdaweꞌn, naꞌ leskaꞌ bdaorén beꞌnn kaꞌ zejrén leꞌe txhen naꞌ len.
\p
\v 27 Leskaꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p —Ni ke beꞌnnachenꞌ brej Diosenꞌ lla nbaꞌnne nench sieꞌn banez, kere brejeꞌ beꞌnnachenꞌ nench gonchieꞌ lla naꞌn.
\v 28 Llayaꞌl nnézere nadaꞌ, Beꞌnnenꞌ Gorj Radj Beꞌnnach, nakaꞌ xan llanꞌ llapre baraꞌnne.
\c 3
\s Jesúsenꞌ bayoneꞌ to beꞌnn nxhoꞌn chlaꞌ neꞌe
\r (Mt. 12:9‑14; Lc. 6:6‑11)
\p
\v 1 Gok ye to ka byoꞌ Jesúsenꞌ to lo yodaꞌo ke beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ lliꞌ to beꞌnn nxhoꞌn chlaꞌ neꞌe.
\v 2 Bal beꞌnn kaꞌ lliꞌnao akeꞌ chaꞌ wayón Jesúsenꞌ leꞌe to rao lla nbaꞌnne, nench gaꞌt da lljatao akeꞌ xhia rao koxchis kaꞌ.
\v 3 Naꞌll lle Jesúsenꞌ beꞌnnenꞌ nat taꞌkeꞌn:
\p —Bzollá, naꞌ bze radjllo ni.
\p
\v 4 Naꞌll lleꞌe beꞌnn kaꞌ:
\p —Lennechk, ¿de latj gonllo da wen o chaꞌ gonllo da xhinnj rao lla nbaꞌnne? ¿Wak yesrallo beꞌnne o chaꞌ weꞌllo latj kwiayieꞌ?
\p Naꞌ beꞌnn kaꞌ ka ben akreꞌ kaꞌ, to blleꞌ akzeꞌ llize, billbi bne akseꞌ.
\v 5 Jesúsenꞌ bwieꞌ leakeꞌ znia, le gokyaꞌchreꞌ ka nak bi llejleꞌ akeꞌ keꞌe. Naꞌll lleꞌe beꞌnnenꞌ:
\p —Bli naꞌon.
\p Naꞌ bli naꞌa beꞌnnenꞌ, le bayakten.
\v 6 Naꞌ ka ballach beꞌnn fariseo kaꞌ, bzorao lloeꞌ akeꞌ diꞌll ren beꞌnn kaꞌ non txhen Herodes naꞌ, akre gon akeꞌ got akeꞌ Jesúsenꞌ.
\s Jesúsenꞌ bayoneꞌ beꞌnn zan lloaꞌ nisdaꞌon
\p
\v 7 Jesúsenꞌ ren beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, broꞌ akeꞌ nez jakeꞌ lloaꞌ nisdaꞌo, naꞌ beꞌnn zan beꞌnn Galilea kaꞌ bnao Leꞌe, naꞌ ren beꞌnn Judea.
\v 8 Naꞌ beꞌnn zaꞌk Jerusalén, naꞌ beꞌnn zaꞌk ganꞌ nziꞌi Idumea, naꞌ beꞌnn zaꞌk chlaꞌ yeo Jordán, ren beꞌnn zaꞌk ganꞌ nziꞌi Tiro, naꞌ ganꞌ nziꞌi Sidón, ka nak bnnez akreꞌ yel wak kaꞌ lloneꞌn, beꞌnn zan jakeꞌ ganꞌ zoeꞌn.
\v 9 Naꞌll goll Jesúsenꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, gon akeꞌ xhnid to barco ga choeꞌ nench ke wchiꞌd beꞌnn zan kaꞌ Leꞌe,
\v 10 le beꞌnn zan kwisenꞌ bayoneꞌ, naꞌ yeolol beꞌnn yoꞌ yillweꞌ jabiꞌy akeꞌ to llbiachaꞌ akeꞌ Leꞌe, ka nak lleꞌn akreꞌ kan akeꞌ Leꞌe.
\v 11 Naꞌ beꞌnn kaꞌ yoꞌ daxiꞌon, ka llreꞌe akreꞌ Leꞌen, llcheꞌk xhib akeꞌ naꞌ daxiꞌo kaꞌ llosiaꞌ aken ne aken:
\p —Rweꞌn nakoꞌ Xhiꞌnn Dios.
\p
\v 12 Naꞌ Jesúsenꞌ benreꞌ daxiꞌo kaꞌ znia nench bi weꞌe aken diꞌll nonꞌ nakeꞌ.
\s Jesúsenꞌ brejeꞌ postl kaꞌ ben Leꞌe txhen
\r (Mt. 10:1‑4; Lc. 6:12‑16)
\p
\v 13 Bde naꞌ, byejeꞌ to rao yaꞌ, naꞌ goxheꞌ bal beꞌnn jakeꞌ ganꞌ llieꞌn. Ka bllin akeꞌ raweꞌ naꞌ,
\v 14 brejeꞌ chllinn (12) beꞌnne nench gon akeꞌ Leꞌe txhen, naꞌ wseꞌleꞌ leakeꞌ chixjweꞌ akreꞌ xtiꞌlleꞌn.
\v 15 Naꞌ beꞌe leakeꞌ yel llnebiaꞌ nench wayón akeꞌ beꞌnn weꞌe, naꞌ wabej akeꞌ daxiꞌo yoꞌ yichjraꞌlldaꞌo beꞌnn ak.
\v 16 Ki re beꞌnn chllinn kaꞌ: Simón beꞌnnenꞌ bsieꞌ Pedro.
\v 17 Jacobo ren Juan beꞌnn biꞌcheꞌn, nak akeꞌ xhiꞌnn Zebedeo, naꞌ bsieꞌ leakeꞌ Boanerges, da ni lleꞌnen nen beꞌnn llon ka yiꞌ bziꞌo kat llachjen;
\v 18 naꞌll Andrés, Felipe, Bartolomé, Mateo naꞌ Tomás, Jacobo xhiꞌnn Alfeo, Tadeo, naꞌ Simón, beꞌnnenꞌ ben txhen beꞌnn kaꞌ nziꞌi cananista,
\v 19 naꞌll Judas Iscariote, beꞌnnenꞌ, ka bllin lla, beneꞌ Jesúsenꞌ rallnaꞌa beꞌnn kaꞌ llwie Leꞌe.
\p Bayoll naꞌ ballín akeꞌ yoꞌ.
\s Bne akeꞌ ke Jesúsenꞌ babejeꞌ daxiꞌo kone yel wak ke daxiꞌon
\r (Mt. 12:22‑32; Lc. 11:14‑23; 12:10)
\p
\v 20 Yoꞌ naꞌ bdop beꞌnn zan kwis da yobre, ni ke llakze kweꞌ akeꞌ gao akeꞌ.
\v 21 Ka bene biꞌch lwelljeꞌ kaꞌ kanꞌ llaken, jakeꞌ gokraꞌll akeꞌ wacheꞌe akeꞌ Leꞌe, le llak akreꞌ bije zo yichjraꞌlldaꞌweꞌ wen naꞌ.
\p
\v 22 Naꞌ beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, beꞌnn kaꞌ zaꞌk Jerusalén naꞌ, bne akeꞌ:
\p —Beelzebú danꞌ llnebiaꞌ daxiꞌo kaꞌ, noeꞌn Leꞌe yel wak, naꞌllenꞌ llabejeꞌ daxiꞌo kaꞌ yichjraꞌlldaꞌo beꞌnne.
\p
\v 23 Naꞌll goxh Jesúsenꞌ leakeꞌ, naꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p —¿Akxha gon danꞌ llnebiaꞌ daxiꞌo kaꞌ wabej kwine?
\v 24 Chaꞌ to yell naken chopre, lldilrén lwellj akeꞌ, wllin lla kwiayiꞌn.
\v 25 Chaꞌ to lo yoꞌ dil akeꞌ nak akeꞌ chopre bi sibia akeꞌ, wllin lla waraꞌ lwellj akeꞌ.
\v 26 Naꞌ chaꞌ daxiꞌon dil ren lwellje naken chopre, sete wlliayiꞌ kwine chet kaꞌ.
\p
\v 27 ’Nono gak choꞌ lo yoꞌ ke to beꞌnn war, naꞌ sieꞌ bi da de keꞌe. Zgaꞌtek lleꞌnen wchejeꞌ leꞌe, naꞌllenꞌ gak sieꞌ bi da de keꞌe.
\p
\v 28 ’Da li niaꞌ reꞌ, biteze bi da xhinnj gon beꞌnn kaꞌ, naꞌ bi da zban ne akeꞌ, de yel llaziꞌxhen ke akeꞌ.
\v 29 Zan chaꞌ nne akeꞌ ke Spíritu ke Diosenꞌ, bi waziꞌxhenkze Diosenꞌ ke akeꞌ, xhia xhen llia beꞌnn kaꞌ gon kaꞌ ke chnare.
\p
\v 30 Bneꞌe kaꞌ le leakeꞌn bne akeꞌ, daxiꞌon yoeꞌ.
\s Xhnaꞌ Jesúsenꞌ ren biꞌcheꞌ kaꞌ bllin akeꞌ ganꞌ zoeꞌn
\r (Mt. 12:46‑50; Lc. 8:19‑21)
\p
\v 31 Naꞌ llakte kaꞌn, kat bllin xhneꞌe ren biꞌcheꞌ kaꞌ, naꞌ bze akteꞌ liaꞌte, naꞌ bseꞌl akeꞌ beꞌnne gaxheꞌ Jesúsenꞌ chejeꞌ ganꞌ ze akeꞌn.
\v 32 Naꞌ beꞌnn kaꞌ nechj Leꞌen, goll akeꞌ Leꞌe:
\p —Xhnaꞌo ren biꞌchoꞌ kaꞌ ze akeꞌ ganni, llayirj akeꞌ rweꞌ.
\p
\v 33 Naꞌ ballieꞌ xtiꞌll akeꞌn, lleꞌe leakeꞌ:
\p —¿Noxhanꞌ nak xhnaꞌ? ¿Nonꞌ nak biꞌchaꞌ?
\p
\v 34 Naꞌll bwieꞌ beꞌnn kaꞌ lliꞌ nechj Leꞌen, naꞌ bneꞌe:
\p —Beꞌnn kinꞌ xhnaꞌ, naꞌ biꞌchaꞌ.
\v 35 Le yeolol beꞌnn kaꞌ llon kanꞌ lleꞌne Diosenꞌ, leakeꞌn nak biꞌchaꞌ, zanaꞌ naꞌ xhnaꞌ.
\c 4
\s Jesúsenꞌ bsaꞌkrebreꞌ ka llon to beꞌnn goz goꞌnne
\r (Mt. 13:1‑9; Lc. 8:4‑8)
\p
\v 1 Da yobre byej Jesúsenꞌ lloaꞌ nisdaꞌon, naꞌ bzorao llroeꞌ llsedreꞌ beꞌnne, naꞌ beꞌnn zan kwis bdop, to benen bien byoeꞌ to lo barco da xhoa rao nis, naꞌ bllieꞌ loenꞌ naꞌ beꞌnn zan kaꞌ, ze akteꞌ rao yo billre.
\v 2 Naꞌ llroeꞌ llsedreꞌ leakeꞌ bsaꞌkrebreꞌ bi da kaꞌ, naꞌ beꞌreneꞌ leakeꞌ to diꞌll ke to beꞌnn llaz. Naꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p
\v 3 —Lewzenay ke, to beꞌnn wen llin jezeꞌ trigo.
\v 4 Bixha ka nak zejeꞌ lloseꞌ nbaz kaꞌ, balen jeꞌten lloaꞌ nez, naꞌ betj byinn daꞌo, banꞌ dá rao lla, naꞌ bdaobaꞌn.
\v 5 Naꞌ ye balen jagoꞌnnen rao yej ga bibi yo detek, sete braꞌ aken.
\v 6 Naꞌ ka nak bi nyin roe zitj, ka bnnaꞌ willenꞌ naꞌ byechen.
\v 7 Naꞌ balen jachaꞌa radj yay yeꞌche, naꞌ blliꞌo yay yeꞌchenꞌ, naꞌ benen len roeꞌ, naꞌ bibi bllian.
\v 8 Naꞌ ye balen jeꞌten rao yo chaꞌo, naꞌ braꞌ akeꞌn, naꞌ blliꞌon, naꞌ balen bllian chilloa (30) wej, balen bllian wyon (60) wej, naꞌ balen bllian do to gayoa (100) wej.
\p
\v 9 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —Reꞌ zo nayre, lewzenay xtiꞌllaꞌ ni.
\s Jesúsenꞌ beꞌe diꞌll bixchen bsaꞌkrebreꞌ bi da kaꞌ kanꞌ bzejnieꞌreꞌ leakeꞌ
\r (Mt. 13:10‑17; Lc. 8:9‑10)
\p
\v 10 Ka ballach beꞌnn zan kaꞌ, naꞌ bagaꞌnn beꞌnn chllinn kaꞌze, naꞌ ye bal beꞌnn kaꞌ nak leakeꞌ txhen, bnnab akreꞌ Leꞌe akre zejen naꞌ, ke diꞌllenꞌ beꞌreneꞌ leakeꞌ.
\v 11 Naꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p —Reꞌ ba brej Diosenꞌ nench nnézere kanꞌ lloneꞌ llnebieꞌn, zan beꞌnn kaꞌ yelaꞌ bi llejleꞌ kiaꞌ, kone da ki llsaꞌkrebraꞌ lloeꞌrén akeꞌ diꞌlle.
\v 12 Llonaꞌ kaꞌ nench gak kanꞌ ne xtiꞌll Diosenꞌ: laꞌkze wia akeꞌ bi gakbeꞌe akreꞌ bi danꞌ, laꞌkze yen akreꞌ bi chejnieꞌ akreꞌn, naꞌ bi wayat akreꞌ, naꞌ bi yeziꞌxhen Dios ke akeꞌ.
\s Jesúsenꞌ bzejnieꞌreꞌ ke danꞌ bsaꞌkrebreꞌ ke beꞌnn gozenꞌ
\r (Mt. 13:18‑23; Lc. 8:11‑15)
\p
\v 13 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ:
\p —¿Bi llejnieꞌre diꞌll kaꞌ lloeꞌrenaꞌ reꞌ? Chaꞌ bi llejnieꞌre diꞌll ki, ¿akxha gak chejnieꞌre da kaꞌ llsaꞌkrebraꞌ yelaꞌ?
\v 14 Beꞌnnenꞌ llazenꞌ nakeꞌ ka beꞌnn lloeꞌ xtiꞌll Dios.
\v 15 Nbaz kaꞌ jeꞌt lloaꞌ nezenꞌ naken ka beꞌnn kaꞌ llene xtiꞌll Diosenꞌ, naꞌ le ll-llinte daxiꞌon llabejen danꞌ yoꞌ lo raꞌlldaꞌweꞌn.
\v 16 Naꞌ bal beꞌnne llak ke akeꞌ ka nbaz danꞌ jeꞌt rao yejenꞌ, kate llen akreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ llawé akreꞌ ziꞌi akeꞌn.
\v 17 Naꞌ bi nyin roe zitj, chollze llejleꞌ akeꞌ. Kate bi llak ke akeꞌ, naꞌ llaꞌdyiꞌ beꞌnn leakeꞌ ke danꞌ nao akeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ, le llabiꞌ akteꞌ.
\v 18 Naꞌ ye bale llak ke akeꞌ ka nbaz danꞌ jeꞌt radj yay yeꞌchenꞌ. Llen akreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ naꞌ ziꞌi akeꞌn,
\v 19 bixha da zed kaꞌ da de rao yellrio ni, naꞌ yel wniaꞌ danꞌ ziyeꞌe lliꞌo, naꞌ yel llzeraꞌll billre da yobre, ll-llonen chejleꞌ akeꞌ kwasro, naꞌ bi llak gon akeꞌ kanꞌ lleꞌne Diosenꞌ.
\v 20 Naꞌ leskaꞌ niꞌt beꞌnn llak ke akeꞌ ka nbaz danꞌ jeꞌt rao yo chaꞌon. Beꞌnn kaꞌ, ka llen akreꞌ xtiꞌll Diosenꞌ, llejleꞌ akeꞌ do yichj do raꞌll akeꞌ, naꞌ llon akeꞌ kanꞌ lleꞌne Diosenꞌ, llon akeꞌ kanꞌ llak ke nbaz danꞌ braꞌn, naꞌ blliꞌon, naꞌ balen bllia chilloa, naꞌ wyon, naꞌ do to gayoa wej toton.
\s Da ngaꞌche llinkze lla llroeꞌrawe
\r (Lc. 8:16‑18)
\p
\v 21 Leskaꞌ lle Jesúsenꞌ leakeꞌ:
\p —Kat llwaꞌlre yiꞌ, ¿akre llonre? ¿Lldoꞌsren to llom o chaꞌ llzoren xhanre ganꞌ llxhoare lltasre? ¿Bi lldaꞌren sib nench llseniꞌn doxhen?
\v 22 Bibi de da ngaꞌch da bi wroeꞌrawe, naꞌ to da llak llillize da bi nneze beꞌnne len.
\v 23 Reꞌ zo nayre da llene, lewzenay xtiꞌllaꞌn.
\p
\v 24 Leskaꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p —Lewiayaꞌnn kanꞌ niaꞌ ni. Le kon kanꞌ llonre naꞌ, kaꞌn gon Diosenꞌ ke reꞌ. Naꞌ yezikre goneꞌ danꞌ ba bénere xtiꞌlleꞌn.
\v 25 Beꞌnn de keꞌe, weꞌlleꞌ leꞌe ye raꞌte, naꞌ beꞌnnenꞌ bi de keꞌe, to wakeꞌe da daꞌo napeꞌ.
\s Jesúsenꞌ beꞌe diꞌll ka llon to nbaz kat ll-lliꞌon
\p
\v 26 Leskaꞌ lle Jesúsenꞌ leakeꞌ:
\p —Kanꞌ gon Diosenꞌ nnebieꞌ, wsaꞌkrebaꞌn ka llon to beꞌnn llazeꞌ xhoaꞌ rao yellrio keꞌe.
\v 27 Naꞌ xhoaꞌ binnenꞌ llraꞌn naꞌ ll-lliꞌon, naꞌ beꞌnnenꞌ kon lltaseꞌ, naꞌ llaseꞌ yeo lla, ni ke llakbeꞌzreꞌ akrenꞌ llak ll-lliꞌon.
\v 28 Yellrio naꞌn llonen nench llraꞌn, naꞌ llakten yer, naꞌll llraꞌn dao, naꞌ lldaꞌn zaꞌ.
\v 29 Naꞌ kat ba naken yez, le llrapteꞌn.
\s Yel llnebiaꞌ ke Diosenꞌ naken ka nbaz ke mostaz
\r (Mt. 13:31‑32; Lc. 13:18‑19)
\p
\v 30 Leskaꞌ lle Jesúsenꞌ leakeꞌ:
\p —¿Akre ka chejnieꞌllo kanꞌ llon Diosenꞌ llnebieꞌn, akre ke wsaꞌkrébellon?
\v 31 Wsaꞌkrebraꞌn ka nbaz ke mostaz, kat llazeꞌn, laꞌkze nakten da daꞌo rize kerke no nbaz yobre,
\v 32 ka llazeꞌn naꞌ, llraꞌn naꞌ ll-lliꞌon, llakten da xhenll kerke yay daꞌo ake, naꞌ llon xhoꞌze, naꞌ lletj byinn kaꞌ dá rao lla, llon xoꞌn akbaꞌ rao xoꞌzenꞌ.
\s Kanꞌ ben Jesúsenꞌ llsaꞌkrebreꞌ bi da kaꞌ
\r (Mt. 13:34‑35)
\p
\v 33 Kone danꞌ bsaꞌkrebre Jesúsenꞌ broeꞌreꞌ beꞌnn kaꞌ lldop llzenay xtiꞌlleꞌn kon ka to llejnieꞌ akreꞌ.
\v 34 Naꞌ kone danꞌ bsaꞌkrebreꞌ bzejnieꞌreꞌ leakeꞌ, naꞌll kat bill llaꞌa beꞌnn zan kaꞌ, bzejnieꞌreꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, kanꞌ zejen da kaꞌ bsaꞌkrebreꞌ.
\s Jesúsenꞌ brekllieꞌ to beꞌ xhen lo nisdaꞌon
\r (Mt. 8:23‑27; Lc. 8:22‑25)
\p
\v 35 Lekze lla naꞌ, ka betj lleꞌ, lleꞌe leakeꞌ:
\p —Wlaꞌyllo chlaꞌre nisdaꞌon.
\p
\v 36 Beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, bkwaꞌnn akeꞌ beꞌnn kaꞌ llaꞌa llzenayenꞌ, naꞌ bsaꞌa akeꞌ barco ganꞌ ba yoꞌ Jesúsenꞌ, naꞌ leskaꞌ bnao ye bal beꞌnn nsaꞌa to chop barco yobre.
\v 37 Bixha kat bzorao dá to beꞌ xhen rao nisdaꞌon, naꞌ bzorao lloll nis lo barconꞌ, naꞌ ba llonen da yiꞌchen.
\v 38 Naꞌ de Jesúsenꞌ taseꞌ xhniaꞌ barconꞌ nkoyeꞌ to ga nxoa yichjeꞌn, naꞌ jasbán akeꞌ Leꞌe, lle akeꞌ Leꞌe:
\p —¡Maestro! ¿Bi llakbeꞌroꞌ ka nak ba llbeyiꞌllo?
\p
\v 39 Naꞌll byaseꞌ, naꞌ babekllieꞌ beꞌn, naꞌ golleꞌ nisdaꞌon:
\p —¡Babeꞌ lli!
\p Le brexhte beꞌn ren nisdaꞌon, bayakte lli.
\v 40 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —¿Bixchen llebre? ¿Bi de yel llonliraꞌll ke reꞌn?
\p
\v 41 Naꞌll blleb akeꞌ kwis, naꞌ lle lwellj akeꞌ:
\p —¿Noxha beꞌnnenꞌ? Rente kaze beꞌ, naꞌ ren nisdaꞌo naꞌ llzenayen keꞌe.
\c 5
\s To beꞌnn rao yellenꞌ nziꞌi Gadara yoeꞌ daxiꞌo
\r (Mt. 8:28‑34; Lc. 8:26‑39)
\p
\v 1 Naꞌ bllin Jesúsenꞌ ren beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, chlaꞌ nisdaꞌo ganꞌ nak rall beꞌnn Gadara kaꞌ.
\v 2 Bixha ka ballojeꞌ lo barconꞌ, le bllinte to beꞌnn jatileꞌ Leꞌe, beꞌnn blloj latj ganꞌ lljakwaꞌch akeꞌ beꞌnn wat kaꞌ, beꞌnn yoꞌ daxiꞌo yichjraꞌlldaꞌweꞌ.
\v 3 Beꞌnn naꞌ ba zotekzeꞌ latj ganꞌ lljakwaꞌch akeꞌ beꞌnn wat kaꞌ, naꞌ nono llakse wchej leꞌe, ni kon no gden.
\v 4 Da zan ras ba bchej akeꞌ niaꞌneꞌe kone gden, naꞌ ka bize llaleꞌe gden naꞌ, naꞌ llxhoxhjteꞌn, ni to nono zoekze leꞌe.
\v 5 Do lla do yere deꞌe llosieꞌ do rao yaꞌ kaꞌ, naꞌ do radj ba ke beꞌnn wat kaꞌ, llayón ziꞌ kwineꞌ kone yej.
\v 6 Kate breꞌreꞌ Jesúsenꞌ ziꞌtre, naꞌll zejdoeꞌ jacheꞌk xhibeꞌ raweꞌn.
\v 7 Naꞌll besieꞌ zillj, lleꞌe Jesúsenꞌ:
\p —¿Bi de koꞌo kone nadaꞌ, Jesús? Rweꞌ Xhiꞌnn Dios zo yebá. ¡Ni ke Dios llaꞌtyoeraꞌ rweꞌ, bi wsaꞌkziꞌo nadaꞌ!
\p
\v 8 Neꞌe kaꞌ, le Jesúsenꞌ ba golleꞌ daxiꞌon:
\p —¡Balloj yichjraꞌlldaꞌo beꞌnnenꞌ!
\p
\v 9 Naꞌll bnnab Jesúsenꞌ lleꞌen:
\p —¿Bi reꞌo?
\p Naꞌll llen Leꞌe:
\p —Da Zan naꞌ riaꞌ, le nyantoꞌ.
\p
\v 10 Naꞌll goꞌtyoereꞌ Jesúsenꞌ bi wrayeꞌ daxiꞌo kaꞌ ziꞌt ganꞌ llaꞌa aken naꞌ.
\v 11 Naꞌ awlloze gannaꞌ zo to yaꞌ ga zjallaꞌa kuch zan ake, llao akbaꞌ yiꞌxe.
\v 12 Daxiꞌo kaꞌ llaꞌa beꞌnnenꞌ, goꞌtyoe aken Jesúsenꞌ lle aken Leꞌe:
\p —Bseꞌl netoꞌ ganꞌ zjallaꞌa kuch kaꞌ, naꞌ benn latje lljallaꞌtoꞌ lo yichjraꞌlldaꞌo akbaꞌn.
\p
\v 13 Naꞌll beꞌe Jesúsenꞌ latj. Ka ballach daxiꞌo kaꞌ yichjraꞌlldaꞌo beꞌnnenꞌ, jallaꞌa aken lo kuch kaꞌ. Naꞌ nake ka chop mir akbaꞌ. To gokllejlaꞌllze kuch kaꞌ, naꞌ bzorao bix dol akbaꞌ to le bdinnj, jabix aktebaꞌ lo nisdaꞌon, naꞌ wasaꞌtbaꞌ, weꞌj akbaꞌ nis.
\p
\v 14 Naꞌ beꞌnn kaꞌ llap kuch kaꞌ, baxhonnjdo akeꞌ zayejdo akeꞌ, jadixjweꞌ akreꞌ beꞌnn llaꞌa lyell, naꞌ beꞌnn llaꞌa lyiꞌxe kanꞌ goken. Naꞌ bllach beꞌnn kaꞌ jawiá akeꞌ.
\v 15 Ka bllin akeꞌ ganꞌ ze Jesúsenꞌ, naꞌ breꞌe akreꞌ beꞌnnenꞌ bllaꞌa daxiꞌo kaꞌ, ba babieꞌ wen, ba bayak xharaꞌneꞌ. Naꞌ blleb akeꞌ.
\v 16 Naꞌ beꞌnn kaꞌ breꞌe kanꞌ goken, beꞌrén akeꞌ beꞌnn kaꞌ bdop naꞌ diꞌlle, kanꞌ gok bayak beꞌnnenꞌ bllaꞌa daxiꞌo kaꞌ, naꞌ kanꞌ gok ke kuch kaꞌ.
\v 17 Naꞌ bzorao beꞌnn kaꞌ llaꞌtyoe akreꞌ Jesúsenꞌ wayejeꞌ ga yobre.
\p
\v 18 Naꞌ ka bayoeꞌ lo barconꞌ, beꞌnnenꞌ byoꞌ daxiꞌon bnnabeꞌ weꞌe Jesúsenꞌ latjeꞌ lljannaweꞌ Leꞌe.
\v 19 Naꞌ bi beꞌe Jesúsenꞌ latjeꞌ, naꞌ golleꞌ leꞌe:
\p —Bayej rilloꞌ ga llaꞌa biꞌch lwelljoꞌ, naꞌ beꞌrén akeꞌ diꞌll ka yel wak xhen naꞌ, ba broeꞌ Xanllo Diosenꞌ rweꞌ, naꞌ kanꞌ bayaꞌchraꞌlleꞌ rweꞌn.
\p
\v 20 Naꞌ zayej beꞌnnenꞌ, naꞌ yell kaꞌ ganꞌ nbane Decápolis bzoraweꞌ lloeꞌreneꞌ beꞌnn kaꞌ diꞌll kanꞌ ben Jesúsenꞌ broeꞌreꞌ leꞌe yel wak xhen keꞌen; naꞌ yeolol beꞌnn kaꞌ llabán akreꞌ kwis.
\s Jesúsenꞌ basbaneꞌ xhiꞌnn Jairo, naꞌ bayak ye to noꞌre bdan xheꞌen
\r (Mt. 9:18‑26; Lc. 8:40‑56)
\p
\v 21 Ka ballín Jesúsenꞌ ye chlaꞌ nisdaꞌon zayoeꞌ lo barconꞌ, naꞌ jazeꞌe lloaꞌ nisdaꞌon, naꞌ bdope beꞌnn zan kwis.
\v 22 Naꞌ bllin to beꞌnn re Jairo, nakeꞌ beꞌnn wnebiaꞌ ke yodaꞌo ke yellenꞌ. Ka breꞌreꞌ Jesúsenꞌ le bcheꞌkte xhibeꞌ raweꞌn.
\v 23 Naꞌ goꞌtyoereꞌ Leꞌe, lleꞌe Leꞌe:
\p —Zo to xhiꞌnnaꞌ noꞌre, ba llak watbeꞌ; chenak saꞌo wxoa taꞌkoꞌn yichjbeꞌ naꞌ wayakbeꞌ, bi gatbeꞌ.
\p
\v 24 Naꞌll zejreneꞌ leꞌe, leskaꞌ beꞌnn zan kwis nao, to llchiꞌd akeꞌ Jesúsenꞌ.
\v 25 Bixha radj beꞌnn kaꞌ ren to noꞌre, ba gok chllinn (12) iz llzoeꞌ waꞌa.
\v 26 Naꞌ da xhen ba ballayraweꞌ ba bdeꞌe rao wen rmell kaꞌ, gaxt xhen ba beneꞌ bi llayakseꞌ, yezikre llak yillweꞌ keꞌen.
\v 27 Bixha ka bénkzereꞌ lloeꞌ akeꞌ xtiꞌll Jesúsenꞌ, naꞌll zejeꞌ jannaweꞌ radj beꞌnn zan kaꞌ, naꞌ jataneꞌ xha Jesúsenꞌ.
\v 28 Le kanꞌ bzaꞌraꞌlleꞌ lo raꞌlldaꞌweꞌn bneꞌe: “Laꞌ xheꞌe naꞌze lljatanaꞌ wayaktiaꞌ.”
\v 29 Bixha ka jataneꞌ xheꞌen, le brexhte waꞌan llzoeꞌn, naꞌ le gokbeꞌtereꞌ ba bayakeꞌ.
\v 30 Naꞌ Jesúsenꞌ le gokbeꞌtereꞌ ka ben yel wak keꞌen llin, naꞌll bayechjeꞌ llnnabreꞌ beꞌnn zan kaꞌ:
\p —¿Nonꞌ bdan xhaꞌn?
\p
\v 31 Naꞌ beꞌnn kaꞌ nak Leꞌe txhen naꞌ, lle akeꞌ Leꞌe:
\p —Ba breꞌkzeroꞌ kanꞌ nao beꞌnn llchiꞌd akeꞌ rweꞌ. ¿Bixchen nnabrizoꞌ nonꞌ bdan xhaꞌon?
\p
\v 32 Naꞌll bayechjeꞌ llwieꞌ noxhanꞌ bdankze xheꞌen.
\v 33 Naꞌll lleb noꞌrenꞌ do xhiztiteꞌ, le ba bayakbeꞌreꞌ bayakeꞌ kwasro, naꞌll zejeꞌ jacheꞌk xhibeꞌ rao Jesúsenꞌ, naꞌ beꞌe diꞌll doxhente kanꞌ goken.
\v 34 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe:
\p —Xhiꞌnnaꞌ, danꞌ nxenraꞌlloꞌ naꞌn, ba basrá rweꞌ, ka nake nnaꞌ ba bayakoꞌ, bayejchga wen.
\p
\v 35 Naꞌ zete Jesúsenꞌ lloeꞌ diꞌllenꞌ, ka bllindokze bal beꞌnn zaꞌa rill Jaironꞌ, beꞌnnenꞌ nak beꞌnn wnebiaꞌ ke yodaꞌon, naꞌll lle akeꞌ Jaironꞌ:
\p —Ba gotte xhiꞌnnoꞌn, ¿bixchen nna llonllroꞌ Maestronꞌ zede?
\p
\v 36 Bixha Jesúsenꞌ, ka benreꞌ kanꞌ bne beꞌnn kaꞌ, naꞌ lleꞌe Jaironꞌ:
\p —Bi lleboꞌ, kon benliraꞌlle.
\p
\v 37 Naꞌ bi beꞌe latj no nnao Leꞌe, Pedro naꞌze, naꞌ Jacobo, naꞌ Juan, beꞌnnenꞌ nak biꞌch Jacobo.
\v 38 Naꞌ byej akeꞌ rill beꞌnnenꞌ; ka bllineꞌn, benreꞌ llak llakia, llaꞌa beꞌnn llasbell akeꞌ llak akreꞌ.
\v 39 Ka byoeꞌ lo yoꞌn lleꞌe leakeꞌ:
\p —¿Bixchen llonre llakia bellre? Kere got bidaꞌo noꞌr ninꞌ, taszbeꞌn.
\p
\v 40 Naꞌll lltitje beꞌnn kaꞌ Leꞌe. Naꞌll bachacheꞌ leakeꞌ liaꞌre, naꞌ bcheꞌe xaxhnaꞌ bidaꞌon, naꞌ ren beꞌnn kaꞌ nao Leꞌe naꞌ, naꞌll byoeꞌ ganꞌ xhoa bidaꞌon.
\v 41 Naꞌ beꞌxeꞌ taꞌkbeꞌ, naꞌ lleꞌebeꞌ:
\p —Talita, cumi —da ni lleꞌnen nen: Bidaꞌo noꞌre ni llepaꞌ rweꞌ, bayas.
\p
\v 42 Le bayaste bidaꞌo noꞌrenꞌ, naꞌ le badatebeꞌ, naꞌ bidaꞌo noꞌrenꞌ nakebeꞌ chllinn (12) iz. Naꞌ beꞌnn kaꞌ llabán akreꞌ kwis.
\v 43 Naꞌ Jesúsenꞌ goꞌtyoereꞌ leakeꞌ notno ye akeꞌ kaꞌ, naꞌ golleꞌ leakeꞌ weꞌe akeꞌ da gao bidaꞌo noꞌrenꞌ.
\c 6
\s Jesúsenꞌ ballineꞌ Nazaret
\r (Mt. 13:53‑58; Lc. 4:16‑30)
\p
\v 1 Naꞌ bazaꞌa Jesúsenꞌ ballineꞌ ralleꞌ, naꞌ nao beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ.
\v 2 Naꞌ ka bllin lla nbaꞌnne ke beꞌnn Israel kaꞌ, byejeꞌ lo yodaꞌon naꞌ llroeꞌreꞌ leakeꞌ. Beꞌnn zan bzenay xtiꞌlleꞌn, naꞌ llabán akreꞌ kwis, naꞌll ne akeꞌ:
\p —¿Ga jaxiꞌrizeꞌ danꞌ nnezreꞌn? ¿No beꞌrize leꞌe yel siꞌn ni? ¿Gaxha jaxieꞌ yel wakenꞌ llayoneꞌ beꞌnne?
\v 3 ¿Kere beꞌnn ninꞌ nakeꞌ beꞌnn waxhí yay, xhiꞌnn María? Nombiaꞌllo biꞌcheꞌ kaꞌ, re Jacobo, naꞌ José, naꞌ Judas, naꞌ Simón, naꞌ ganni niꞌt zaneꞌ kaꞌ.
\p Ke len naꞌ bi gokraꞌll akeꞌ wzenay akeꞌ keꞌe.
\v 4 Naꞌll lle Jesúsenꞌ le akeꞌ:
\p —To beꞌnn lloeꞌ xtiꞌll Dios, gateze llap akeꞌ leꞌe baraꞌnne, zan ralleꞌ ker no llejleꞌ keꞌe, ni biꞌch lwelljeꞌ, ni lo yoꞌ rilleꞌ.
\p
\v 5 Naꞌ bi gok wroeꞌreꞌ yel wak keꞌen, le bi byejleꞌ akeꞌ keꞌen. To chopze beꞌnn kaꞌ bayak, ka naken bxoa taꞌkeꞌn yichj akeꞌ.
\v 6 Naꞌ llabane Jesúsenꞌ kwis ka naken chras bi byejleꞌ akeꞌ. Naꞌ jateꞌe yell kaꞌ yelaꞌ jaroeꞌreꞌ beꞌnn ake.
\s Jesúsenꞌ bseꞌleꞌ beꞌnn chllinn kaꞌ jatixjweꞌ akreꞌ xtiꞌlleꞌn
\r (Mt. 10:5‑15; Lc. 9:1‑6)
\p
\v 7 Naꞌll goxh Jesúsenꞌ beꞌnn chllinn kaꞌ, naꞌ bseꞌleꞌ chop wej akeꞌ, beꞌe leakeꞌ yel llnebiaꞌ keꞌen nench wabej akeꞌ no daxiꞌo yoꞌ yichjraꞌlldaꞌo beꞌnne.
\v 8 Naꞌ golleꞌ leakeꞌ bibi goꞌx akeꞌ ke tnez, kon toze yay da wchiꞌch akeꞌ, naꞌ bibi bzod goꞌx akeꞌ, ni yet xtir, ni mell.
\v 9 Kon xher akeꞌ naꞌze wrej akeꞌ, naꞌ chkweꞌze xharaꞌn akeꞌ danꞌ nak akeꞌ naꞌze, naꞌ bi goꞌx akeꞌ ye to da yobre.
\v 10 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —Chaꞌ to yoꞌ ga llinre, gannaꞌze sore llinte yezaꞌre rao yellenꞌ.
\v 11 Chaꞌ to yell ga llinre bi wreb akeꞌ reꞌ, naꞌ bi yeꞌn akre wzenay akeꞌ xtiꞌllrenꞌ, lewalloj rao yellenꞌ, naꞌ le wabibte bichte lo labre, nench naꞌ wayakbeꞌe akreꞌ da xhinnjenꞌ llon akeꞌ. Da li ganni niaꞌ reꞌ, katenꞌ llin lla gak yel koxchis ke yeolol beꞌnne, da xhen da saꞌkziꞌ beꞌnn ki kerke beꞌnn kaꞌ bllaꞌa yell kaꞌ re Sodoma ren Gomorra.
\p
\v 12 Naꞌll bllach akeꞌ llyixjweꞌ akreꞌ beꞌnne, llayaꞌl wayat akreꞌ ke da xhinnj kaꞌ llon akeꞌn.
\v 13 Naꞌ llabej akeꞌ daxiꞌo kaꞌ yoꞌ yichjraꞌlldaꞌo beꞌnne, naꞌ beꞌnn llak yillweꞌ llwat akeꞌ leakeꞌ ceit, naꞌ llayón akeꞌ leakeꞌ.
\s Kanꞌ gok bet akeꞌ Juan beꞌnnenꞌ bchoa nis
\r (Mt. 14:1‑12; Lc. 9:7‑9)
\p
\v 14 Herodes beꞌnnenꞌ llnebiaꞌ Galileanꞌ, benreꞌ kanꞌ llon Jesúsenꞌ, le doxhen gannaꞌ ba lloeꞌ akeꞌ xtiꞌlleꞌn. Naꞌll bne Herodesenꞌ:
\p —Juan, beꞌnnenꞌ bchoa beꞌnn kaꞌ nis, leꞌen ba babán radj beꞌnn wat kaꞌ, leꞌe napeꞌ yel wak xhen, naꞌllenꞌ llak lloneꞌ da ki.
\p
\v 15 Naꞌ zjallaꞌa ye bal beꞌnn ne akeꞌ:
\p —Beꞌnn naꞌn re Elías, beꞌnn beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌn.
\p Naꞌ ye bal akeꞌ ne akeꞌ:
\p —To beꞌnn kaꞌ lloeꞌje xtiꞌll Diosenꞌ, o chaꞌ kon to beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ babán.
\p
\v 16 Naꞌ Herodes naꞌ, ka nak llenreꞌ kanꞌ ne beꞌnn kaꞌ, naꞌll bneꞌe:
\p —Juan naꞌkzenꞌ, beꞌnnenꞌ gollaꞌ beꞌnn kaꞌ wchoy akeꞌ yen naꞌ, leꞌen babán radj beꞌnn wat kaꞌ.
\p
\v 17 Herodes naꞌ, goklleꞌe Juan naꞌ, naꞌ bseꞌleꞌ beꞌnn kaꞌ beꞌx akeꞌ leꞌe, naꞌ bchej akeꞌ leꞌe gden, naꞌ broeꞌ leꞌe rill ya. Beneꞌ kaꞌ xtoꞌl danꞌ bakaꞌa Herodesenꞌ to noꞌrenꞌ re Herodías, noꞌr ke Felipe biꞌcheꞌ naꞌ, nench bazoreneꞌ leꞌe, gokeꞌ xhoꞌreꞌ.
\v 18 Le Juan naꞌ lleꞌe leꞌe:
\p —Da xhinnjenꞌ benoꞌ bakaꞌo xhoꞌr biꞌchoꞌn zorenoeꞌ.
\p
\v 19 Naꞌll Herodías naꞌ, bwiereꞌ Juan naꞌ, naꞌ blleꞌnaweꞌ leꞌe kat gaꞌt latj goteꞌ leꞌe, naꞌ bi zaꞌkereꞌ.
\v 20 Herodes naꞌ, bllebeꞌ goteꞌ Juan naꞌ, le nnezreꞌ nakeꞌ beꞌnn llon da li, nakeꞌ beꞌnn ke Dios, naꞌ bdapeꞌ leꞌe nench ke lljet Herodíasenꞌ leꞌe ganꞌ yoeꞌ naꞌ. Laꞌkze bi llejnieꞌreꞌ kanꞌ ne Juan naꞌ, llawereꞌ llzenayeꞌ xtiꞌlleꞌn.
\v 21 Bixha ka bllin lla ka btil Herodesenꞌ iz, naꞌ beneꞌ to lnni, beneꞌ wao nench bdaoreneꞌ beꞌnn kaꞌ llnebiaꞌ ren leꞌen, naꞌ ren beꞌnnenꞌ nak xan wakaꞌa ya keꞌe kaꞌ, naꞌ beꞌnn brao kaꞌ llaꞌa Galilea naꞌ; naꞌ gok latj ke Herodíasenꞌ kanꞌ lleꞌnreꞌ naꞌ.
\v 22 Bixha xhiꞌnn Herodías naꞌ, nakbeꞌ to bi noꞌre byoꞌbeꞌ ganꞌ llak lnninꞌ, naꞌ jayaꞌbeꞌ; naꞌ Herodesenꞌ bayazraꞌlleꞌ kwis kanꞌ byaꞌbeꞌn, leskaꞌ beꞌnn kaꞌ llaꞌreneꞌn, llawé akreꞌ kanꞌ byaꞌbeꞌn. Naꞌll lle reyenꞌ bi noꞌrenꞌ:
\p —Naꞌ bnnab bitteze lleꞌnroꞌ, naꞌ gonnaꞌn.
\p
\v 23 Naꞌ bchebeꞌ, lleꞌebeꞌ:
\p —Kon da nnaboꞌ gonnaꞌn, laꞌkze chaꞌ nneꞌo achj da kaꞌ ganꞌ llnebiaꞌ ni.
\p
\v 24 Naꞌll ballojdobeꞌ jayeꞌrenbeꞌ xhnaꞌbeꞌn diꞌlle llebe leꞌe:
\p —¿Bi ka wnnabraꞌ Herodesenꞌ?
\p Naꞌll lle xhnaꞌbeꞌn lebeꞌ:
\p —Bnnab yichj Juan naꞌ, beꞌnnenꞌ llchoa beꞌnn kaꞌ nis.
\p
\v 25 Naꞌll bayoꞌdobeꞌ ganꞌ lliꞌ reyenꞌ, llebeꞌ leꞌe:
\p —Lleꞌnraꞌ yichj Juan naꞌ, beꞌnnenꞌ llchoa beꞌnn kaꞌ nis nnaꞌstek, naꞌ bxoan to lo yeꞌnne nllirj.
\p
\v 26 Herodesenꞌ gokreꞌ kwis ka benreꞌ bne bi noꞌrenꞌ kaꞌ, naꞌ lleꞌn ke lleꞌnreꞌ bzoeꞌ diꞌll kanꞌ gollebeꞌ, le ba bchebeꞌ rao yeolol beꞌnn kaꞌ llaꞌa ren leꞌe txhen naꞌ, weꞌebeꞌ danꞌ bnnabbeꞌ naꞌ.
\v 27 Le baseꞌlte reyenꞌ to wakaꞌa ya nench jachoyeꞌ yen Juan naꞌ.
\v 28 Ka bllin wakaꞌa yanꞌ lo rill yanꞌ, naꞌ bchoyeꞌ yen Juan naꞌ, naꞌ baxoeꞌn to lo yeꞌnn nllirj, naꞌ zanoꞌxeꞌn, naꞌ beꞌen bi noꞌr naꞌ; naꞌ bi noꞌr naꞌ bayoeꞌtebeꞌn xhnaꞌbeꞌ.
\p
\v 29 Ka bene beꞌnn kaꞌ non Juan naꞌ txhen kanꞌ ba gok naꞌ, naꞌll byej akeꞌ jaxhiꞌi akeꞌ kwerp keꞌen jakwaꞌch akeꞌn.
\s Jesúsenꞌ bwaweꞌ gaꞌy mir beꞌnne
\r (Mt. 14:13‑21; Lc. 9:10‑17; Jn. 6:1‑14)
\p
\v 30 Bde naꞌ, ballín postl kaꞌ ganꞌ zo Jesúsenꞌ, naꞌ beꞌrén akeꞌ Leꞌe diꞌll kanꞌ jen akeꞌn, naꞌ kanꞌ jazejnieꞌ akreꞌ beꞌnne xtiꞌlleꞌn.
\v 31 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —Ledá, lechoꞌo to latj dach gannaꞌ yeziꞌraꞌll-llo choll.
\p Bneꞌe kaꞌ, le beꞌnn zan naꞌ, llediꞌ leakeꞌ to ni ke llakze latj gao akeꞌ.
\v 32 Naꞌll byoꞌ akeꞌ to lo barco zjak leakzeꞌ bllin akteꞌ to latj ga nono llraꞌ.
\v 33 Naꞌt beꞌnn zan breꞌe kanꞌ bzaꞌa akeꞌn, bayombiaꞌ akeꞌ Jesúsenꞌ. Naꞌ yell kaꞌ zjalliꞌ awlloze, beꞌnn zan bllach zjakdo akeꞌ kon niaꞌ akeꞌ, ba llaꞌa akreꞌ ka bllin ren Jesúsenꞌ beꞌnn kaꞌ ncheꞌn, naꞌ badil akeꞌ Leꞌe.
\v 34 Ka balloj Jesúsenꞌ lo barconꞌ, breꞌreꞌ beꞌnn zan kwis ba llaꞌa akreꞌ gannaꞌ, naꞌ bayaꞌchraꞌlleꞌ leakeꞌ, le llaꞌa akeꞌ ka llaꞌa xhiꞌr daꞌo ba nono llraꞌ xan, naꞌll bzoraweꞌ da zan broeꞌreꞌ leakeꞌ.
\v 35 Bixha ka ba llonen ba wlleꞌ, jabiꞌy beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, lle akeꞌ Leꞌe:
\p —Letek gale naꞌt ganni naken ga nollno llraꞌ.
\v 36 Goll beꞌnn kaꞌ lljayakeꞌ nench lljakeꞌ ganꞌ llaꞌa beꞌnn kaꞌ llen lyiꞌxe, naꞌ yell daꞌo kaꞌ zjalliꞌ do naꞌze, lljaxiꞌi akeꞌ da gao akeꞌ, le bibi noꞌx akeꞌ da gao akeꞌ.
\p
\v 37 Naꞌll ballieꞌ xtiꞌll akeꞌn lleꞌe leakeꞌ:
\p —Reꞌ, leweꞌe akeꞌ da gao akeꞌ.
\p Naꞌll lle akeꞌ Leꞌe:
\p —¿Ga lljaxiꞌtoꞌ mell ke chop gayoa (200) lla llin, naꞌ lljaxiꞌtoꞌ da gao beꞌnn ki?
\p
\v 38 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —¿Bale yet xtir noꞌxre? Lewiachke.
\p Naꞌll bwia akeꞌ, naꞌll lle akeꞌ Leꞌe:
\p —De gaꞌy yet xtir, naꞌ ye chop belyaꞌ.
\p
\v 39 Naꞌll golleꞌ leakeꞌ kweꞌ akeꞌ kwen kwen rao yiꞌxenꞌ.
\v 40 Naꞌll brekw akeꞌ to gayoa (100) wej akeꞌ, naꞌ do chiyon (50) wej akeꞌ.
\v 41 Naꞌll bxhieꞌ gaꞌy yet xtir kaꞌ, naꞌ bel kaꞌ ye chope. Naꞌll blis raweꞌn llwieꞌ yebáre benlaꞌyeꞌn, naꞌll bxhoxhjen beꞌe beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, naꞌ bdislas akeꞌn. Leskaꞌ bdislas akeꞌ bel kaꞌ chop, rao yeolol beꞌnn kaꞌ.
\v 42 Naꞌ ka badao yeolol akteꞌ, naꞌ berj aktereꞌ kwasro.
\v 43 Naꞌ batop akeꞌ da laꞌo kaꞌ, naꞌ goken ke do chllinn (12) llom, ren bel kaꞌ bagaꞌnnenꞌ.
\v 44 Naꞌ beꞌnn kaꞌ bdaonꞌ nak akeꞌ ka do gaꞌy mir beꞌnne.
\s Jesúsenꞌ bzeꞌe rao nisdaꞌon
\r (Mt. 14:22‑27; Jn. 6:16‑21)
\p
\v 45 Naꞌll le gollte Jesúsenꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, wayoꞌ akeꞌ lo barconꞌ wabiarao akeꞌ, lljayakeꞌ Betsaida yellenꞌ lliꞌ chlaꞌ nisdaꞌon, chak nna naꞌy Leꞌen llaweꞌ beꞌnn kaꞌ nez.
\v 46 Bixha ka bayoll baweꞌ beꞌnn kaꞌ nezenꞌ, byejeꞌ rao yaꞌ jeꞌreneꞌ Diosenꞌ diꞌlle.
\v 47 Naꞌ ka golen, barconꞌ zayoꞌ beꞌnn kaꞌ, ba dan kllol nisdaꞌon, naꞌ Jesúsenꞌ ye toze deꞌe rao yo billenꞌ.
\v 48 Naꞌ breꞌreꞌ ka llakdil ren beꞌnn kaꞌ llsaꞌa akeꞌ barconꞌ, le beꞌn zaꞌn krere; ba llonten balze kate zayejeꞌ ganꞌ llaꞌa akeꞌn, zayejeꞌ to rao nisenꞌ, lleꞌnreꞌ yedieꞌ rao akeꞌ.
\v 49 Bixha ka breꞌe akreꞌ Leꞌen zayejeꞌ rao nisdaꞌo naꞌn, gok akreꞌ chaꞌ bxen naꞌ, naꞌll besiaꞌ akeꞌ.
\v 50 Le yeolol akeꞌ, ka ba breꞌe akreꞌ Leꞌen blleb akeꞌ. Naꞌll balwilleꞌ leakeꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p —¡Legón war, nadaꞌn, bi llebre!
\p
\v 51 Naꞌll bayepeꞌ lo barconꞌ ganꞌ llaꞌa akeꞌn, naꞌll le brexhte beꞌn, naꞌll llabán akreꞌ kwis.
\v 52 Le nna llon akeꞌ yel wan danꞌ bwaweꞌ beꞌnn gaꞌy mir kaꞌ, bi llejnieꞌ akyaꞌnnreꞌ, le nna nchole yichjraꞌlldaꞌo akeꞌn.
\s Jesúsenꞌ bayoneꞌ beꞌnn zan ganꞌ nziꞌi Genesaret
\r (Mt. 14:34‑36)
\p
\v 53 Ka bayoll blaꞌy akeꞌ nisdaꞌon, bllin akeꞌ ganꞌ nbane Genesaretenꞌ, naꞌ balloj akeꞌ lo barconꞌ.
\v 54 Ka balloj akeꞌ lo barconꞌ, le bayombiaꞌ akteꞌ kaze Jesúsenꞌ.
\v 55 Naꞌll bllachdo yeolol beꞌnn yell kaꞌ ganꞌ nbane Genesaretenꞌ, zaꞌkrén akeꞌ beꞌnn weꞌe kaꞌ, nlen akeꞌ leakeꞌ do ka nak ganꞌ xhoa akeꞌ naꞌ. Naꞌ jwaꞌa akeꞌ leakeꞌ kon ga nnez akreꞌ zo Jesúsenꞌ.
\v 56 Naꞌ kon ganꞌ ll-llineꞌ do yell daꞌo kaꞌ, do yell xhen kaꞌ, do lyiꞌxe llniꞌt akeꞌ beꞌnn weꞌe kaꞌ do tnez; naꞌll llaꞌtyoe akreꞌ Leꞌe, weꞌe latj laꞌ kan akzeꞌ lloaꞌ xheꞌe, naꞌ yeolol beꞌnn kaꞌ llgan Leꞌen llayak akteꞌ.
\c 7
\s Diꞌll zban ll-lloj lloaꞌllonꞌ ll-llonen gak raꞌlldaꞌollonꞌ yall rao Dios
\r (Mt. 15:1‑20)
\p
\v 1 Bal beꞌnn fariseo kaꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ llsedre ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ beꞌnn kaꞌ zaꞌk Jerusalén naꞌ, jabiꞌy akeꞌ ganꞌ ze Jesúsenꞌ.
\v 2 Ka breꞌe akreꞌ bal beꞌnn kaꞌ non Jesúsenꞌ txhen bi bnaꞌa akeꞌ zan ras kanꞌ llon leakeꞌ kat gao akeꞌ, naꞌll bdao akeꞌ xhia.
\v 3 (Le beꞌnn fariseo kaꞌ, naꞌ yeolol beꞌnn Israel kaꞌ, nao akeꞌ klleꞌllo danꞌ bsed xozxtaꞌo akeꞌ kaꞌ, llayaꞌl wnaꞌa akeꞌ zan ras to kwen to kwen kat gao akeꞌ.
\v 4 Leskaꞌ kat llallín akeꞌ lljakeꞌ lao yaꞌa, chaꞌ bi wnaꞌa akeꞌ kwasro bi gao akeꞌ. Leskaꞌ llayiblolj akeꞌ no xchinraz akeꞌ de ya, llayib akeꞌ no tas, no leo, no yeꞌse de ya, naꞌ ren ga llxhoa akeꞌ lltas akeꞌ, da zan da kaꞌ nao akeꞌn.)
\v 5 Naꞌll beꞌnn fariseo kaꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ bnnab akreꞌ Leꞌe:
\p —¿Bixchen bi llon beꞌnn kaꞌ non rweꞌ txhen kanꞌ ben xozxtaꞌollo kaꞌ, bi llnaꞌa akeꞌ weltze toto kweꞌ akeꞌ gao akeꞌ?
\p
\v 6 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ:
\p —¡Reꞌ beꞌnn chop rao nakre! Da likzenꞌ bzoj da Isaíasenꞌ ke reꞌ kanaꞌ, kanꞌ bneꞌe:
\q Beꞌnn ki llon akeꞌ nadaꞌ xhen kon lloaꞌ akeꞌ nazeꞌ,
\q kere lloeꞌrao akeꞌ nadaꞌ do yichj do raꞌll akeꞌn.
\q
\v 7 Bibi zaꞌk danꞌ lloeꞌrao akeꞌ nadaꞌn,
\q ka nak llroeꞌ llsed akreꞌ da bayirjlaꞌll beꞌnnachzenꞌ.
\m
\v 8 Kaꞌn llonre llkwasre diꞌll biaꞌa ke Xanllo Diosenꞌ kaꞌle, naꞌ lloeꞌlaꞌllre llonre da bayirj beꞌnnach, ka nak llayibre zan ras no leo, no tas keré, naꞌ lliꞌ yichjre llonre da zan ka da ki.
\p
\v 9 Leskaꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p —Llbej yichjre danꞌ ne Diosenꞌ gonre nench nnaore danꞌ bayirjlaꞌll beꞌnnach.
\v 10 Zan ka nak da Moisésenꞌ, ki bzojeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ: “Llayaꞌl gap xaxhnaꞌre baraꞌnne”, naꞌ “Beꞌnnenꞌ yichjbieꞌ ke xaxhneꞌe llayaꞌl gateꞌ.”
\v 11 Zan reꞌ nere: “Kon danꞌ ye akeꞌ xaxhnaꞌ akeꞌ: Bibi de gonnaꞌ gakrenaꞌ reꞌ, le yeolol da de kiaꞌ naken danꞌ nziꞌi Corbán” (lleꞌnen nen ba benaꞌn rallnaꞌa Diosenꞌ).
\v 12 Kone kaꞌ lloeꞌre latj bi gakrén beꞌnn kaꞌ xaxhnaꞌ akeꞌ.
\v 13 Kone kaꞌ llbekre kaꞌle danꞌ ne Diosenꞌ, naꞌ naore danꞌ bkwaꞌnn da xozxtaꞌore kaꞌ, naꞌ llonre yelaꞌ ka nak da ki.
\p
\v 14 Naꞌll goxh Jesúsenꞌ beꞌnn zan kaꞌ, naꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p —Lewzenay ke kanꞌ niaꞌ ni yeololre, naꞌ lechejnieꞌ.
\v 15 Kere da kaꞌ lleꞌj llao beꞌnn kaꞌ, llon leakeꞌ gak akeꞌ beꞌnn wen da xhinnj rao Diosenꞌ. Da xhinnj kaꞌ ll-lloj lo yichjraꞌlldaꞌo akeꞌ naꞌn, len naꞌ llonen leakeꞌ beꞌnn wen da xhinnj.
\v 16 Reꞌ zo nay da yénere, lewzenay.
\p
\v 17 Ka bazaꞌa Jesúsenꞌ ganꞌ llaꞌa beꞌnn zan kaꞌ, naꞌ byoeꞌ yoꞌ, naꞌll bnnab beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, akre zejen danꞌ bayoll bneꞌen.
\v 18 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —¿Leskaꞌ reꞌ bi llejnieꞌre danꞌ niaꞌ? ¿Bi llejnieꞌre kere danꞌ lleꞌj llao beꞌnn kaꞌ llon leakeꞌ beꞌnn wen da xhinnj rao Diosenꞌ?
\v 19 Le danꞌ lleꞌj llao akeꞌn kere lloꞌn lo yichjraꞌlldaꞌollo, llejen lo leꞌllo choll, naꞌ lladeten.
\p Bneꞌe kaꞌ, nench broeꞌreꞌ yeolol yel wao naken wen gaollon.
\v 20 Naꞌll bneꞌe da yobre:
\p —Danꞌ ll-lloj yichjraꞌlldaꞌo beꞌnn kaꞌ, len naꞌ llon leakeꞌ beꞌnn wen da xhinnj.
\v 21 Le lo yichjraꞌlldaꞌo akeꞌ naꞌn, ll-llach da xhinnjenꞌ llwia akeꞌ gon akeꞌn, naꞌ llzoa xto akeꞌ, naꞌ llzorén lwellj akeꞌ laꞌkze bi nchaynaꞌa akeꞌ, naꞌ llasoꞌt akeꞌ beꞌnne;
\v 22 naꞌ llban akeꞌ, naꞌ llzeraꞌll akeꞌ mell ke beꞌnn yobre, naꞌ llon akeꞌ da xhinnj, naꞌ lloeꞌ akeꞌ diꞌll wenraꞌlle, naꞌ llon akeꞌ da nak zdoꞌ, naꞌ llaxheꞌ akreꞌ beꞌnne, naꞌ llyirj akeꞌ xtiꞌll beꞌnne, naꞌ nak akeꞌ beꞌnn yaꞌraꞌlle, llon akeꞌ da ke llayaꞌl gon akeꞌ.
\v 23 Yeolol ka nak da xhinnj ki, ll-llach lo yichjraꞌlldaꞌo beꞌnnachenꞌ, naꞌ llonen leꞌe beꞌnn wen da xhinnj rao Diosenꞌ.
\s To noꞌr bi nak beꞌnn Israel benliraꞌlleꞌ Jesúsenꞌ
\r (Mt. 15:21‑28)
\p
\v 24 Naꞌ bazaꞌa Jesúsenꞌ zayejeꞌ ganꞌ nbane yell kaꞌ re Tiro naꞌ Sidón. Naꞌ byoeꞌ to lo yoꞌ bi gokraꞌlleꞌ nneze beꞌnne chaꞌ gannaꞌ bllineꞌ, bixha bi gok kwaꞌcheꞌ.
\v 25 Le bnnezte to noꞌre, to beꞌnn zo to xhiꞌnneꞌ noꞌre, binꞌ yoꞌ daxiꞌo. Naꞌll zejdoeꞌ jacheꞌk xhibeꞌ raweꞌn.
\v 26 Naꞌ noꞌr naꞌ, bi nakeꞌ beꞌnn Israel, nakeꞌ beꞌnn yell ganꞌ nziꞌi Sirofenicia; goꞌtyoereꞌ Jesúsenꞌ yebejeꞌ daxiꞌon yoꞌ xhiꞌnneꞌn.
\v 27 Bixha Jesúsenꞌ lleꞌe leꞌe:
\p —Zgaꞌtek llayaꞌl weꞌllo latj yerje xhiꞌnnllo kaꞌ, le bi naken wen siꞌrizllo danꞌ llao akbeꞌn, wzaꞌl-llon rao beꞌkw ak.
\p
\v 28 Naꞌll balliꞌi noꞌrenꞌ xtiꞌlleꞌn, lleꞌe Leꞌe:
\p —Kaꞌ naksen, Xa, zan wakse gao akbaꞌ blaꞌ daꞌo kaꞌ, llexj ganꞌ llbeꞌ xhiꞌnnllo kaꞌ.
\p
\v 29 Naꞌll lle Jesúsenꞌ noꞌrenꞌ:
\p —Da li kwis kanꞌ neꞌon. Bayej naꞌ, ba ballojte daxiꞌon yoꞌ yichjraꞌlldaꞌo xhiꞌnnoꞌ noꞌrenꞌ.
\p
\v 30 Bixha ka ballineꞌ rilleꞌn, ba ballojteꞌ daxiꞌon yoꞌ xhiꞌnneꞌn, naꞌ ba xhoatebeꞌ wen ganꞌ lltasbeꞌn.
\s Jesúsenꞌ bayoneꞌ to beꞌnn kwell beꞌnn bi llak nneꞌe
\p
\v 31 Bde naꞌ bazaꞌa Jesúsenꞌ ganꞌ nbane Tironꞌ, badeteꞌ ganꞌ nbane Sidón, naꞌ ganꞌ nbane Decápolis ballinteꞌ lloaꞌ nisdaꞌo Galilea.
\v 32 Naꞌ jwaꞌa akeꞌ to beꞌnn kwell, naꞌ beꞌnn ni bi llak nneꞌe, naꞌll llaꞌtyoe akreꞌ Jesúsenꞌ laꞌ wxoaze taꞌkeꞌn yichjeꞌ.
\v 33 Naꞌll brej Jesúsenꞌ leꞌe tozeꞌ radj beꞌnn kaꞌ, naꞌ bcheꞌe leꞌe ga yobre, naꞌll bzeb xhbeneꞌ lo nay beꞌnnenꞌ, naꞌll bxhejeꞌ xheꞌn, naꞌ bdaneꞌ roll beꞌnnenꞌ.
\v 34 Naꞌll blis raweꞌn llwieꞌ yebáre, llabanreꞌ, naꞌ lleꞌe beꞌnnenꞌ:
\p —¡Efata! —Lleꞌnen nen: ¡Bayarje!
\p
\v 35 Naꞌ le bayarjte nay beꞌnnenꞌ, leskaꞌ bayak rolleꞌn, naꞌ gok banneꞌe kwasro.
\v 36 Naꞌll goll Jesúsenꞌ leakeꞌ notno ye akeꞌ kanꞌ bayoneꞌ beꞌnnenꞌ. Naꞌ laꞌkze golleꞌ leakeꞌ kaꞌ, yezikre lloeꞌ beꞌnn kaꞌ diꞌlle.
\v 37 Naꞌ le llabane beꞌnn kaꞌ, ne akeꞌ:
\p —Le wen ba beneꞌ, llakteꞌ lloneꞌ nench yeyene beꞌnn kwell, naꞌ beꞌnn kaꞌ bi llak nneꞌe, llanné akeꞌ.
\c 8
\s Jesúsenꞌ bwaweꞌ tap mir beꞌnne
\r (Mt. 15:32‑39)
\p
\v 1 To lla ka badop beꞌnn zan kwis, naꞌ beꞌnn kaꞌ bi de da gao akeꞌ, naꞌ Jesúsenꞌ goxheꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, lleꞌe leakeꞌ:
\p
\v 2 —Llayaꞌchraꞌllaꞌ beꞌnn ki, ba gok chonn lla llaꞌrén akeꞌ lliꞌo, naꞌ bibi de gao akeꞌ.
\v 3 Naꞌ chaꞌ yeseꞌl akeꞌ kaꞌze, nxholl chaz akeꞌ da xchol do tnez, le bal akeꞌ zaꞌa akeꞌ ziꞌte.
\p
\v 4 Naꞌll lle beꞌnn kaꞌ Leꞌe:
\p —¿Ga llélello da gao yeolol beꞌnn ki? Ganꞌ zollo ni naken to latj dach ga bibi dekze chras.
\p
\v 5 Naꞌll bnnabreꞌ leakeꞌ:
\p —¿Bale yet xtir noꞌxre?
\p Naꞌll lle akeꞌ Leꞌe:
\p —Gallen.
\p
\v 6 Naꞌll golleꞌ beꞌnn zan kaꞌ kweꞌ akeꞌ rao yo, naꞌll bxhieꞌ gall yet xtir kaꞌ, naꞌ beꞌe yel llioxken ke Dios; naꞌll bzoraweꞌ llxhoxhjen, naꞌll beꞌe beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, naꞌ leakeꞌ jalek akeꞌ gaꞌa yet xtir kaꞌ rao beꞌnn zan kaꞌ.
\v 7 Leskaꞌ de ye to chop bel daꞌo ak, naꞌ benlaꞌyebaꞌ, naꞌ beꞌebaꞌ leakeꞌ nench bdis akebaꞌ.
\v 8 Ka gok bdao akeꞌ, berj aktereꞌ kwasro, naꞌ batop akeꞌ da laꞌo kaꞌ bagaꞌnne, naꞌ goken ye gall llom.
\v 9 Naꞌ beꞌnn kaꞌ bdaonꞌ, nak akeꞌ ka do tap mire. Bayoll naꞌ, naꞌll baseꞌe leakeꞌ.
\v 10 Naꞌ bayoeꞌ lo barco ren beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, ballín akteꞌ ganꞌ nbane Dalmanuta.
\s Bnnab akeꞌ Jesúsenꞌ goneꞌ to yel wak da reꞌe akreꞌ
\r (Mt. 16:1‑4; Lc. 12:54‑56)
\p
\v 11 Naꞌ beꞌnn kaꞌ nziꞌi fariseo bzorao akeꞌ llaꞌdyiꞌ akeꞌ Leꞌe diꞌlle, llnnab akeꞌ goneꞌ to yel wak da yebán akreꞌ, naꞌll reꞌe akreꞌ chaꞌ da li zerén Diosenꞌ Leꞌe.
\v 12 Naꞌ Jesúsenꞌ gokreꞌ to lo raꞌlldaꞌweꞌ, bneꞌe:
\p —¿Bixchen llnnabre to da reꞌtere nench nnézere chaꞌ Diosenꞌ bseꞌl nadaꞌ? Diꞌll li niaꞌ, bi wroeꞌraꞌ reꞌ danꞌ llnnabrenꞌ.
\p
\v 13 Naꞌ bkwaꞌnneꞌ leakeꞌ, naꞌ bayoeꞌ lo barconꞌ zayejeꞌ ye chlaꞌre nisdaꞌon.
\s Danꞌ llzejnieꞌ beꞌnn fariseo kaꞌ naken ka kwa binn
\r (Mt. 16:5‑12)
\p
\v 14 Beꞌnn kaꞌ non Jesúsenꞌ txhen gonraꞌll akeꞌ goꞌx akeꞌ da gao akeꞌ, tiꞌchga yet xtir noꞌx akeꞌ lo barconꞌ.
\v 15 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ:
\p —Lewiá ke siꞌrizre kwa binn ke beꞌnn fariseo kaꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ llon txhen Herodes naꞌ.
\p
\v 16 Naꞌll bzorao lloeꞌrén lwellj akeꞌ diꞌll, ne akeꞌ:
\p —Danꞌ bi noꞌxllo yet xtir naꞌn neꞌe kaꞌ.
\p
\v 17 Naꞌ Jesúsenꞌ gokbeꞌreꞌ ka diꞌllenꞌ lloeꞌrén lwellj akeꞌn, naꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p —¿Bixchen lloeꞌre diꞌll ke danꞌ bi noꞌxre yet xtir naꞌ? ¿Bi nna chejnieꞌre bi zejen danꞌ niaꞌ kaꞌ? ¿Nchole yichjraꞌlldaꞌorenꞌ?
\v 18 ¿Zote raore, naꞌ bi llreꞌre? ¿Zote nayre, naꞌ bi llénere? ¿Bi lljadinraꞌllre kanꞌ ba broeꞌraꞌ reꞌ yel wak kiaꞌn?
\v 19 Kanꞌ bwawaꞌ gaꞌy mir beꞌnne ren gaꞌyze yet xtir, ¿bale llom da laꞌo batopre?
\p Naꞌll lle akeꞌ Leꞌe:
\p —Chllinnen (12).
\p
\v 20 —Leskaꞌn kone gall yet xtir naꞌ, bwawaꞌ tap mir beꞌnne. ¿Bale llom da laꞌo batopre?
\p Naꞌll ne akeꞌ:
\p —Gallen.
\p
\v 21 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —¿Bi nna chejnieꞌre kanꞌ niaꞌ?
\s Jesúsenꞌ bayoneꞌ to beꞌnn lchol ganꞌ nziꞌi Betsaida
\p
\v 22 Ka bllin akeꞌ ganꞌ nziꞌi Betsaida naꞌ, le jwaꞌa akteꞌ to beꞌnn lchole raweꞌn, naꞌ goꞌtyoe akreꞌ Jesúsenꞌ chaꞌ kaneꞌ leꞌe.
\v 23 Naꞌll le beꞌxteꞌ taꞌk beꞌnn lcholenꞌ, naꞌ brejeꞌ leꞌe yell. Naꞌ btopeꞌ xheꞌn raweꞌn, naꞌll bxoa taꞌkeꞌn yichjeꞌ, naꞌ llnnabreꞌ leꞌe chaꞌ llreꞌreꞌ raꞌte.
\v 24 Naꞌ beꞌnnenꞌ nak beꞌnn lcholenꞌ lleꞌe Leꞌe:
\p —Llreꞌraꞌ beꞌnn kaꞌ nak akeꞌ ka yay, naꞌ zaꞌa akeꞌn.
\p
\v 25 Naꞌll bdaꞌa taꞌk Jesúsenꞌ raweꞌn da yobre, naꞌ beneꞌ nench bareꞌreꞌ, naꞌ gok bareꞌreꞌ kwasro.
\v 26 Naꞌ baseꞌleꞌ leꞌe rilleꞌ, lleꞌe leꞌe:
\p —Bi lljadaꞌo lyell, naꞌ notno weꞌrenoꞌ diꞌll kanꞌ bayonaꞌ rweꞌn.
\s Pedronꞌ bneꞌe Jesúsenꞌ nakeꞌ Cristo beꞌnnenꞌ bseꞌl Diosenꞌ llnebieꞌ
\r (Mt. 16:13‑20; Lc. 9:18‑21)
\p
\v 27 Naꞌ le byejte Jesúsenꞌ ren beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen yell daꞌo kaꞌ zjalliꞌ do ganꞌ nbane Cesarea de Filipo. Ka zjakeꞌ tnez naꞌn, bnnabreꞌ beꞌnn kaꞌ nao Leꞌen:
\p —¿Bi ne beꞌnn kaꞌ noxha nadaꞌ?
\p
\v 28 Naꞌll balliꞌi akeꞌ xtiꞌlleꞌn lle akeꞌ Leꞌe:
\p —Bal akeꞌ ne akeꞌ rweꞌn Juan beꞌnnenꞌ bchoa nis. Naꞌ ye bal akeꞌ ne akeꞌ Elíasenꞌ. Ye baleꞌ ne akeꞌ nakoꞌ to beꞌnn kaꞌ beꞌe xtiꞌll Diosenꞌ kanaꞌ.
\p
\v 29 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —¿Bixha ne reꞌ? ¿Noxha nadaꞌ?
\p Naꞌll lle Pedronꞌ Leꞌe:
\p —Rweꞌn Cristo beꞌnn bseꞌl Diosenꞌ.
\p
\v 30 Naꞌll golleꞌ leakeꞌ, nono weꞌrén akeꞌ diꞌll chat Leꞌen Cristo.
\s Jesúsenꞌ bzorao llyixjweꞌreꞌ gateꞌ
\r (Mt. 16:21‑28; Lc. 9:22‑27)
\p
\v 31 Ka bzorao Jesúsenꞌ bzejnieꞌreꞌ leakeꞌ kanꞌ gak keꞌen, lleꞌe leakeꞌ:
\p —Dekz de wsaꞌkziꞌ akeꞌ nadaꞌ, nakaꞌ Beꞌnn Gorj Radj Beꞌnnach. Beꞌnn gor brao ke beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ bxoz wnebiaꞌ kaꞌ, naꞌ ren beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, bi choꞌraꞌll akeꞌ nadaꞌ, naꞌ got akeꞌ nadaꞌ, naꞌ wayón lla naꞌ, wabanaꞌ.
\p
\v 32 Kwasro llzejnieꞌreꞌ leakeꞌ kanꞌ gak keꞌen. Naꞌll brej Pedronꞌ Leꞌe radj beꞌnn kaꞌ, bzoraweꞌ dileꞌ Leꞌe danꞌ neꞌe kaꞌ.
\v 33 Naꞌ Jesúsenꞌ bayechjeꞌ llwiatezeꞌ beꞌnn kaꞌ, benreꞌ Pedronꞌ znia lleꞌe leꞌe:
\p —¡Babiꞌy kaꞌle, llonzoꞌ ka llon daxiꞌore! Bi llbek yichjoꞌ danꞌ lleꞌne Dios, llbek yichjzoꞌ danꞌ lleꞌne beꞌnnachre.
\p
\v 34 Naꞌll goxheꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen, naꞌ yezikre beꞌnn kaꞌ nao Leꞌen, naꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p —Noteze beꞌnne chaꞌ lleꞌnreꞌ gakeꞌ nadaꞌ txhen, llayaꞌl wsanraꞌll kwineꞌ, naꞌ goneꞌ ka to beꞌnn noaꞌ cruz keꞌe, naꞌ naweꞌ nadaꞌ.
\v 35 Noteze beꞌnn lleꞌnreꞌ yesrá yel nban ke kwineꞌ yellrio ni, wniteꞌn, naꞌ noteze wnit yel nban keꞌen ni kiaꞌ nadaꞌ, naꞌ ni ke xtiꞌllaꞌ naꞌ, leꞌen gaꞌt yel nban zejlikane keꞌe.
\v 36 ¿Bixha zaꞌken naꞌ, chaꞌ to beꞌnne goneꞌ gan doxhente da de rao yellrio, naꞌ kweyieꞌ, bi gaꞌt yel nban zejlikane keꞌe?
\v 37 ¿Bi kone gaꞌweꞌ yel nban naꞌ?
\v 38 Noteze beꞌnne chaꞌ wayeꞌreꞌ ni kiaꞌ nadaꞌ, leskaꞌ ke xtiꞌllaꞌn rao beꞌnn wen da xhinnj kaꞌ llaꞌa nnaꞌ, beꞌnn kaꞌ ba bsanraꞌll Dios, leskaꞌ nadaꞌ Beꞌnnenꞌ Gorj Radj Beꞌnnach, wayeꞌraꞌ ke beꞌnn kaꞌ katenꞌ yedaꞌ nsaꞌa yel banez ke Xaꞌ Diosenꞌ kate yedrenaꞌ angl keꞌe kaꞌ.
\c 9
\p
\v 1 Leskaꞌ lle Jesúsenꞌ leakeꞌ:
\p —Diꞌll li niaꞌ reꞌ, balre llaꞌa ganni nnaꞌ, nna nbanre kate llin lla reꞌre Diosenꞌ, wroeꞌ yel wak xhen keꞌen kanꞌ llnebieꞌn.
\s Jesúsenꞌ gokeꞌ ka to beniꞌ
\r (Mt. 17:1‑13; Lc. 9:28‑36)
\p
\v 2 Bde xop lla, goxh Jesúsenꞌ Pedronꞌ, naꞌ Jacobonꞌ, naꞌ ren Juan naꞌ, naꞌ bcheꞌe leakeꞌ to rao yaꞌ sibe, naꞌ nollre no bcheꞌe akeꞌ. Naꞌ llwia akteꞌ naꞌ, kate bllaꞌa yichjrao Jesúsenꞌ.
\v 3 Naꞌ xharaꞌneꞌn goken llaktit, goken llich kwis kaꞌkze beye, ni to nono gakse gon len kanꞌ goken naꞌ, laꞌkze llebraz chiben.
\v 4 Naꞌ breꞌe akreꞌ da Elías ren da Moisés lloeꞌrén akeꞌ Jesúsenꞌ diꞌlle.
\v 5 Naꞌll Pedronꞌ lleꞌe Jesúsenꞌ:
\p —Maestro, le wen zollo ganni. Naꞌ gontoꞌ chonn yoꞌ de yixh, to koꞌo rweꞌ, naꞌ to ke Moisés, naꞌ ye to ke Elías naꞌ.
\p
\v 6 Naꞌ ni ke llakbeꞌzreꞌ binꞌ neꞌe, do llebtit akeꞌ danꞌ llreꞌe akreꞌn.
\v 7 Kat blleꞌ to bej ganꞌ llaꞌa akeꞌn byechjen leakeꞌ, naꞌ lo bej naꞌ, ben akreꞌ bne Diosenꞌ:
\p —Beꞌnn ninꞌ, xhiꞌnnaꞌ nllieꞌraꞌ, llayaꞌl wzenayre keꞌe.
\p
\v 8 Ka bwiado akeꞌ da yobre nollno breꞌe akreꞌ. Ye toze Jesúsenꞌ ze.
\p
\v 9 Ka llayetj akeꞌ leꞌ yaꞌ naꞌ, golleꞌ leakeꞌ bi weꞌe akeꞌ diꞌll ka danꞌ breꞌe akreꞌn, lleꞌe leakeꞌ:
\p —Kat yebanaꞌ radj beꞌnn wat kaꞌ, nadaꞌ nakaꞌ Beꞌnn Gorj Radj Beꞌnnach, kanaꞌll wak weꞌre diꞌll kaꞌ.
\p
\v 10 Naꞌ kaꞌ ben akeꞌ, bi beꞌe akeꞌ diꞌll, naꞌ bi byejnieꞌ akreꞌ danꞌ golleꞌ leakeꞌ danꞌ yebaneꞌ radj beꞌnn wat kaꞌ.
\v 11 Naꞌll bnnab akreꞌ Leꞌe:
\p —¿Bixchen nerize beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, zgaꞌtek da Elías naꞌn de yedeꞌ yellrionꞌ ka za yedre Cristonꞌ?
\p
\v 12 Naꞌllenꞌ ballieꞌ xtiꞌll akeꞌn, lleꞌe leakeꞌ:
\p —Da likzenꞌ zgaꞌtek da Elías naꞌkze yedeꞌ nench yeweꞌ xhnneze danꞌ llak rao yellrio; leskaꞌ nyojen ka nak Beꞌnnenꞌ Gorj Radj Beꞌnnachenꞌ wsaꞌkziꞌ akeꞌ Leꞌe, naꞌ gon akeꞌ Leꞌe kaze.
\v 13 Ni niaꞌ reꞌ, ba bedkze da Elíasenꞌ, naꞌ ben akreꞌ leꞌe kon ka nen ke akeꞌ, le kanꞌ ba nyojkzen gak keꞌe.
\s Jesúsenꞌ bayoneꞌ to bidaꞌo yoꞌ daxiꞌo
\r (Mt. 17:14‑21; Lc. 9:37‑43)
\p
\v 14 Bixha ka ballín Jesúsenꞌ ganꞌ llaꞌa beꞌnn kaꞌ yelaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, breꞌreꞌ beꞌnn zan nechj leakeꞌ, naꞌ zjazé beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ llakyollrén akeꞌ leakeꞌ.
\v 15 Kate breꞌe akreꞌ Leꞌen llabán akreꞌ, naꞌll jakdoeꞌ jawap akeꞌ Leꞌe lliox.
\v 16 Naꞌll bnnabreꞌ leakeꞌ:
\p —¿Bi ken llakdilrenre beꞌnn kaꞌ?
\p
\v 17 Naꞌ blloj to beꞌnne radj beꞌnn zan kaꞌ, lleꞌe Jesúsenꞌ:
\p —Maestro, ganni nchiaꞌ to xhiꞌnnaꞌ yoꞌbeꞌ daxiꞌo, naꞌ nonen lebeꞌ blloj.
\v 18 Kon ka zezbeꞌ lloꞌxen lebeꞌ llxizen lebeꞌ, llarj pep blliꞌn lloaꞌbeꞌ, naꞌ llaoxoxj laybeꞌ, naꞌ zjazé llyechbeꞌ. Naꞌ gollaꞌ beꞌnn kaꞌ non rweꞌ txhen naꞌ, chaꞌ yebej akeꞌ daxiꞌon, naꞌ bi gok akeꞌ.
\p
\v 19 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ:
\p —¡Reꞌ nakre beꞌnn zid bi llejleꞌre! ¿Bate zerenaꞌ reꞌ? Naꞌ naraꞌchk ye arte soeraꞌ serenaꞌ reꞌ. Ledá waꞌa bidaꞌon ganni.
\p
\v 20 Naꞌll jwaꞌa akeꞌ bidaꞌon, bixha daxiꞌon yoꞌ bidaꞌon, ka breꞌen Jesúsenꞌ bxizen bidaꞌon res kwis, bzalen lebeꞌ lltolen lebeꞌ, llalj pep blliꞌn lloaꞌbeꞌ.
\v 21 Naꞌll llnnabeꞌ Jesúsenꞌ xabeꞌn:
\p —¿Artxha ba gok llonen lebeꞌ ki?
\p Naꞌll lleꞌe Leꞌe:
\p —Ka nakbeꞌ bidaꞌote.
\v 22 Naꞌ da zan ras ba bzalen lebeꞌ do lo yiꞌ do lo nis, to lleꞌnen wlleyiꞌn lebeꞌ. Chaꞌ rweꞌ wak wayonobeꞌ, naꞌ bayaꞌchraꞌll netoꞌ bayonbeꞌ.
\p
\v 23 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe:
\p —Wakse kon chaꞌ llonliraꞌlloꞌ, beꞌnnenꞌ llejleꞌn wakse danꞌ llnnabeꞌn.
\p
\v 24 Le balliꞌte xa bidaꞌon xtiꞌlleꞌn, lleꞌe Leꞌe:
\p —¡Llejliaꞌ; gokrén nadaꞌ gonliraꞌllaꞌ yezikre!
\p
\v 25 Ka breꞌe Jesúsenꞌ ba llaꞌll beꞌnn zanlle, naꞌll bdileꞌ daxiꞌon yoꞌ bidaꞌon lleꞌen:
\p —Daxiꞌo, rweꞌn nonoꞌ bidaꞌon blloje naꞌ nkwellbeꞌ, naꞌ llepaꞌ rweꞌ yellojoꞌ chras lo yichjraꞌlldaꞌo bidaꞌon. Bsanbeꞌ, naꞌ bill wayoꞌ yichjraꞌlldaꞌobeꞌn da yobre.
\p
\v 26 Daxiꞌon besiaꞌn, naꞌ ye to bxizen bidaꞌon ziꞌllo, naꞌll ballojen; kaꞌkze bi wat bkwaꞌnnen lebeꞌ. Ka breꞌe beꞌnn kaꞌ llaꞌa naꞌ, naꞌll ne akeꞌ:
\p —Baje gotbeꞌn.
\p
\v 27 Naꞌ Jesúsenꞌ beꞌxeꞌ taꞌkbeꞌn balisebeꞌ, bazollaꞌtebeꞌ.
\p
\v 28 Naꞌll ka byoꞌ Jesúsenꞌ lo yoꞌ, beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, jannab akreꞌ Leꞌe to wrazeꞌ, lle akeꞌ Leꞌe:
\p —¿Bixchen bi gok netztoꞌ yebejtoꞌ daxiꞌon?
\p
\v 29 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —Nench gak yebejre ka daxiꞌon llon ki, llayaꞌl weꞌlaꞌllre yelwillre Diosenꞌ naꞌ gonre was.
\s Jesúsenꞌ bdixjweꞌreꞌ da yobre gateꞌ
\r (Mt. 17:22‑23; Lc. 9:43‑45)
\p
\v 30 Ka bazaꞌa akeꞌ gannaꞌ, badé akeꞌ ganꞌ nbane Galilea, naꞌ Jesúsenꞌ bi gokraꞌlleꞌ no nneze chaꞌ deꞌe gannaꞌ.
\v 31 Le llzejnieꞌreꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, lleꞌe leakeꞌ:
\p —Nadaꞌ Beꞌnnenꞌ Gorj Radj Beꞌnnach, dekz de gakaꞌ rallnaꞌa beꞌnne kaꞌ llwie nadaꞌ got akeꞌ nadaꞌ, naꞌ yeyoll got akeꞌ nadaꞌ, naꞌ yeyónn lla yebanaꞌ.
\p
\v 32 Naꞌ beꞌnn kaꞌ chras bi byejnieꞌ aksereꞌ bi ken neꞌe kaꞌ, to lleb akzeꞌ wnnab akreꞌ Leꞌe.
\s Gokyoll beꞌnn kaꞌ non Jesúsenꞌ txhen nore nakll beꞌnn brao
\r (Mt. 18:1‑5; Lc. 9:46‑48)
\p
\v 33 Naꞌ bllin akeꞌ Capernaum, ka ba zo akeꞌ yoꞌ naꞌ, bnnabe Jesúsenꞌ leakeꞌ:
\p —¿Bi diꞌllenꞌ lloeꞌzre beche?
\p
\v 34 Leakeꞌn bibi bne akseꞌ, to bze akeꞌ llize llak zban akreꞌ, le ka bechre zaꞌke tnez naꞌn, llakdil akeꞌ norenꞌ nakll beꞌnn brao.
\v 35 Naꞌll blleꞌ Jesúsenꞌ, naꞌ goxheꞌ beꞌnn chllinn kaꞌ, naꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p —Kon to reꞌ chaꞌ lleꞌnere gakre beꞌnn brao, llayaꞌl gakre ka to beꞌnn bibi zaꞌke ga zeraoze, naꞌ gakre beꞌnn wzeniaꞌnaꞌa lwelljre.
\p
\v 36 Naꞌll goxheꞌ to bidaꞌo, bzeꞌebeꞌ kllol akeꞌn, naꞌ bdeꞌlebeꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p
\v 37 —Noteze beꞌnne gonre bidaꞌo wen, ni kiaꞌ nadaꞌ, nadkzaꞌn llonreꞌ wen chet kaꞌ, naꞌ beꞌnne lloneꞌ wen ren nadaꞌ, kere nadaꞌn llonreꞌ wen, beꞌnnenꞌ bseꞌl nadaꞌn llonreꞌ wen.
\s Beꞌnne bi llwie lliꞌo, txhen naꞌ lloneꞌ lliꞌo
\r (Lc. 9:49‑50; Mt. 10:42)
\p
\v 38 Naꞌll Juan naꞌ, lleꞌe Jesúsenꞌ:
\p —Maestro, breꞌtoꞌ to beꞌnn llabejeꞌ daxiꞌo yoꞌ yichjraꞌlldaꞌo beꞌnne kone raꞌo rweꞌ, naꞌ bi noneꞌ lliꞌo txhen, naꞌ golltoeꞌ bi goneꞌ kaꞌ, le bi naweꞌ lliꞌo.
\p
\v 39 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ:
\p —Bi wllonre goneꞌ kaꞌ, chaꞌ to beꞌnne lloneꞌ yel wak llwaꞌleꞌ raꞌa, zeje diꞌll txhen naꞌ lloneꞌ nadaꞌ, bi gak nneꞌe krere kiaꞌ.
\v 40 Chaꞌ to beꞌnne bi llwiereꞌ lliꞌo, txhenkzenꞌ nakeꞌ lliꞌo.
\v 41 Noteze beꞌnne chaꞌ gonneꞌ laꞌ txhiꞌyze nis yeꞌjre, ni ke danꞌ nonre nadaꞌ txhen, da li niaꞌ reꞌ, bi nnitrao ka nake danꞌ gon akeꞌn.
\s Llayaꞌl wiallo ke wlliꞌyllo beꞌnne goneꞌ da xhinnj
\r (Mt. 18:6‑9; Lc. 17:1‑2)
\p
\v 42 Leskaꞌ bne Jesúsenꞌ:
\p —Noteze beꞌnn goneꞌ bix to bidaꞌo ki nxenraꞌll nadaꞌ gonbeꞌ da xhinnjenꞌ, naktere wen wchej akeꞌ yeneꞌ to yej yich, naꞌ lljazaꞌl akeꞌ leꞌe lo nisdaꞌo, kerke da goneꞌ bix to bidaꞌo ki.
\v 43 Chaꞌ to taꞌkre llxhoben reꞌ gonre da xhinnjenꞌ, wenre chenak wchoyren, kerke da gonre da xhinnjenꞌ, wenre yellinre ganꞌ de yel nban naꞌ, yallj chlaꞌ taꞌkrenꞌ, kerke da zo llopten wayejre lo gabil ga llaꞌlnninn yiꞌ da nono soekze yesor len.
\v 44 Gannaꞌ llaꞌa waraꞌo ba bi llat, leskaꞌ yiꞌ da bi llayore.
\v 45 Chaꞌ niaꞌrenꞌ llxhoben reꞌ gonre da xhinnjenꞌ, wenre chenak wchoyren, kerke da gonre da xhinnjenꞌ, wenre yellinre ganꞌ de yel nban naꞌ, yallj chlaꞌ niaꞌre, kerke da zo llopten wayejre gabil ga llaꞌlnninn yiꞌ da nono soekze yesor len.
\v 46 Gannaꞌ llaꞌa waraꞌo ba bi llat, naꞌ yiꞌ da bi llayorkze.
\v 47 Chaꞌ danꞌ llreꞌe raorenꞌ llxhoben reꞌ nench gonre da xhinnjenꞌ, wenre chenak kwejre yejraorenꞌ, kerke da gonre da xhinnjenꞌ, wenre yedoꞌlere ganꞌ llnebiaꞌ Diosenꞌ kon ren chlaꞌze raorenꞌ, kerke da zo llopten yeseꞌleꞌ reꞌ gabil.
\v 48 Gannaꞌ llaꞌa waraꞌo ba bi llat, naꞌ yiꞌ da bi llayore.
\p
\v 49 ’Yeolol beꞌnne te akeꞌ gak akeꞌ prueb, naꞌ yeololte beꞌnn wayón kwineꞌ rallnaꞌa Dios, gak akeꞌ ka da nweꞌe zeꞌde.
\v 50 Da wen zeꞌdenꞌ, zan chaꞌ nit yel znaꞌ ken, billbi de gonre nench wayaken zich. Naꞌ legón reꞌ ka zeꞌd naꞌ, legón da wen, naꞌ lesorén lwelljre wen.
\c 10
\s Jesúsenꞌ broeꞌreꞌ bi naken wen wsan xhoꞌr xhyio beꞌnne
\r (Mt. 19:1‑12; Lc. 16:18)
\p
\v 1 Bde naꞌ, bzaꞌa Jesúsenꞌ Capernaum, naꞌ byejeꞌ ganꞌ nbane Judea, balaꞌyeꞌ ye chlaꞌ yeo Jordán naꞌ. Naꞌ da yobre bllay beꞌnn zan kwis ganꞌ zoeꞌn, naꞌ bzoraweꞌ llzejnieꞌreꞌ leakeꞌ kanꞌ llonkzeꞌ.
\v 2 Naꞌ bal beꞌnn fariseo kaꞌ jabiꞌy akeꞌ, naꞌ llnnab akreꞌ Leꞌe chaꞌ naken wen beꞌnn kaꞌ nchaynaꞌa wsan noꞌr ke akeꞌ. Lle akeꞌ Leꞌe kaꞌ, le lleꞌn akreꞌ kwej akeꞌ Leꞌe diꞌll nench akre nneꞌe.
\v 3 Jesúsenꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p —¿Akxha ne ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ?
\p
\v 4 Naꞌll bne akeꞌ:
\p —Da Moisésenꞌ beꞌe latj wsanraꞌll lwellj akeꞌ, naꞌ chaste to yich weꞌn diꞌll baraꞌa akeꞌ.
\p
\v 5 Jesúsenꞌ ballieꞌ xtiꞌll akeꞌn, lleꞌe leakeꞌ:
\p —Yel yichjraꞌlldaꞌo zid keré naꞌn, beꞌe da Moisésenꞌ latj gonre kaꞌ.
\v 6 Zan da nell ka bxhe yellrionꞌ, “Diosenꞌ beneꞌ beꞌnn byio ren noꞌre.”
\v 7 Ke len naꞌ bneꞌe: “Beꞌnn byio yereꞌe kwit xaxhneꞌe, naꞌ sieꞌ noꞌre,
\v 8 naꞌ chop akeꞌ gak akeꞌ ka toze beꞌnn.” Naꞌllenꞌ bill nak ke ke akeꞌ, ba nak akeꞌ toze beꞌnne.
\v 9 Ke len naꞌ, beꞌnn ba bkoꞌd Diosenꞌ, bi gak yelaꞌa beꞌnnach leakeꞌ.
\p
\v 10 Ka ballín akeꞌ yoꞌ naꞌ, beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, bnnab akeꞌ da yobre kanꞌ goll beꞌnn kaꞌ Leꞌen.
\v 11 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —Noteze beꞌnn chaꞌ wsanraꞌll xhoꞌreꞌ, naꞌ sieꞌ ye to noꞌr yobre, da xhinnj xhen naꞌ lloneꞌ ke xhoꞌreꞌ, llonkzeꞌ ka beꞌnn zo xto.
\v 12 Leskaꞌ noꞌrenꞌ chaꞌ wsanraꞌll xhyiweꞌ, naꞌ sieꞌ ye to beꞌnn yobre, leskaꞌ llonkzeꞌ ka beꞌnn zo xto.
\s Jesúsenꞌ benlaꞌyeꞌ bidaꞌo ak
\r (Mt. 19:13‑15; Lc. 18:15‑17)
\p
\v 13 Naꞌll jwaꞌa akeꞌ bidaꞌo ak rao Jesúsenꞌ nench kaneꞌ yichj akbeꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, ben akreꞌ beꞌnn kaꞌ znia.
\v 14 Ka breꞌe Jesúsenꞌ kanꞌ llon akeꞌn, goklleꞌe leakeꞌ, naꞌ golleꞌ leakeꞌ:
\p —Leweꞌe latj yed bidaꞌo kaꞌ rawaꞌ ni, bi wllonre; le beꞌnn kaꞌ nak ka bidaꞌo ki, leakeꞌn nak Diosenꞌ txhen beꞌnn llnebiaꞌ.
\v 15 Da li niaꞌ reꞌ, noteze beꞌnne chaꞌ bi goneꞌ ka llon bidaꞌo ki nxenraꞌll akbeꞌ nadaꞌ, ni ke gakzeꞌ gakeꞌ Diosenꞌ txhen beꞌnnenꞌ llnebiaꞌ.
\p
\v 16 Naꞌll bdeꞌleꞌ toto bidaꞌo kaꞌ, bxoa taꞌkeꞌn yichj akbeꞌn, naꞌ benlaꞌyeꞌ leakbeꞌ.
\s Beꞌnn weꞌo nak beꞌnn wniaꞌ
\r (Mt. 19:16‑30; Lc. 18:18‑30)
\p
\v 17 Ka broꞌ Jesúsenꞌ nez, zejdo to beꞌnn weꞌo jacheꞌk xhibeꞌ raweꞌn, naꞌ llnnabreꞌ Leꞌe:
\p —Maestro, nakoꞌ beꞌnn wen kwis, ¿akre gonaꞌ nench gaꞌt yel nban zejlikane kiaꞌ?
\p
\v 18 Jesúsenꞌ golleꞌ Leꞌe:
\p —¿Bixchen llezoꞌ nadaꞌ beꞌnn wen? Nono beꞌnn wen llraꞌ, toze Diosenꞌ nak beꞌnn wen.
\v 19 Rweꞌ nnezkzroꞌ binꞌ ne Diosenꞌ gonllo: “Bi tarenoꞌ wde wdere noꞌre, bi gakoꞌ beꞌnn wen xhia, bi kwanoꞌ, bi wxoaꞌo da xhinnj koꞌll beꞌnne da bi beneꞌ, bi siyeꞌo, bdap baraꞌnn xaxhnaꞌo.”
\p
\v 20 Naꞌll lleꞌe Leꞌe:
\p —Maestro, yeolol da ki llonaꞌ ka nna naktiaꞌ xkwiꞌdte.
\p
\v 21 Naꞌll Jesúsenꞌ bwieꞌ leꞌe, llakreꞌ leꞌe, lleꞌe leꞌe:
\p —Ye toze da yallj gonoꞌ; bayej jayeꞌt yeolol da de koꞌo, naꞌ mell danꞌ goꞌtoꞌn naꞌ, beꞌen beꞌnn yaꞌch, naꞌll gaꞌt yel wniaꞌ koꞌo yebá, naꞌtell yedoꞌ nnaoꞌ nadaꞌ.
\p
\v 22 Bixha ka benreꞌ kaꞌ, gokreꞌ kwis, zayejeꞌ llakreꞌ, le nakeꞌ beꞌnn wniaꞌ kwis.
\p
\v 23 Naꞌll bayechj Jesúsenꞌ bwieꞌ beꞌnn kaꞌ nechj Leꞌen, naꞌ lleꞌe beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ:
\p —¡Bniꞌ kwis naken ke to beꞌnn wniaꞌ, weꞌe latj nnebiaꞌ Diosenꞌ yichjraꞌlldaꞌweꞌ!
\p
\v 24 Naꞌ beꞌnn kaꞌ non Jesúsenꞌ txhen naꞌ, llabán akreꞌ kwis kanꞌ bneꞌen, naꞌ bne Jesúsenꞌ ye to, lleꞌe leakeꞌ:
\p —Reꞌ, xhiꞌnnaꞌ, bniꞌ kwis naken ke beꞌnn kaꞌ nxenraꞌll yel wniaꞌ ke akeꞌn, weꞌe akeꞌ latj nnebiaꞌ Diosenꞌ yichjraꞌlldaꞌo akeꞌ.
\v 25 Sétere te to bayiꞌxe banꞌ nziꞌi camello lo nay yeꞌchich, kerke to beꞌnn wniaꞌ weꞌe latj nnebiaꞌ Diosenꞌ yichjraꞌlldaꞌweꞌn.
\p
\v 26 Naꞌ llabán akreꞌ kwis kanꞌ ben akreꞌ bneꞌen, naꞌll lle lwellj akeꞌ:
\p —¿Noxha gakze yerá chaꞌ?
\p
\v 27 Jesúsenꞌ llwieꞌ leakeꞌ, naꞌll bneꞌe:
\p —Da li beꞌnnachenꞌ bibi gak goneꞌ, zan ka nak Diosenꞌ, yeololte llak lloneꞌ, bibi de da gakreꞌ bniꞌ goneꞌn.
\p
\v 28 Naꞌll Pedronꞌ lleꞌe Leꞌe:
\p —Netoꞌ ba bsanraꞌlltoꞌ yeolol da de ketoꞌ nench naotoꞌ rweꞌ.
\p
\v 29 Jesúsenꞌ bneꞌe:
\p —Diꞌll li llepaꞌ reꞌ, chaꞌ to beꞌnne bsanraꞌlleꞌ rilleꞌ, biꞌcheꞌ, zaneꞌ, xaxhneꞌe, noꞌr keꞌe, xhiꞌnneꞌ, yellrio keꞌe, ni kiaꞌ nadaꞌ nench wzenayeꞌ xtiꞌllaꞌn,
\v 30 zaꞌklle da wayoeꞌ Diosenꞌ leꞌe, da xhenll wayoeꞌ Diosenꞌ leꞌe, kerke da kaꞌ bsanraꞌlleꞌn, to gayoa (100) ras ke to danꞌ bnitenꞌ wayoeꞌ leꞌe, laꞌkze chaꞌ bllayraweꞌ, naꞌ kate llin lla naꞌ, weꞌe yel nban zejlikane keꞌe.
\v 31 Naꞌ llepaꞌ reꞌ, beꞌnn zan nak akeꞌ ka beꞌnn lliarao nnaꞌ, wllin lla kat yeyak akeꞌ ka beꞌnn zaꞌa xhante, naꞌ beꞌnn kaꞌ nak akeꞌ ka beꞌnn zaꞌa xhante nnaꞌ, leakeꞌn yeyak akeꞌ ka beꞌnn lliarao.
\s Da yobre bdixjweꞌ Jesúsenꞌ gateꞌ
\r (Mt. 20:17‑19; Lc. 18:31‑34)
\p
\v 32 Ka yoꞌ akeꞌ nez, llep akeꞌ llin akeꞌ ganꞌ nziꞌi Jerusalén naꞌ, Jesúsenꞌ lliaraweꞌ rao beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, naꞌll llon akeꞌ yel wan nao akeꞌ lleb akeꞌ. Naꞌll da yobre Jesúsenꞌ goxheꞌ beꞌnn chllinn kaꞌ ga yobre, naꞌ bzorao lloeꞌreneꞌ leakeꞌ diꞌll kanꞌ gak keꞌen.
\v 33 Lleꞌe leakeꞌ:
\p —Lewiake nnaꞌ, zejllo Jerusalén naꞌ, nadaꞌ, Beꞌnn Gorj Radj Beꞌnnach, gakaꞌ rao naꞌa bxoz wnebiaꞌ kaꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ wchoy akeꞌ kiaꞌ gataꞌ, naꞌ gon akeꞌ nadaꞌ rao naꞌa beꞌnn kaꞌ bi nak beꞌnn Israel.
\v 34 Naꞌ wtitj akreꞌ nadaꞌ, chintat akeꞌ nadaꞌ, wxiꞌt akeꞌ xheꞌn yichjrawaꞌ, naꞌ got akeꞌ nadaꞌ. Naꞌ wayónn lla naꞌ yebanaꞌ.
\s Jacobo naꞌ Juan bnnab akeꞌ kweꞌ akeꞌ kwit Jesúsenꞌ ganꞌ nnebieꞌn
\r (Mt. 20:20‑28)
\p
\v 35 Jacobonꞌ ren Juan naꞌ, xhiꞌnn Zebedeonꞌ, jabiꞌy akeꞌ kwit Jesúsenꞌ, naꞌ lle akeꞌ Leꞌe:
\p —Maestro, lleꞌnetoꞌ gonoꞌ to okré ketoꞌ.
\p
\v 36 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —¿Bixhanꞌ lleꞌnere gonaꞌ?
\p
\v 37 Naꞌll lle akeꞌ Leꞌe:
\p —Lleꞌnetoꞌ kat ba llnebiaꞌo naꞌ, gonnoꞌ latj yedlleꞌtoꞌ chlaꞌ wej kwitoꞌn.
\p
\v 38 Jesúsenꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p —Bi llejnieꞌre bi danꞌ llnnabre. ¿Wchoyraꞌllre tere yel ziꞌ yel yaꞌ, ka danꞌ tiaꞌ nadaꞌ, gak keré kanꞌ gak kiaꞌn?
\p
\v 39 Naꞌ bne akeꞌ:
\p —Waktoꞌ.
\p Naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —Da likze tere yel ziꞌ yel yaꞌ, ka danꞌ tiaꞌ nadaꞌ, naꞌ gak keré kanꞌ gak kiaꞌn.
\v 40 Zan ka nak danꞌ kweꞌre chlaꞌ wej kwitaꞌn, kere nadaꞌ nniaꞌ no kweꞌ kwitaꞌn, Dios naꞌn ba brejeꞌ beꞌnn kaꞌ kweꞌ kwitaꞌn.
\p
\v 41 Ka bene beꞌnn ye chi kaꞌ yelaꞌ kanꞌ goll akeꞌ Leꞌen, gokllaꞌa akeꞌ Jacobonꞌ ren Juan naꞌ.
\v 42 Naꞌ Jesúsenꞌ goxheꞌ leakeꞌ, naꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p —Reꞌ nnézere ka beꞌnn kaꞌ llnebiaꞌ toto yell, llon akeꞌ wzenay beꞌnn kaꞌ nak rallnaꞌa akeꞌn, leskaꞌ beꞌnn kaꞌ nak beꞌnn brao, llnebiaꞌ akeꞌ leakeꞌ.
\v 43 Zan reꞌ bi gonre kaꞌ, chaꞌ reꞌ lleꞌnere gakre beꞌnn brao, llayaꞌl wxhexjraꞌllre gakrenre beꞌnn lwelljre.
\v 44 Naꞌ chaꞌ notezre lleꞌnere gakre beꞌnn lliarao, zgaꞌtek llayaꞌle gakre ka to beꞌnn wen llin ke beꞌnn lwelljre.
\v 45 Le nadaꞌ, Beꞌnn Gorj Radj Beꞌnnach, kere zaꞌa nench gakrén beꞌnn nadaꞌn, zaꞌa nench gakrenaꞌ beꞌnn kaꞌ, naꞌ llsanraꞌll kwinaꞌ got akeꞌ nadaꞌ, ni ke xtoꞌl beꞌnnach.
\s Jesúsenꞌ bayoneꞌ to beꞌnn lchol re Bartimeo
\r (Mt. 20:29‑34; Lc. 18:35‑43)
\p
\v 46 Naꞌ bllin akeꞌ yellenꞌ re Jericó. Naꞌ ka ba llalloj Jesúsenꞌ yell naꞌn ren beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen, naꞌ yezikre beꞌnn zan, tnez naꞌ lliꞌ to beꞌnn lchole llnnabeꞌ lmoxh. Beꞌnn naꞌ re Bartimeo, naꞌ nakeꞌ xhiꞌnn to beꞌnn re Timeo.
\v 47 Ka gokbeꞌreꞌ badé Jesús beꞌnn Nazaretenꞌ tnezenꞌ, naꞌ bzoraweꞌ llosieꞌ neꞌe:
\p —¡Jesús, xhiꞌnn dialla ke rey David, bayaꞌchraꞌll nadaꞌ!
\p
\v 48 Naꞌll bene beꞌnn zan kaꞌ leꞌe znia nench kweꞌe llize, bixha beꞌnn lcholenꞌ yezikre besieꞌ bneꞌe:
\p —¡Xhiꞌnn dialla ke rey David, bayaꞌchraꞌll nadaꞌ!
\p
\v 49 Naꞌll brexh Jesúsenꞌ, naꞌ lleꞌe beꞌnn kaꞌ:
\p —Legaxheꞌ nile.
\p Naꞌ goxh beꞌnn kaꞌ leꞌe, lle akeꞌ leꞌe:
\p —Bxenraꞌlle, bzollaꞌa, le llaxheꞌ rweꞌn.
\p
\v 50 Naꞌll bkwas beꞌnn lcholenꞌ raꞌllenꞌ xhoa koꞌlleꞌn, naꞌll zejdoeꞌ ganꞌ ze Jesúsenꞌ.
\v 51 Naꞌll lleꞌe leꞌe:
\p —¿Bixhanꞌ lleꞌnroꞌ gonaꞌ koꞌo?
\p Naꞌll bne beꞌnn lcholenꞌ:
\p —Maestro, lleꞌnraꞌ yereꞌraꞌ.
\p
\v 52 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe:
\p —Bayej nnaꞌ, danꞌ nxenraꞌlloꞌ naꞌn ba basrá rweꞌ.
\p Le bareꞌtereꞌ, naꞌll bnaweꞌ Jesúsenꞌ ganꞌ zejeꞌn.
\c 11
\s Jesúsenꞌ byoeꞌ Jerusalén
\r (Mt. 21:1‑11; Lc. 19:28‑40; Jn. 12:12‑19)
\p
\v 1 Ka ba zjakeꞌ awlloze Jerusalén naꞌ, naꞌ bllin akeꞌ yell kaꞌ nziꞌi Betfagé, naꞌ Betania ganꞌ zo yaꞌ ganꞌ nziꞌi Yaꞌ Olivos. Naꞌ bseꞌl Jesúsenꞌ chop beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ,
\v 2 lleꞌe leakeꞌ:
\p —Lechejchk yell daꞌon lliꞌ chlaꞌ naꞌ, naꞌ kate choꞌre yellenꞌ, naꞌ lljatiꞌre to burr daꞌa yay, ni to nono nna kwia lebaꞌ, naꞌ wsellrebaꞌ, naꞌ yedsanterebaꞌ ganni.
\v 3 Chaꞌ lloj to beꞌnn nneꞌe: “¿Bixchen llonzre kaꞌ?”, naꞌ leyeꞌe: “Xantoꞌ naꞌ yálljrebaꞌ choll, le wadsántetobaꞌ.”
\p
\v 4 Naꞌll byej akeꞌ, naꞌ le jatiꞌ aktereꞌ to burrenꞌ daꞌbaꞌ yay lloaꞌ yoꞌ da zo lloaꞌ nez, le bsell aktebaꞌ.
\p
\v 5 Naꞌ bal beꞌnn kaꞌ zjazé gannaꞌ, lle akeꞌ leakeꞌ:
\p —¿Bixhanꞌ llonre? ¿Bixchen llsellrebaꞌ?
\p
\v 6 Naꞌ goll akeꞌ leakeꞌ kanꞌ goll Jesúsenꞌ leakeꞌ naꞌ. Naꞌ beꞌe akeꞌ latj bcheꞌe akebaꞌ.
\v 7 Naꞌll le bacheꞌe akteꞌ burrenꞌ ganꞌ ze Jesúsenꞌ, naꞌll bxoa akeꞌ no xha akeꞌ koꞌll burrenꞌ, naꞌll bllieꞌbaꞌ.
\v 8 Leskaꞌ beꞌnn zan zjakeꞌ llchirj akeꞌ no xha akeꞌ tnezenꞌ, naꞌ ye bal akeꞌ bchoy akeꞌ no xhoꞌz yay, naꞌ llyixj akeꞌn tnezenꞌ.
\p
\v 9 Naꞌ beꞌnn kaꞌ lliarao, naꞌ beꞌnn kaꞌ nao Leꞌen, yeolol akeꞌ llosiaꞌ akeꞌ ne akeꞌ:
\p —¡Doweꞌrao Dios! ¡Nak laꞌy beꞌnnenꞌ zaꞌa ganni beꞌnn bseꞌl Xanllo Diosenꞌ!
\v 10 ¡Zeꞌe nnebieꞌ kanꞌ bnebiaꞌ xozxtaꞌollo David! ¡Doweꞌrao Dios zo yebá!
\p
\v 11 Naꞌ bllin Jesúsenꞌ Jerusalén, naꞌ byoeꞌ liaꞌ yodaꞌo braonꞌ. Naꞌ bayoll bwieꞌ bayechjteꞌ, naꞌ le zayejteꞌ ganꞌ ne Betania ren beꞌnn chllinn kaꞌ, le ba nak ba wlleꞌ.
\s Jesúsenꞌ beneꞌ deꞌe yay higonꞌ da bibi llia
\r (Mt. 21:18‑19)
\p
\v 12 Bateyó ka bazaꞌa akeꞌ Betanianꞌ bdon Jesúsenꞌ.
\v 13 Naꞌ ziꞌtre breꞌreꞌ to yay higo da llia laꞌye, naꞌll zejeꞌ llwieꞌ chaꞌ llian higo, bixha ka bllineꞌn kere bi llia danꞌ, laꞌyze llian le bi nna llin lla kwian.
\v 14 Naꞌll lle Jesúsenꞌ yay higonꞌ:
\p —Chras nollno gaokze da xhixenꞌ llbiaꞌo.
\p Naꞌ beꞌnn kaꞌ nao Leꞌen ben akreꞌ kanꞌ bneꞌen.
\s Jesúsenꞌ bachacheꞌ beꞌnn kaꞌ llon yaꞌa liaꞌ yodaꞌo braonꞌ
\r (Mt. 21:12‑17; Lc. 19:45‑48; Jn. 2:13‑22)
\p
\v 15 Bde naꞌ, bllin akeꞌ ganꞌ nziꞌi Jerusalén. Naꞌ ka byoꞌ Jesúsenꞌ liaꞌ yodaꞌo braonꞌ, naꞌ bzoraweꞌ llaraydoeꞌ beꞌnn kaꞌ llon yaꞌa, beꞌnn kaꞌ lloꞌt, naꞌ beꞌnn kaꞌ llaꞌo. Bzaleꞌ ganꞌ nkwaꞌa mell danꞌ llchaꞌa akeꞌ, leskaꞌ blloꞌnneꞌ ganꞌ llbeꞌ beꞌnn weꞌt plom kaꞌ.
\v 16 Nollno beꞌe latj te liaꞌ yodaꞌon, chaꞌ bi da noeꞌ goꞌteꞌ.
\v 17 Naꞌll bzejnieꞌreꞌ leakeꞌ, lleꞌe leakeꞌ:
\p —Kinꞌ nyoj xtiꞌll Diosenꞌ: “Rillaꞌn, naken ga lljak beꞌnn zaꞌa yeolol yell yelwill akeꞌ nadaꞌ”; naꞌ reꞌ, ba nonren ka to lo broj ke beꞌnn wan.
\p
\v 18 Beꞌnn kaꞌ nak bxoz wnebiaꞌ, naꞌ ren beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, ben akreꞌ kanꞌ bneꞌe naꞌ, naꞌll llayirjlaꞌll akeꞌ akre ka gon akeꞌ nench got akeꞌ Leꞌe, le lleb akeꞌ Leꞌe, ka nak doxhente yell, llabán akreꞌ kanꞌ llzejnieꞌreꞌ leakeꞌn.
\v 19 Naꞌ kate golenꞌ, le bazaꞌte Jesúsenꞌ Jerusalén naꞌ.
\s Yay higo danꞌ bene deꞌe byechten
\r (Mt. 21:20‑22)
\p
\v 20 Tzir bateyó badé akeꞌ ganꞌ zo yay higonꞌ, naꞌ breꞌe akreꞌ byechte do roe.
\v 21 Pedronꞌ jadinraꞌlleꞌ kanꞌ goll Jesúsenꞌ yayenꞌ, naꞌ lleꞌe Leꞌe:
\p —Maestro, bwiakeroꞌ yay higonꞌ danꞌ benoꞌ deꞌen byechte kaꞌzenꞌ.
\p
\v 22 Jesúsenꞌ ballieꞌ xtiꞌlleꞌn lleꞌe leꞌe:
\p —Lewxenraꞌll Dios.
\v 23 Diꞌll likze llniaꞌ reꞌ, notezre chaꞌ yere yaꞌn zo gannaꞌ: “Bkwas naꞌ jasó lo nisdaꞌo”, naꞌ bi gakgánere naꞌ wxenraꞌllre, wakte kanꞌ nerenꞌ.
\v 24 Ke len naꞌ niaꞌ reꞌ, biteze da wnnabre ka yelwillre Diosenꞌ, chaꞌ wxenraꞌllre do yichj do raꞌllre, gonteꞌ danꞌ nnabrenꞌ.
\v 25 Naꞌ katenꞌ yelwillre Diosenꞌ, leyeziꞌxhen ke no beꞌnne chaꞌ bi benreꞌ reꞌ nench lekze kaꞌ, Xallo Diosenꞌ beꞌnn zo yebá yeziꞌxheneꞌ da xhinnj ke reꞌ.
\v 26 Zan chaꞌ reꞌ bi yeziꞌxhenre ke beꞌnne, Xallo Dios zo yebá bi yeziꞌxheneꞌ ka da xhinnj ke reꞌ.
\s Yel llnebiaꞌ ke Jesúsenꞌ
\r (Mt. 21:23‑27; Lc. 20:1‑8)
\p
\v 27 Naꞌll ballín akeꞌ Jerusalén naꞌ da yobre, naꞌ chak dá Jesúsenꞌ liaꞌ yodaꞌo braonꞌ, jabiꞌy bxoz wnebiaꞌ kaꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ llsedre ke leyenꞌ, naꞌ ren beꞌnn gor brao ke beꞌnn Israel kaꞌ.
\v 28 Naꞌll lle akeꞌ Leꞌe:
\p —¿Bi yel llnebiaꞌ napoꞌ llonoꞌ da ki? ¿No benn yel llnebiaꞌ llonoꞌ kaꞌ?
\p
\v 29 Jesúsenꞌ ballieꞌ xtiꞌll akeꞌn, lleꞌe leakeꞌ:
\p —Leze de to da nnabraꞌ reꞌ, naꞌ chaꞌ yelliꞌre xtiꞌllaꞌn, naꞌll yepaꞌ reꞌ bi yel llnebiaꞌn llonaꞌ da ki.
\v 30 ¿Noxhanꞌ bseꞌl Juan naꞌ, beꞌnnenꞌ bchoa beꞌnn nis? ¿Diosenꞌ bseꞌl leꞌe o chaꞌ beꞌnnachenꞌ? Leyelliꞌi xtiꞌllaꞌn.
\p
\v 31 Naꞌll lloeꞌrén lwellj akeꞌ diꞌll, ne akeꞌ:
\p —Chaꞌ nnello Dios bseꞌl leꞌe, naꞌ yeꞌe lliꞌo: “¿Bixchen ke byejleꞌre ke leꞌe chaꞌ?”
\v 32 Naꞌ leskaꞌ chaꞌ nnello beꞌnnachenꞌ bseꞌl leꞌe, bi gak.
\p Kaꞌ bne akeꞌ, le lleb akeꞌ beꞌnn yell, le yeolol akeꞌ byejleꞌ akeꞌ da li Diosenꞌ bseꞌl Juan naꞌ, nench beꞌe xtiꞌlleꞌn.
\p
\v 33 Naꞌll lle akeꞌ Jesúsenꞌ:
\p —Bi nnézetoꞌ.
\p Naꞌll Jesúsenꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p —Leskaꞌ nadaꞌ bi yepaꞌ reꞌ no benn nadaꞌ yel llnebiaꞌn da llonrenaꞌ ki.
\c 12
\s Jesúsenꞌ beꞌe diꞌll ka ben beꞌnn wen llin beꞌnn bi llon wen
\r (Mt. 21:33‑46; Lc. 20:9‑19)
\p
\v 1 Jesúsenꞌ bzorao llzejnieꞌreꞌ leakeꞌ, llsaꞌkrebreꞌ da kaꞌ neꞌe:
\p —To beꞌnn gozeꞌ lba uvas, naꞌ bzechjeꞌn reꞌje, naꞌ beneꞌ to ga wsieꞌ uvas kaꞌ, naꞌ beneꞌ to yoꞌ sib ga lljasé beꞌnn gap len.
\p ’Naꞌll bkwaꞌnneꞌ yellrionꞌ lo naꞌa beꞌnn wia akeꞌn de achj wej, naꞌll broeꞌ nez zejeꞌ ziꞌte.
\v 2 Kate bllin lla wachib akeꞌ uvas kaꞌ, baseꞌleꞌ to beꞌnn wen llin keꞌen nench lljaxhieꞌ ka to da llayaꞌleꞌ naꞌ.
\v 3 Naꞌ beꞌnn wen llin kaꞌ beꞌx akeꞌ leꞌe, ben akeꞌ ziꞌ keꞌe, naꞌ baseꞌl akeꞌ leꞌe bibi bayoeꞌ akeꞌ leꞌe.
\v 4 Naꞌll xan yellrionꞌ bseꞌleꞌ beꞌnn yobre; leskaꞌ bdaꞌa akeꞌ leꞌe yej, ben akteꞌ weꞌe yichjeꞌ, ye to chiꞌi bchachrén akeꞌ leꞌe.
\v 5 Naꞌll baseꞌlkzeꞌ beꞌnn yobre, naꞌ leskaꞌ bet akteꞌ leꞌe. Naꞌll baseꞌleꞌ beꞌnn zan, leskaꞌ bal beꞌnn kaꞌ ben akeꞌ ziꞌ ke akeꞌ, naꞌ ye baleꞌ basoꞌt akeꞌ.
\p
\v 6 ’Naꞌ zo ye to xhiꞌnn kwineꞌ bi tiꞌche nllieꞌreꞌ kwis, naꞌ bayoll naꞌ, lleꞌn ke lleꞌnreꞌ bseꞌlebeꞌ neꞌe: “Xhiꞌnnaꞌ ni wap akjebeꞌ baraꞌnne.”
\v 7 Bixha beꞌnn kaꞌ nlan lba uvas kaꞌ, ka breꞌe akreꞌ xhiꞌnneꞌn, naꞌll lle lwellj akeꞌ: “Beꞌnn ninꞌ xhiꞌnn xan reꞌjenꞌ, lebeꞌ yegaꞌnn ren danꞌ de ke xabeꞌn, ledá gotllobeꞌ naꞌ gak danꞌ kello.”
\v 8 Naꞌll bzap akebeꞌ, bet akebeꞌ, brej akebeꞌ lo reꞌjenꞌ jazaꞌl aktebeꞌ koꞌllre.
\p
\v 9 Naꞌll Jesúsenꞌ bnnabreꞌ leakeꞌ:
\p —¿Akre ka llákere? ¿Akre gon xan yellrionꞌ ke beꞌnn kaꞌ? Chej kwineꞌ wlleyieꞌ ke beꞌnn wen llin kaꞌ, naꞌ yeyoneꞌ yellrionꞌ rallnaꞌa beꞌnn yobre.
\p
\v 10 ’¿Bi nna wrabre kanꞌ nyoj xtiꞌll Diosenꞌ? Nen:
\q Yej danꞌ bi byoꞌraꞌll beꞌnn wen yoꞌ kaꞌ, gonrén akeꞌ llin,
\q len naꞌ ba naken yej skin.
\q
\v 11 Da ni ben Xanllo Diosenꞌ, naꞌ naken zi yebánello.
\p
\v 12 Naꞌll gokraꞌll akeꞌ goꞌx akeꞌ Leꞌe, ka bayejnieꞌ akreꞌ ke leakeꞌn beꞌe diꞌllenꞌ nak kaꞌ; naꞌ blleb akeꞌ beꞌnn yell, naꞌ bsan akeꞌ bibi ben akreꞌ Leꞌe, naꞌ zjayakeꞌ.
\s Danꞌ llayaꞌl gaxhj rao beꞌnn llnebiaꞌ
\r (Mt. 22:15‑22; Lc. 20:20‑26)
\p
\v 13 Naꞌ bseꞌl akeꞌ bal beꞌnn fariseo kaꞌ, naꞌ ye bal beꞌnn kaꞌ non txhen Herodes naꞌ, nench lljalej akeꞌ diꞌll lloaꞌ Jesúsenꞌ, naꞌ gaꞌt da lljataorén akeꞌ xhia.
\v 14 Ka bllin akeꞌ ganꞌ zoeꞌn, naꞌll lle akeꞌ Leꞌe:
\p —Maestro, nnézetoꞌ nakoꞌ beꞌnn lloeꞌ diꞌll li, bi llziꞌo lloaꞌ xtiꞌll beꞌnnach, naꞌ toz ka llonroꞌ yeolol beꞌnne, naꞌ llroeꞌroꞌ lixhej kanꞌ zej xhnnez Diosenꞌ. ¿Llonen bien chixhjtoꞌ da llnnab beꞌnnenꞌ nak le zeraoze wnebiaꞌ, beꞌnnenꞌ llia Roma? ¿Wyixhjtoꞌn o chaꞌ bi chixhjtoꞌn? ¿Bi ka nezoꞌ rweꞌ?
\p
\v 15 Naꞌ le bayakbeꞌtereꞌ kere do raꞌll akeꞌn llnnab akreꞌ Leꞌe, naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —¿Bixchen lleꞌnere kwejre nadaꞌ diꞌlle? Lewroeꞌchk nadaꞌ to xhmellrenꞌ.
\p
\v 16 Naꞌll broeꞌ akreꞌ Leꞌe ton, ka breꞌreꞌ mellenꞌ, naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —¿Noxha raonꞌ daꞌa leꞌ mell ni? ¿No ranꞌ nyoj leꞌ ni?
\p Naꞌll lle akeꞌ Leꞌe:
\p —Ke César, beꞌnnenꞌ llnebiaꞌn.
\p
\v 17 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ:
\p —Da nak ke César lewayoeꞌn leꞌe; naꞌ da llayaꞌl weꞌre Dios, leweꞌn Dios.
\p Naꞌ llabán akreꞌ kanꞌ ballieꞌ xtiꞌll akeꞌn.
\s Bnnab akeꞌ akrenꞌ gak kat yebán beꞌnn wat kaꞌ
\r (Mt. 22:23‑33; Lc. 20:27‑40)
\p
\v 18 Naꞌll beꞌnn saduceo kaꞌ jakeꞌ raweꞌn. Naꞌ beꞌnn ki ne akeꞌ bi de yebán beꞌnn watenꞌ, naꞌll bnnab akreꞌ Leꞌe:
\p
\v 19 —Maestro, da Moisésenꞌ bzojeꞌ chaꞌ to beꞌnn byio gateꞌ, naꞌ bagaꞌnn noꞌr keꞌe, naꞌ nono xhiꞌnn akeꞌ bzo, naꞌ beꞌnn biꞌch beꞌnn wat naꞌ, llayaꞌl yezieꞌ noꞌr wazeb naꞌ, nench nniꞌt xhiꞌnn dialla ke biꞌcheꞌn.
\v 20 Naꞌ bzo gall biꞌch ake, beꞌnn nelle bchayneꞌe, naꞌ le gotteꞌ nono xhiꞌnneꞌ bzo.
\v 21 Beꞌnn wllope naꞌ, le baziꞌteꞌ noꞌrenꞌ, naꞌ leskaꞌ le gotteꞌ nono xhiꞌnneꞌ bzo. Naꞌll baziꞌi beꞌnn wyonne naꞌ leꞌe, lekze kaꞌ gok keꞌe.
\v 22 Naꞌ kaꞌ gok ke toto beꞌnn kaꞌ bzorén noꞌrenꞌ bayate beꞌnn gall kaꞌ, naꞌ ni toeꞌ bi bzo xhiꞌnn akeꞌ wasaꞌt akeꞌ, bayoll naꞌ gotrén noꞌrenꞌ.
\v 23 Bixha kat yebán beꞌnn wat kaꞌ, ¿noreꞌ gak xhyio noꞌrenꞌ, le yeolol beꞌnn gall kaꞌn bzoreneꞌ?
\p
\v 24 Jesúsenꞌ ballieꞌ xtiꞌll akeꞌn:
\p —Llakchíxere le bi llejnieꞌre kanꞌ ne xtiꞌll Diosenꞌ, naꞌ bi nnézere akrenꞌ nake yel wak ke Diosenꞌ.
\v 25 Kat yebán beꞌnn wat kaꞌ, bill wchaynaꞌa akeꞌ, ni ke weꞌe akzeꞌ xhiꞌnn akeꞌ wchaynaꞌa akbeꞌ, le gak akeꞌ ka angl beꞌnn llaꞌa yebá.
\v 26 Ka nak danꞌ nnabre chaꞌ yebán beꞌnn wat kaꞌ, ¿bi nna golre danꞌ bzoj da Moisésenꞌ ganꞌ llian kanꞌ balwill Diosenꞌ leꞌe to lo yay yeꞌche da lleye? Lleꞌe leꞌe: “Nadaꞌ nakaꞌ Dios beꞌnn lloeꞌrao Abraham, naꞌ Dios beꞌnn lloeꞌrao Isaac, naꞌ Dios beꞌnn lloeꞌrao Jacob.”
\v 27 Le Diosenꞌ bi nakeꞌ Dios ke beꞌnn wat, nakseꞌ Dios ke beꞌnn ban. Naꞌllenꞌ niaꞌ, ni ke llejnieꞌzere danꞌ nerenꞌ.
\s Danꞌ nakll da brao llayaꞌl gonllo
\r (Mt. 22:34‑40)
\p
\v 28 To beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ zeꞌe llzenayeꞌ ka lloeꞌrén Jesúsenꞌ beꞌnn kaꞌ diꞌlle, naꞌ gokbeꞌreꞌ kwasro balliꞌi Jesúsenꞌ xtiꞌll akeꞌn, naꞌ bnnabreꞌ Leꞌe:
\p —¿Norenꞌ nakll da brao danꞌ nllia Diosenꞌ biaꞌa gonllo rao yeololten?
\p
\v 29 Naꞌll goll Jesúsenꞌ leꞌe:
\p —Da ninꞌ da nak da lliarao rao yeololte danꞌ nllia Diosenꞌ biaꞌa gonllo: “Reꞌ beꞌnn Israel, lewzenay, toze Xanllo Diosenꞌ nakeꞌ.
\v 30 Naꞌ llieꞌroꞌ Xanllo Diosenꞌ do yichj do raꞌlloꞌ.” Da naꞌn da nakll lliarao gonllo.
\v 31 Naꞌ da wllopenꞌ ka rebze naksen: “Llieꞌroꞌ beꞌnn lwelljoꞌ kanꞌ nllieꞌ kwinoꞌ.” Billre bi de da nakll lliarao ka da ki.
\p
\v 32 Naꞌll ne beꞌnnenꞌ llsedre ke leyenꞌ:
\p —Wakse, maestro, da wen kwis kanꞌ neꞌon. Toze Diosenꞌ nakse, nollno llraꞌ ye to ka Leꞌe.
\v 33 Naꞌ llieꞌlloeꞌ do yichj do raꞌll-llo, naꞌ llieꞌllo lwelljllo ka nllieꞌ kwinllo, zaꞌkllen kerke da gotllo no bayiꞌx, naꞌ wzeyllobaꞌ weꞌraollo Dios.
\p
\v 34 Jesúsenꞌ gokbeꞌreꞌ ballieꞌ xtiꞌlleꞌn kwasro, naꞌll lleꞌe leꞌe:
\p —Kere da xhen yalljen nench Diosenꞌ nnebieꞌ yichjraꞌlldaꞌon.
\p Naꞌ nollno bayaxhjkze billre da nnab akreꞌ Leꞌe.
\s ¿No nak dialla Cristonꞌ?
\r (Mt. 22:41‑46; Lc. 20:41‑44)
\p
\v 35 Jesúsenꞌ llzejnieꞌreꞌ beꞌnn kaꞌ llaꞌa llyoꞌ yodaꞌon, lleꞌe leakeꞌ:
\p —¿Bixchen neze beꞌnn kaꞌ llsedre ke leyenꞌ, Cristonꞌ nakeꞌ xhiꞌnn dialla ke rey David?
\v 36 Renchaꞌ kwinkze Davidenꞌ bneꞌe kon ka bzejnieꞌ Spíritu ke Diosenꞌ leꞌe:
\q Xanllo Dios golleꞌ Xanaꞌn:
\q “Blleꞌ kwitaꞌn ni,
\q naꞌ gonaꞌ yeolol beꞌnn kaꞌ llwieꞌ rweꞌn, wxhexj yichj akeꞌ wzenay akeꞌ koꞌo.”
\m
\v 37 Chaꞌ kwinkze Davidenꞌ neꞌe nakeꞌ Xaneꞌ, ¿akxha gak nello Cristonꞌ nakeꞌ xhiꞌnn dialla ke Davidenꞌ? Le kwin Davidenꞌ golleꞌ leꞌe: “Xanaꞌ.”
\p Beꞌnn zan beꞌnn yell llazraꞌll akeꞌ llzenay akeꞌ xtiꞌlleꞌn.
\s Jesúsenꞌ golleꞌ beꞌnn kaꞌ llsedre ke leyenꞌ de doꞌl ke akeꞌ
\r (Mt. 23:1‑36; Lc. 11:37‑54; 20:45‑47)
\p
\v 38 Rawe llzejnieꞌ Jesúsenꞌ beꞌnn kaꞌ, naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —Lewiayaꞌnn kanꞌ llon beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, llawé akreꞌ llak akeꞌ to raꞌll tonne da chaꞌo, naꞌ gap beꞌnne leakeꞌ baraꞌnne do lao yaꞌa.
\v 39 Naꞌ leakeꞌ ll-lan akeꞌ kweꞌ akeꞌ ga llbeꞌ beꞌnn brao lo yodaꞌo kaꞌ, naꞌ leskaꞌ llon akeꞌ do ga llak wao.
\v 40 Naꞌ llkaꞌa akeꞌ rill noꞌr wazebe, naꞌ da lldeꞌ akreꞌ, scha llze akeꞌ kate llalwill akeꞌ Diosenꞌ nechkze ten kaꞌze. Da xhen da de saꞌkziꞌ beꞌnn kaꞌ kanꞌ llon akeꞌn.
\s To noꞌr wazeb beꞌe mell
\r (Lc. 21:1‑4)
\p
\v 41 Ka lliꞌ Jesúsenꞌ kwite ga llia ganꞌ llgoꞌ akeꞌ mell ke yodaꞌon, naꞌ llwieꞌ ka llgoꞌ beꞌnn kaꞌ mell, beꞌnn zan beꞌnn wniaꞌ kaꞌ llgoꞌ akeꞌ da xhen.
\v 42 Ka bllin to noꞌr wazebe, naꞌ nakeꞌ noꞌr yaꞌche, broeꞌ chop mell daꞌo da bibi zaꞌktek.
\v 43 Naꞌll goxh Jesúsenꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌen txhen naꞌ, lleꞌe leakeꞌ:
\p —Diꞌll li llepaꞌ reꞌ, ka noꞌr wazeb ni, nakeꞌ beꞌnn yaꞌch daꞌo, da xhenll zaꞌk danꞌ broeꞌn kerke da broꞌ beꞌnn kaꞌ yelaꞌ.
\v 44 Le beꞌnn kaꞌ broꞌ akeꞌ da ba bagoꞌnne, zan ka nak noꞌrenꞌ, rao yel yaꞌch keꞌen beꞌe ka da lallibe de keꞌe.
\c 13
\s Jesúsenꞌ bdixjweꞌreꞌ wllin lla yechinnj akeꞌ yodaꞌo braonꞌ
\r (Mt. 24:1‑2; Lc. 21:5‑6)
\p
\v 1 Ka ba llazaꞌa Jesúsenꞌ yodaꞌo braonꞌ, to beꞌnn nonꞌ Leꞌe txhen golleꞌ Leꞌe:
\p —¡Maestro, bwia ke da xhen nak yodaꞌon, naꞌ leskaꞌ da xhen nak yej kaꞌ naken naꞌ!
\p
\v 2 Jesúsenꞌ ballieꞌ xtiꞌlleꞌn, lleꞌe leꞌe:
\p —Ka nak yoꞌ xhen ki llwiare, wllin lla wayinnj akeꞌn, ni to yej ngoꞌd lwellje bi yegaꞌnne.
\s Kanꞌ gak kat ba zo rez wayoll yellrionꞌ
\r (Mt. 24:3‑28; Lc. 21:7‑24; 17:22‑24)
\p
\v 3 Naꞌ jakeꞌ yaꞌ ganꞌ nziꞌi Yaꞌ Olivos, naꞌ llgaꞌnnen chlaꞌ ganꞌ zo yodaꞌo braonꞌ, naꞌ bllieꞌ, naꞌll Pedronꞌ naꞌ Jacobo, naꞌ Juan, naꞌ Andrés naꞌ, jannab akreꞌ Leꞌe to wraze:
\p
\v 4 —Bnechk netoꞌ, ¿batxhanꞌ gak kanꞌ ba bneꞌon? ¿Akxha gakze nnézello katenꞌ ba zo rez gak yeolol da ki bneꞌo ni?
\p
\v 5 Jesúsenꞌ ballieꞌ xtiꞌll akeꞌn:
\p —Lewiayaꞌnn kwasro, notno siyeꞌe reꞌ.
\v 6 Beꞌnn zan yednné akeꞌ nak akeꞌ Cristo. Naꞌ siyeꞌe akeꞌ beꞌnn zan.
\p
\v 7 ’Kate yénere ba zaꞌa wdile, ba llak wdile, bi llebre, le kaꞌn dekz de gak, naꞌ kere le wayollte yellrio naꞌn.
\v 8 Naꞌll tile toto yell, naꞌll yell xhen ren ye to yell xhen, naꞌ xoꞌ do gateze, naꞌ gak win, naꞌ bi gak bi nne, kone kaꞌ sorao yellayrao beꞌnne llaꞌa yellrio.
\p
\v 9 ’Lewiake, lljwaꞌa akeꞌ reꞌ do rao koxchis, naꞌ do lo yodaꞌo kaꞌ, naꞌ chintat akeꞌ reꞌ, lljwaꞌa akeꞌ reꞌ no rao rey, no rao beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ ni kiaꞌ nadaꞌ, naꞌ kaꞌn weꞌrén akreꞌ xtiꞌllaꞌ.
\v 10 Naꞌ llonen bien nneze beꞌnn llaꞌa doxhen yellrio Diꞌll Wen ke Diosenꞌ.
\v 11 Katenꞌ lljwaꞌa akeꞌ reꞌ rao beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ, bitbi gákere choꞌrizre da zed akre nnere. Kat ba zere rawe naꞌ, gonn Diosenꞌ diꞌll yelliꞌre xtiꞌll akeꞌn, naꞌ kere reꞌkzenꞌ nnere, Spíritu ke Dios naꞌkzenꞌ wzejnieꞌn reꞌ.
\v 12 Kanaꞌ bal beꞌnn wayechj akeꞌ gon akeꞌ beꞌnn biꞌch akeꞌ kaꞌ, rao naꞌa beꞌnn got leakeꞌ, naꞌ nniꞌt beꞌnn gon akeꞌ xhiꞌnn akeꞌ kaꞌ, rao naꞌa beꞌnn got akeꞌ leakbeꞌ, naꞌ nniꞌt beꞌnn wayechj akeꞌ gon akeꞌ xaxhnaꞌ akeꞌ kaꞌ, rao naꞌa beꞌnn got leakeꞌ.
\v 13 Naꞌ yeololte beꞌnn wie akreꞌ reꞌ ni kiaꞌ nadaꞌ, naꞌ noteze beꞌnn se war wxenraꞌlleꞌ nadaꞌ llinte lla gateꞌ, leꞌen yerá.
\p
\v 14 ’Daniel beꞌnnenꞌ beꞌe xtiꞌll Dios kanaꞌ bzojeꞌ, wllin lla so da zban da ke wayazraꞌll Dios. (Beꞌnn llol diꞌll ni llayaꞌl chejnieꞌreꞌ.) Naꞌ kat reꞌre ba zo danꞌ ganꞌ bi llayaꞌl son, kanaꞌ beꞌnn llaꞌa Judeanꞌ llayaꞌl wxhonnj akeꞌ lljakeꞌ do yaꞌ daꞌore.
\v 15 Beꞌnn dá yichjo rilleꞌ, bi llayaꞌl wayetjeꞌ wayoeꞌ lo yoꞌ, lljaxhieꞌ no xchinrazeꞌ.
\v 16 Naꞌ beꞌnn dá lyiꞌxe, bi llayaꞌl wabieꞌ lljaxhiꞌi xharaꞌneꞌ.
\v 17 Naken nyaꞌchraz ke noꞌr noaꞌ xhiꞌnne, naꞌ noꞌr kaꞌ nkaꞌ bdaꞌo ka lla naꞌ.
\v 18 Lennab rao Dios katenꞌ gak da ki bi gaken beꞌo zay.
\v 19 Da xhen yellayrao beꞌnne kate llin llanꞌ, kanꞌ bxe Diosenꞌ yellrio nono nna yellayrao katekenꞌ yellayrao akeꞌ kanaꞌ, naꞌ yeyoll naꞌ, billbi gaꞌte ye to ka len.
\v 20 Chenak Diosenꞌ bi goneꞌ kwexhen kanꞌ llaken, ni to nono yerakze, zan ni ke beꞌnn kaꞌ ba brejeꞌ naꞌ, ni ke leakeꞌn goneꞌ kwexhen.
\p
\v 21 ’Naꞌ chaꞌ kanaꞌ, no yerize reꞌ: “Ledá, zote Cristonꞌ ganni”, naꞌ “Lechej gannaꞌ zoeꞌ”, bi chejleꞌre.
\v 22 Beꞌnn zan beꞌnn wxhiyeꞌe chaꞌa yellrionꞌ, nne akeꞌ leakeꞌn nak Cristonꞌ, naꞌ leakeꞌn lloeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ. Gon akteꞌ yel wak, naꞌ billre da yebane beꞌnn kaꞌ kon ka siyeꞌe akeꞌ, nxhollte wxoayay akeꞌ beꞌnn kaꞌ ba brej Diosenꞌ.
\v 23 Naꞌ lesó xhnid ka nak ba llepaꞌ reꞌ yeolol kanꞌ gonen nnaꞌ.
\s Kanꞌ gak kat yed Jesucristonꞌ da yobre
\r (Mt. 24:29‑35, 42‑44; Lc. 21:25‑36)
\p
\v 24 ’Naꞌ ka nake lla ka yeyoll yellayrao beꞌnn kaꞌ, kanaꞌ willenꞌ yecholen, leskaꞌ beꞌon bill wseniꞌn.
\v 25 Berj kaꞌ llia leꞌ yebánꞌ yexj aken, naꞌ yel wak ke yebánꞌ danꞌ ngaꞌchen, gaken ka llak yellrionꞌ kat llxhoꞌ.
\v 26 Kanaꞌll reꞌe beꞌnn kaꞌ llaꞌa yellrionꞌ nadaꞌ, Beꞌnnenꞌ Gorj Radj Beꞌnnachenꞌ, zaꞌa radj bej kaꞌ nsaꞌa yel wak xhen ren yel beniꞌ xhen kiaꞌn.
\v 27 Naꞌll wseꞌlaꞌ angl kiaꞌ kaꞌ, yetop akeꞌ beꞌnn kaꞌ ba brejaꞌ doxhente yellrio, ga zeraoze llayollen, naꞌ ga zeraoze llayoll yebá.
\p
\v 28 ’Lechejnieꞌ ka diꞌllenꞌ weꞌrenaꞌ reꞌ ke yay higo naꞌ: Kat ba llagaꞌ xhlaꞌye naꞌ, llnnézere ba rez llin lla yeyoꞌllo rinne.
\v 29 Naꞌ lekze kate reꞌre ba llak da ke nxhia kanꞌ ba bniaꞌ naꞌ, kanaꞌll nnézere ba zo rez yedaꞌ da yobre.
\v 30 Da li llniaꞌ reꞌ, beꞌnn kaꞌ llaꞌa nnaꞌ, nna nban akteꞌ kate sorao gak da ki.
\v 31 Ka nak yebánꞌ ren yellrionꞌ wllin lla kat te ke, zan ka nak xtiꞌllaꞌn kere da te ke kaꞌzenꞌ.
\p
\v 32 ’Zan nono nneze bi llanꞌ, bi horenꞌ gak kaꞌ, ni angl kaꞌ niꞌt yebá naꞌ, ni nadaꞌ. Toze Xaꞌ Dios naꞌ nnezreꞌ.
\p
\v 33 ’Ke len naꞌ, lewiá, lesó xhnid, leyelwill Dios, le bi nnézere batenꞌ yedaꞌ da yobre.
\v 34 Gonen rebze ka ke to beꞌnne broꞌ nez zejeꞌ, naꞌ bkwaꞌnn rilleꞌ, naꞌ bkwaꞌnneꞌ da gon toto beꞌnn wen llin keꞌe kaꞌ, naꞌ beꞌnnenꞌ bze llapenꞌ, lleꞌe leꞌe bi taseꞌ, naꞌ wnneꞌe yere.
\v 35 Leskaꞌ reꞌ, lesó xhnid, le bi nnézere bi llanꞌ waraꞌ xan yoꞌn, chaꞌ ba llze yere o chaꞌ do llere o kat ba bell lekw o chaꞌ do ba lleniꞌ.
\v 36 Le nxholl kate wareꞌen, yeddiꞌreꞌ reꞌ tasre kwis.
\v 37 Da ni llniaꞌ reꞌ, naꞌ lekze kaꞌ niaꞌ yeolol beꞌnne; lesó xhnid.
\c 14
\s Llayirjlaꞌll akeꞌ akre gon akeꞌ goꞌx akeꞌ Jesúsenꞌ
\r (Mt. 26:1‑5; Lc. 22:1‑2; Jn. 11:45‑53)
\p
\v 1 Ye chop llare llin lnni paskwnꞌ, katenꞌ llao akeꞌ yet xtir da bi nchix kwa binn; naꞌ beꞌnn kaꞌ nak bxoz wnebiaꞌ ren beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, lloeꞌ akeꞌ diꞌll akre ka gon akeꞌ siyeꞌe akeꞌ Jesúsenꞌ, naꞌ goꞌx akeꞌ Leꞌe, naꞌ yesoꞌt akeꞌ Leꞌe.
\v 2 Naꞌ ne akeꞌ:
\p —Bi goꞌxlloeꞌ rao lnninꞌ nench ke gakbeꞌe beꞌnn yell, naꞌ gon akeꞌ dá nne.
\s To noꞌr bwazjeꞌ ceit xhix yichj Jesúsenꞌ
\r (Mt. 26:6‑13; Jn. 12:1‑8)
\p
\v 3 Naꞌ zo Jesúsenꞌ Betania rill beꞌnnenꞌ re Simón, beꞌnnenꞌ goke yillweꞌ danꞌ ne lepra. Naꞌ ka llieꞌ llaweꞌ naꞌ, bllin to noꞌre noꞌxeꞌ to lmet de yej chaꞌo, naꞌ yollen ceit da laꞌ xhix nziꞌi nardo, naꞌ zaꞌken da xhen; le blaꞌteꞌ lmetenꞌ le bwazjteꞌn yichj Jesúsenꞌ.
\v 4 Naꞌ bale beꞌnn kaꞌ zjallaꞌa gannaꞌ gokllaꞌa akeꞌ, naꞌll lle lwellj akeꞌ:
\p —¿Bixchen benditjerize noꞌrenꞌ ceit xhixenꞌ?
\v 5 Wenre chenak beꞌteꞌn ke to da llon beꞌnn gan chonn gayoa (300) lla llin, naꞌ gakreneꞌn beꞌnn yaꞌche.
\p Naꞌll bi ne bi zill akeꞌ, lle akeꞌ noꞌrenꞌ.
\p
\v 6 Naꞌ Jesúsenꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p —Waljezen. ¿Bixchen llereꞌ kaꞌ? Da wen naꞌ beneꞌ kaꞌ.
\v 7 Ka nak beꞌnn yaꞌch kaꞌ llaꞌa akseꞌ radjrenꞌ, naꞌ wakse gakrén akreꞌ batteze, zan ka nak nadaꞌ, nnaꞌzenꞌ zorenaꞌ reꞌ.
\v 8 Ka nak danꞌ bwazj noꞌrenꞌ ceit xhixenꞌ yichjaꞌn, ba bentegueꞌ ke da llayaꞌlkze gon akeꞌ kat gaꞌchaꞌn.
\v 9 Diꞌll li niaꞌ reꞌ, doxhen yellrio do gateze lljatixjweꞌ beꞌnn Diꞌll Wen danꞌ llzejnieꞌ kiaꞌn, dekz de yene beꞌnn kaꞌ, kanꞌ ben noꞌr ni, nench lljadinraꞌll akeꞌ leꞌe.
\s Judas bchebeꞌ goneꞌ Jesúsenꞌ rao naꞌa bxoz wnebiaꞌ kaꞌ
\r (Mt. 26:14‑16; Lc. 22:3‑6)
\p
\v 10 Naꞌll Judas Iscariotenꞌ beꞌnnenꞌ ren radj beꞌnn chllinn kaꞌ, byejeꞌ rao bxoz wnebiaꞌ kaꞌ, naꞌ bchebeꞌ goneꞌ Jesúsenꞌ rallnaꞌa akeꞌ.
\v 11 Ka ben akreꞌ kaꞌ, bawé akreꞌ kwis, naꞌll bcheb akeꞌ weꞌe akeꞌ leꞌe mell. Naꞌll Judasenꞌ bzoraweꞌ llayirjlaꞌlleꞌ akre goneꞌ gak latjeꞌ goneꞌ Jesúsenꞌ rallnaꞌa akeꞌ.
\s Jesúsenꞌ broeꞌreꞌ kanꞌ gon akeꞌ lljasaꞌraꞌll akeꞌ yel got keꞌen
\r (Mt. 26:17‑29; Lc. 22:7‑23; Jn. 13:21‑30; 1Co. 11:23‑26)
\p
\v 12 Bllin lla nell lnni kat llao akeꞌ yet xtir danꞌ bi nchix kwa binn, leskaꞌ llot akeꞌ xhiꞌre nench lljasaꞌraꞌll akeꞌ kanꞌ babej Diosenꞌ xozxtaꞌo akeꞌ kaꞌ ganꞌ nziꞌi Egipto. Beꞌnn kaꞌ nao Leꞌen lle akeꞌ Leꞌe:
\p —¿Gaxha lleꞌnroꞌ lljasiniaꞌllo da gaollo ke lnni paskwnꞌ?
\p
\v 13 Naꞌll bseꞌleꞌ chop beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen, lleꞌe leakeꞌ:
\p —Lechej yellenꞌ, naꞌ kat choꞌre naꞌ, le walláytere to beꞌnn zanzoa leo nis xhichjeꞌ, naꞌ le nnaotereꞌ.
\v 14 Naꞌ ganꞌ wayoeꞌ naꞌ, naꞌ choꞌre, naꞌ yere xan yoꞌn: “Maestronꞌ neꞌe ki: ¿Ganꞌ zo yoꞌ ganꞌ gaorenaꞌ beꞌnn kaꞌ non nadaꞌ txhen ke lnni paskwnꞌ?”
\v 15 Naꞌll le wroeꞌtereꞌ reꞌ to yoꞌ da zo ye to kwia yichje ba zon xhnid. Gannaꞌ le wsiniaꞌtere danꞌ gaollonꞌ.
\p
\v 16 Naꞌll byej chop beꞌnn kaꞌ, ka byoꞌ akeꞌ yellenꞌ gokte doxhen kanꞌ golleꞌ leakeꞌn, naꞌ bsiniaꞌ akeꞌ ke lnni paskwnꞌ.
\p
\v 17 Ka betj lleꞌ naꞌ, bllin ren Jesúsenꞌ beꞌnn chllinn kaꞌ ganꞌ zo yoꞌn.
\v 18 Naꞌ bllieꞌ ganꞌ gao akeꞌn, naꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p —Diꞌll likze niaꞌ reꞌ, to reꞌ llaorenre nadaꞌ txhen, gonre nadaꞌ rallnaꞌa beꞌnn kaꞌ llwie nadaꞌ.
\p
\v 19 Naꞌll bzorao gok akreꞌ, naꞌ twej twej akeꞌ llnnab akreꞌ Leꞌe:
\p —¿Kere nadaꞌn gonrizaꞌ kaꞌ lla?
\p
\v 20 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —To reꞌ rao beꞌnn chllinn ki, llrabjrenre nadaꞌ yet xtir kerénꞌ lo yeꞌnnenꞌ, leꞌen gonreꞌ nadaꞌ kaꞌ.
\v 21 Ka nak nadaꞌ, Beꞌnn Gorj Radj Beꞌnnach, ka nyojkze kiaꞌn got akeꞌ nadaꞌ, zan ¡nyaꞌchraz naken ke beꞌnnenꞌ gon nadaꞌ rallnaꞌa beꞌnn kaꞌ! Wenre chenak bi bzokzeꞌ yellrionꞌ.
\p
\v 22 Naꞌll ka ba llao akeꞌ naꞌ, bxhieꞌ yet xtirenꞌ, naꞌ benlaꞌyeꞌn, naꞌ bxhoxhjeꞌn beꞌen leakeꞌ, naꞌ bneꞌe:
\p —Lesiꞌn, len naꞌ naken kwerp kiaꞌ.
\p
\v 23 Naꞌll bxhieꞌ leo daꞌon, naꞌ beꞌe yel llioxken ke Dios, naꞌll beꞌe leakeꞌ xis uvanꞌ weꞌe yeolol akeꞌ.
\v 24 Naꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p —Da ni naken xchenaꞌ, naꞌ larjen ni ke beꞌnnach, naꞌ llroeꞌn sorao to da kobe danꞌ bcheb Diosenꞌ goneꞌ gakreneꞌ beꞌnnach.
\v 25 Diꞌll likze niaꞌ, bill yeꞌjaꞌ xis uvanꞌ llinte lla kat yeyeꞌjaꞌn da yobre ganꞌ llnebiaꞌ Diosenꞌ.
\s Jesúsenꞌ bneꞌe kanꞌ gon Pedronꞌ bi wchebeꞌ chaꞌ nombieꞌ Leꞌe
\r (Mt. 26:30‑35; Lc. 22:31‑34; Jn. 13:36‑38)
\p
\v 26 Bayoll bel akeꞌ da beꞌrao akeꞌ Diosenꞌ, naꞌll bllach akeꞌ zjakeꞌ ganꞌ zo yaꞌ ganꞌ nziꞌi Yaꞌ Olivos.
\v 27 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leakeꞌ:
\p —Nnaꞌ lleꞌ yeololre gakgánere, naꞌ wkwaꞌnnre nadaꞌ, gak kanꞌ nyoj xtiꞌll Diosenꞌ nen: “Gotaꞌ beꞌnnenꞌ llap xhiꞌr kaꞌ, naꞌ gaslas xhiꞌr kaꞌ.”
\v 28 Naꞌ kat wasbán Diosenꞌ nadaꞌ radj beꞌnn wat kaꞌ, wabiarawaꞌ raore wayaꞌa Galileanꞌ.
\p
\v 29 Naꞌll lle Pedronꞌ Leꞌe:
\p —Laꞌkze chaꞌ yeolol beꞌnn ki wkwaꞌnn akeꞌ rweꞌ, nadaꞌ bi wsanraꞌllaꞌ rweꞌ.
\p
\v 30 Naꞌll lle Jesúsenꞌ leꞌe:
\p —Da li kwis llepaꞌ rweꞌ, za kwellre lekwnꞌ da wllope nnaꞌ lleꞌ, kat gak chonn ras, ni ke wchebzoꞌ chaꞌ nombiaꞌo nadaꞌ.
\p
\v 31 Naꞌ Pedronꞌ yezikre lleꞌe Leꞌe:
\p —Laꞌkze chaꞌ gatrenaꞌ rweꞌ, kbat nniaꞌ bi nombiaꞌ rweꞌ.
\p Naꞌll toz kaꞌ bne yeolol akteꞌ.
\s Jesúsenꞌ balwilleꞌ Diosenꞌ lo reꞌj ganꞌ nziꞌi Getsemaní
\r (Mt. 26:36‑46; Lc. 22:39‑46)
\p
\v 32 Bllin akeꞌ ganꞌ nziꞌi Getsemaní, naꞌ lle Jesúsenꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ:
\p —Gannize lekweꞌ, chak lljeꞌrenaꞌ Diosenꞌ diꞌlle.
\p
\v 33 Naꞌ bcheꞌe Pedronꞌ, ren Jacobo ren Juan naꞌ, naꞌ ba bzorao llakyaꞌchreꞌ.
\v 34 Naꞌ lleꞌe leakeꞌ:
\p —Wa ba llakyaꞌch raꞌlldaꞌwaꞌn kwis, llakaꞌ ka beꞌnn le gatte, naꞌ gannize legaꞌye, lewnnaꞌ yere.
\p
\v 35 Naꞌll bdieꞌ ye raꞌte, naꞌ bcheꞌk xhibeꞌ, blleꞌkeꞌ janoꞌpteꞌ rao yo, naꞌ bzoraweꞌ llalwilleꞌ Dios bnnabeꞌ chaꞌ wak ten kaꞌze, bi gak keꞌe kanꞌ ba zo gak keꞌe naꞌ.
\v 36 Ka llalwilleꞌ Dios naꞌn, bneꞌe:
\p —Xa Dios, rweꞌ llak llonoꞌ yeololte, benchga bi saꞌkziaꞌ kanꞌ ba zo gak naꞌ, zan bi gak ka lleꞌnraꞌ nadaꞌ, kon ka nnekzoꞌ rweꞌ gak.
\p
\v 37 Naꞌll le zayejteꞌ jawieꞌ beꞌnn kaꞌ nkwaꞌnneꞌn, naꞌ jadiꞌreꞌ leakeꞌ tas akeꞌ kwis. Naꞌll lleꞌe Pedronꞌ:
\p —Simón, ¿bixchen le tasoꞌ kwis? ¿Bi gok wchachoꞌ bichgalenꞌ choll daꞌozenꞌ?
\v 38 Bi tasre, lewalwill Dios nench ke gon da xhinnjenꞌ reꞌ gan. Nnezraꞌ lo yichjraꞌlldaꞌorenꞌ lleꞌnere wnnaꞌrenre nadaꞌ yere, naꞌ kwerp kerénꞌ bi zoen.
\p
\v 39 Naꞌll zejeꞌ da yobre, jeꞌreneꞌ Diosenꞌ diꞌlle kanꞌ ba bnekzeꞌ da nell naꞌ.
\v 40 Ka ballineꞌ da yobre, leskaꞌ tas akeꞌ, le lliachaꞌ bichgalenꞌ koꞌll rao akeꞌn, ni ke bi llallel akzreꞌ bi ye akeꞌ Leꞌe.
\v 41 Da wyonn rase zayejeꞌ, naꞌ jadiꞌreꞌ leakeꞌ tas akeꞌ, naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —¡Letas, lewaziꞌraꞌll! Ba gok to kat, ba bllin lla, nadaꞌ, Beꞌnn Gorj Radj Beꞌnnach, gakaꞌ rallnaꞌa beꞌnn wen da xhinnj kaꞌ.
\v 42 ¡Lewayas, lewayoꞌo! Gannize ba ze beꞌnnenꞌ gon nadaꞌ rallnaꞌa beꞌnn kaꞌ.
\s Kanꞌ gok kanꞌ beꞌx akeꞌ Jesúsenꞌ
\r (Mt. 26:47‑56; Lc. 22:47‑53; Jn. 18:2‑11)
\p
\v 43 Naꞌ zete Jesúsenꞌ lloeꞌ diꞌll naꞌ, kat bllindo Judas beꞌnnenꞌ ren rao beꞌnn chllinn kaꞌ, ncheꞌe beꞌnn zan beꞌnn noꞌx no spad no yay, beꞌnn bseꞌl bxoz wnebiaꞌ kaꞌ, naꞌ beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, naꞌ beꞌnn gor brao kaꞌ.
\v 44 Naꞌ Judasenꞌ beꞌnnenꞌ bde Leꞌe rao naꞌa beꞌnn kaꞌ, golleꞌ leakeꞌ akrenꞌ goneꞌ wroeꞌreꞌ nonꞌ goꞌx akeꞌ. Naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —Kon beꞌnnenꞌ wnoꞌpaꞌ naꞌ, lekzeꞌn. Naꞌ legoꞌxeꞌ, lewchejeꞌ, naꞌ lewacheꞌe.
\p
\v 45 Naꞌll kate bllineꞌn, le jabiꞌyteꞌ ganꞌ ze Jesúsenꞌ lleꞌe Leꞌe:
\p —Maestro.
\p Naꞌ le bnoꞌpteꞌ Leꞌe.
\v 46 Naꞌ beꞌnn kaꞌ ncheꞌe Judasenꞌ, le beꞌx akteꞌ Leꞌe, naꞌll bchej akeꞌ Leꞌe.
\p
\v 47 Naꞌ to beꞌnn kaꞌ ze gannaꞌ, le brejteꞌ spad keꞌen bdineꞌn beꞌnnenꞌ nak beꞌnn wen llin ke bxoz braonꞌ, bchoyteꞌ chlaꞌ nayeꞌ.
\v 48 Naꞌ bne Jesúsenꞌ, lleꞌe beꞌnn kaꞌ:
\p —¿Bixchen llonre nadaꞌ ka to beꞌnn wan, zaꞌre zadxiꞌre nadaꞌ kone spad, naꞌ ren yay?
\v 49 Renchaꞌ yeo lla bzorenaꞌ reꞌ, broeꞌraꞌ reꞌ lo yodaꞌo braonꞌ, naꞌ bi beꞌxre nadaꞌ kanaꞌ. Naꞌ ka nak llak da ki, llak kaꞌ nench llak kanꞌ nyoj xtiꞌll Diosenꞌ.
\p
\v 50 Kanaꞌ yeolol beꞌnn kaꞌ nao Leꞌen, baxhonnj akeꞌ bsanraꞌll akeꞌ Leꞌe.
\s To beꞌnn weꞌo bxhonnjeꞌ
\p
\v 51 Naꞌ to bi weꞌo naobeꞌ Jesúsenꞌ, naꞌ llelbeꞌ toze xchan, naꞌ beꞌxrén akebeꞌ.
\v 52 Bixha to ballojzbeꞌ lo xchan, naꞌ bsanraꞌllbeꞌn baxhonnjbeꞌ gal yidzbeꞌ.
\s Bcheꞌe akeꞌ Jesúsenꞌ ganꞌ gak yel koxchisenꞌ
\r (Mt. 26:57‑68; Lc. 22:54‑55, 63‑71; Jn. 18:12‑14, 19‑24)
\p
\v 53 Naꞌll jwaꞌa akeꞌ Jesúsenꞌ rao bxoz braonꞌ, naꞌll badopeꞌ bxoz wnebiaꞌ kaꞌ, naꞌ beꞌnn gor brao ke beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ ren beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ.
\v 54 Pedronꞌ naweꞌ ziꞌt ziꞌte, ka byoꞌ akeꞌ rill bxoz braonꞌ, naꞌ reneꞌ byoꞌ, naꞌ blleꞌreneꞌ txhen beꞌnn kaꞌ llap yodaꞌo braonꞌ, balleꞌreꞌ lloaꞌ yiꞌn.
\p
\v 55 Naꞌ bxoz brao kaꞌ ren beꞌnn wnebiaꞌ kaꞌ, llayirjlaꞌll akeꞌ bi da gao akeꞌ xhia ke Jesúsenꞌ, naꞌ chan diꞌll keꞌe, naꞌ got akeꞌ Leꞌe. Naꞌ bibi ballel akreꞌ.
\v 56 Bal akeꞌ ziyeꞌe akeꞌ ll-lliayiꞌll akeꞌ Leꞌe, naꞌ bill dile xtiꞌll akeꞌ ka ne akeꞌ.
\v 57 Naꞌll bzollaꞌa beꞌnn lloeꞌ ak diꞌll wxhiyeꞌe, ne akeꞌ:
\p
\v 58 —Netoꞌ ba bénetoꞌ bneꞌe: “Nadaꞌ yechinnjaꞌ yodaꞌon danꞌ ben beꞌnnache, naꞌ chonn llaze wayontiaꞌ ye to yodaꞌo da bi gon beꞌnnach.”
\p
\v 59 Naꞌ bi llakse toz diꞌlle ka ne yeololeꞌ.
\p
\v 60 Naꞌll bzollaꞌa bxoz braonꞌ rao beꞌnn zan kaꞌ, naꞌll lleꞌe Jesúsenꞌ:
\p —¿Bibi nnekzoꞌ ka nak danꞌ ll-lliayiꞌll beꞌnn ki rweꞌn?
\p
\v 61 Naꞌ Jesúsenꞌ bi balliꞌkzeꞌ xtiꞌlleꞌn, zeteze lliteze, naꞌll lekze bxoz braonꞌ da yobre lleꞌe Leꞌe:
\p —¿Bixha rweꞌn nakoꞌ Cristonꞌ, Xhiꞌnn Dios beꞌnn le zeraoze nak laꞌye?
\p
\v 62 Naꞌll lle Jesúsenꞌ bxozenꞌ:
\p —Nadaꞌn, naꞌ reꞌre nadaꞌ, Beꞌnnenꞌ Gorj Radj Beꞌnnach, lljalliaꞌ kwit Xanllo Dios beꞌnnenꞌ nap yel wak xhen, naꞌll reꞌreꞌ katenꞌ yedaꞌ yetjaꞌ leꞌ yebánꞌ radj bejenꞌ.
\p
\v 63 Naꞌll bxoz braonꞌ bcheꞌz xharaꞌneꞌ nench wroeꞌreꞌ da xhinnj kwisenꞌ bne Jesúsenꞌ, naꞌll lleꞌe beꞌnn kaꞌ:
\p —Bill yálljello beꞌnn se gaweꞌ xhia ke beꞌnn ni.
\v 64 Ba bénere kanꞌ bnneꞌe ke Diosenꞌ. ¿Akre ka llákere? ¿Akre gonllo keꞌe?
\p Naꞌ yeolol beꞌnn kaꞌ bchoy akeꞌ keꞌe gateꞌ.
\p
\v 65 Naꞌ bal akeꞌ bzorao akeꞌ llxiꞌt akeꞌ xheꞌn yichjraweꞌ, llsej akeꞌ raweꞌn, naꞌ llbaꞌll akeꞌ Leꞌe, naꞌll lle akeꞌ Leꞌe:
\p —¡Bnneyaꞌchk noxhanꞌ braꞌll rweꞌ!
\p Naꞌll beꞌnn kaꞌ llap yodaꞌon llgap akeꞌ lloaꞌraweꞌ.
\s Pedronꞌ bi bchebeꞌ chaꞌ nombieꞌ Jesúsenꞌ
\r (Mt. 26:69‑75; Lc. 22:56‑62; Jn. 18:15‑18, 25‑29)
\p
\v 66 Naꞌ Pedronꞌ llieꞌ liaꞌte radj beꞌnn kaꞌ, ka bllinkze to noꞌr wet ke bxoz braonꞌ.
\v 67 Ka breꞌreꞌ Pedronꞌ lliꞌreneꞌ beꞌnn kaꞌ lloaꞌ yiꞌn llayayeꞌ, naꞌll llwiayaꞌnneꞌ leꞌe, naꞌ lleꞌe leꞌe:
\p —Ren rweꞌn nakrenoꞌ Jesúsenꞌ txhen beꞌnn Nazaretenꞌ.
\p
\v 68 Naꞌ Pedronꞌ bi bchebeꞌ, naꞌ bneꞌe:
\p —Bi nombieꞌ, ni ke nnezzraꞌ binꞌ neꞌo.
\p Naꞌll jazedoeꞌ lloaꞌ yoꞌ naꞌ, naꞌ le bllellte lekw.
\v 69 Naꞌll noꞌr wetenꞌ llwiayaꞌnnkzeꞌ leꞌe da yobre, naꞌ lleꞌe beꞌnn kaꞌ llaꞌa naꞌ:
\p —Ren beꞌnnenꞌ ze gannaꞌ nakeꞌ beꞌnn kaꞌ txhen.
\p
\v 70 Naꞌ da yobre bi bchebkze Pedronꞌ. Gok ye choll kat beꞌnn kaꞌ zjallaꞌa gannaꞌ da yobre lle akeꞌ leꞌe:
\p —Li nakrenoꞌ beꞌnn kaꞌ txhen, da lijenꞌ, le lekze beꞌnn Galilea rweꞌ, nakbieꞌze nneꞌo kanꞌ nne beꞌnn Galilea kaꞌ.
\p
\v 71 Naꞌ le bzoraote bnneꞌe znia, lleꞌe beꞌnn kaꞌ:
\p —Da li rao Dios bi nombiaꞌ no beꞌnnenꞌ nere kaꞌ.
\p
\v 72 Naꞌ le bllellte lekwnꞌ da wllop rase. Kanaꞌll jadinraꞌll Pedronꞌ kanꞌ goll Jesúsenꞌ leꞌe: “Za kwellre lekwnꞌ da wllope, gak chonn ras bi wcheboꞌ chaꞌ nombiaꞌo nadaꞌ.” Kanaꞌll jadinraꞌlleꞌ, naꞌll bllelleꞌ kwis.
\c 15
\s Bcheꞌe akeꞌ Jesúsenꞌ rao Pilatonꞌ
\r (Mt. 27:1‑2, 11‑14; Lc. 23:1‑5; Jn. 18:28‑38)
\p
\v 1 Kate byeniꞌ naꞌ badop bxoz wnebiaꞌ kaꞌ, naꞌ beꞌnn gor brao ke beꞌnn Israel kaꞌ, naꞌ ren beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, naꞌ yeololte beꞌnn kaꞌ llnebiaꞌ Israel, naꞌ bchej akeꞌ Jesúsenꞌ, naꞌll jwaꞌa akeꞌ Leꞌe rao Pilatonꞌ.
\v 2 Pilato naꞌ bnnabreꞌ Leꞌe:
\p —¿Rweꞌn nakoꞌ Rey ke beꞌnn Israel kaꞌ?
\p Naꞌll ballieꞌ xtiꞌll beꞌnnenꞌ, bneꞌe:
\p —Kanꞌ ba bnekzoꞌ naꞌ nakaꞌ.
\p
\v 3 Naꞌ bxoz wnebiaꞌ kaꞌ, llaral akreꞌ ll-lliayiꞌll akeꞌ Leꞌe.
\v 4 Naꞌll da yobre llnnabe Pilatonꞌ Leꞌe:
\p —¿Bibi nekzoꞌ? Bwiake da zan danꞌ ll-lliayiꞌll akeꞌ rweꞌn.
\p
\v 5 Naꞌ Jesúsenꞌ chras billbi bnekzeꞌ. Naꞌll llabane Pilatonꞌ kwis.
\s Bchoybiaꞌ akeꞌ gat Jesúsenꞌ
\r (Mt. 27:15‑31; Lc. 23:13‑25; Jn. 18:38‑19:16)
\p
\v 6 Naꞌ de to da llon akeꞌ yeo iz, yesán Pilatonꞌ to beꞌnn yoꞌ rill ya kat llaꞌl lnni Paskwnꞌ, kon beꞌnn nnab beꞌnn yell.
\v 7 Naꞌ to beꞌnn re Barrabás yoeꞌ rill yanꞌ, llaꞌreneꞌ beꞌnn yob akreꞌ le bxe akeꞌ to wdile, naꞌ basoꞌt akteꞌ beꞌnne.
\v 8 Beꞌnn zan badope, naꞌ jakeꞌ jannab akeꞌ wasán Pilatonꞌ to beꞌnne kanꞌ llonkzeꞌ yeo iz.
\v 9 Naꞌll lle Pilatonꞌ leakeꞌ:
\p —¿Weꞌnere wasanaꞌ Rey kerénꞌ, reꞌ nakre beꞌnn Israel?
\p
\v 10 Pilatonꞌ bneꞌe kaꞌ le gokbeꞌreꞌ danꞌ llaxhéꞌ bxoz wnebiaꞌ kaꞌ Jesúsenꞌ, naꞌllenꞌ bde akeꞌ Leꞌe rao neꞌen.
\v 11 Naꞌ bxoz wnebiaꞌ kaꞌ, llkoꞌyel akreꞌ beꞌnn zan kaꞌ nench bnnab akeꞌ wasaneꞌ Barrabás naꞌle.
\v 12 Naꞌll lle Pilatonꞌ leakeꞌ da yobre:
\p —¿Akxha gonaꞌ ke beꞌnnenꞌ nere Rey ke beꞌnn Israel kaꞌ?
\p
\v 13 Naꞌll llosiaꞌ akeꞌ ne akeꞌ:
\p —¡Bdeꞌe leꞌ yay cruz!
\p
\v 14 Naꞌll lle Pilatonꞌ leakeꞌ:
\p —¿Bixha da xhinnj ba beneꞌ naꞌn?
\p Naꞌ leakeꞌn llosiaꞌ akeꞌ yezikre zillj kwis, ne akeꞌ:
\p —¡Bdeꞌe leꞌ yay cruz!
\p
\v 15 Naꞌll basán Pilatonꞌ Barrabásenꞌ nench bagaꞌnneꞌ wen rao beꞌnn kaꞌ. Naꞌ golleꞌ beꞌnn kaꞌ bdintat akeꞌ Jesúsenꞌ, naꞌll beneꞌ Leꞌe rallnaꞌa akeꞌ wdaꞌa akeꞌ Leꞌe leꞌ yay cruzenꞌ.
\p
\v 16 Naꞌll wakaꞌa ya kaꞌ, le bcheꞌe akteꞌ Leꞌe llyoꞌ yoraꞌon ganꞌ lliꞌ Pilatonꞌ, naꞌ goxh akeꞌ wakaꞌa ya kaꞌ yelaꞌ.
\v 17 Naꞌll bwakw akeꞌ Leꞌe to raꞌll morad, naꞌ btiꞌx akeꞌ ye to de lba yeꞌche, naꞌ bliz akeꞌn yichjeꞌn.
\v 18 Naꞌll bzorao akeꞌ lltitj akreꞌ Leꞌe, ne akeꞌ:
\p —¡Sechga ke beꞌnn wnebiaꞌ ke beꞌnn Israel kaꞌ!
\p
\v 19 Naꞌ bdin akeꞌ yichjeꞌn to xhis, naꞌll llxiꞌt akeꞌ xheꞌn raweꞌ, naꞌ llcheꞌk xhib akeꞌ raweꞌn lltitj akreꞌ Leꞌe.
\v 20 Bayoll btitj akreꞌ Leꞌen, naꞌll bayalj akeꞌ raꞌll tonnenꞌ, naꞌll bawakw akseꞌ Leꞌe xhakzeꞌ, naꞌll bcheꞌe akeꞌ Leꞌe ganꞌ wdaꞌa akeꞌ Leꞌe leꞌ yay cruzenꞌ.
\s Bdaꞌa akeꞌ Jesúsenꞌ leꞌ yay cruz
\r (Mt. 27:32‑44; Lc. 23:26‑43; Jn. 19:17‑27)
\p
\v 21 Ka zjakeꞌ naꞌ, to beꞌnn zazaꞌa lyiꞌxe beꞌnn Cirene beꞌnn re Simón xa Alejandro ren Rufo, naꞌ bchieꞌ akreꞌ leꞌe nench bleneꞌ cruzenꞌ.
\p
\v 22 Naꞌll ncheꞌe akeꞌ Jesúsenꞌ latjenꞌ nziꞌi Gólgota lleꞌnen nen Latj ke Yichj Llit Wat.
\v 23 Naꞌll beꞌe akeꞌ Leꞌe xis uva da nchix nell danꞌ nziꞌi mirra, naꞌ bi weꞌjeꞌn.
\v 24 Naꞌll bdaꞌa akeꞌ Leꞌe leꞌ yay cruzenꞌ. Naꞌ wakaꞌa ya kaꞌ, bditjen akeꞌ xharaꞌneꞌn, llwia akeꞌ naraꞌchk norenꞌ llayaꞌl toto akeꞌ.
\p
\v 25 Ka lladá ganꞌ bdaꞌa akeꞌ Leꞌe leꞌ yay cruzenꞌ.
\v 26 Naꞌ yichj yay cruz naꞌ, bllia akeꞌ bi ken deꞌe gannaꞌ, naꞌ llian: “Rey ke Beꞌnn Israel kaꞌ.”
\v 27 Leskaꞌ kwiteꞌ naꞌ, bzo akeꞌ ye chop cruz, naꞌ bdaꞌa akeꞌ chop beꞌnn wan ake chlaꞌ wejeꞌ, toeꞌ chaꞌwe ye toeꞌ rbese.
\v 28 Naꞌ danꞌ ben akeꞌ kaꞌ, bzoa diꞌll kanꞌ nyoj xtiꞌll Diosenꞌ ganꞌ nen: “Ben akeꞌ Leꞌe ka beꞌnn wen da xhinnj.”
\p
\v 29 Naꞌ beꞌnn kaꞌ llde ganꞌ ndaꞌa akeꞌ Leꞌen, ll-lol yichj akeꞌ llchachrén akeꞌ Leꞌe, lle akeꞌ Leꞌe:
\p —Rweꞌn neꞌo yechinnjoꞌ yodaꞌon, naꞌ chonn llaze wayonteꞌon.
\v 30 Basrachk kwinoꞌ, naꞌ bayetjchk leꞌ yay cruzenꞌ.
\p
\v 31 Naꞌ leskaꞌ bxoz wnebiaꞌ kaꞌ ren beꞌnn kaꞌ llsedre ke ley danꞌ bzoj da Moisésenꞌ, lltitj akreꞌ Leꞌe, naꞌll lle lwellj akeꞌ:
\p —Basreꞌe beꞌnn yobre, naꞌ bi llasrá kwineꞌ naꞌ.
\v 32 Chaꞌ leꞌen Cristo, rey ke lliꞌo beꞌnn Israel, wayetjchkeꞌ leꞌ yay cruzenꞌ nench reꞌllo, naꞌll chejleꞌllo.
\p Leskaꞌ beꞌnn kaꞌ zjadaꞌa chlaꞌ wej kwiteꞌn lltitj akreꞌ Leꞌe.
\s Kanꞌ gok kanꞌ got Jesúsenꞌ
\r (Mt. 27:45‑56; Lc. 23:44‑49; Jn. 19:28‑30)
\p
\v 33 Ka bllin wa willenꞌ, bachol doxhen yellrio bllinte lladá chonne.
\v 34 Ka bllin lladá chonn naꞌn, besiaꞌ Jesúsenꞌ zillje bneꞌe:
\p —Eloi, Eloi, ¿lama sabactani? —da ni lleꞌnen nen: Dios kiaꞌ, Dios kiaꞌ, ¿bixchen ba bsanraꞌlloꞌ nadaꞌ?
\p
\v 35 Naꞌ bal beꞌnn kaꞌ zjallaꞌa gannaꞌ, ben akreꞌ kanꞌ bneꞌen, naꞌll ne akeꞌ:
\p —Lewiake llalwilleꞌ Elías, beꞌnnenꞌ beꞌe xtiꞌll Dios kanaꞌ.
\p
\v 36 Naꞌll zejdo to beꞌnnenꞌ, jaxieꞌ to da bzaꞌllen zo zichje, bzoeꞌn to rao yia naꞌ jazeꞌen lloaꞌ Jesúsenꞌ, naꞌll bneꞌe:
\p —Ledachk wiallo chaꞌ yed Elíasenꞌ yedletjeꞌ Leꞌe.
\p
\v 37 Naꞌll besiaꞌ Jesúsenꞌ zillj kwis, naꞌ goteꞌ.
\v 38 Naꞌ raꞌllenꞌ ze lo yodaꞌon blleꞌzen goken chopre, bxhiꞌzen yichjte bllinte xhnieꞌ.
\v 39 Naꞌ xan wakaꞌa yanꞌ zeꞌe rao Jesúsenꞌ, breꞌreꞌ doxhen kanꞌ besieꞌ goteꞌn, naꞌll bneꞌe:
\p —Da likze Xhiꞌnn Dios beꞌnnenꞌ.
\p
\v 40 Leskaꞌ zjazé noꞌr ak llwia akeꞌ ziꞌtre, naꞌ zerén María Magdalena, naꞌ María xhnaꞌ Jacobo beꞌnnenꞌ nak beꞌnn naꞌch, naꞌ José naꞌ ren Salomé.
\v 41 Noꞌr ki bnao akeꞌ Jesúsenꞌ ka nna zoteꞌ Galileanꞌ, naꞌ llakrén akeꞌ Leꞌe kat bi da yalljreꞌ, ren noꞌr yob akreꞌ bnao akeꞌ Leꞌe bzeꞌe Galileanꞌ zejeꞌ Jerusalén naꞌ.
\s Bkwaꞌch akeꞌ Jesúsenꞌ
\r (Mt. 27:57‑61; Lc. 23:50‑56; Jn. 19:38‑42)
\p
\v 42 Ka ba wlleꞌ naꞌ, naꞌ naken lla llsiniaꞌ akeꞌ, zeje diꞌll lla vispr ke lla nbaꞌnne ke beꞌnn Israel kaꞌ.
\v 43 Naꞌ to beꞌnn re José beꞌnn Arimatea, nakeꞌ beꞌnn brao radj beꞌnn kaꞌ llnebiaꞌ Israel naꞌ; leskaꞌ ba lloneꞌ rez batenꞌ sorao nnebiaꞌ beꞌnnenꞌ wseꞌl Diosenꞌ. Leꞌe beneꞌ raꞌll-lloy byejeꞌ rao Pilatonꞌ, naꞌ bnnabeꞌ kwerp ke Jesúsenꞌ.
\v 44 Ka bene Pilatonꞌ ba got Jesúsenꞌ, naꞌll llabanreꞌ, naꞌll goxheꞌ beꞌnn xan wakaꞌa ya kaꞌ nench bnnabreꞌ leꞌe chaꞌ da li yaꞌnnenꞌ ba goteꞌ.
\v 45 Naꞌ beꞌnn wakaꞌa yanꞌ lleꞌe leꞌe, da likzenꞌ ba goteꞌ, naꞌll beꞌe Pilatonꞌ latjeꞌ waletj Josénꞌ kwerp ke Jesúsenꞌ.
\v 46 Josénꞌ weꞌweꞌ to xchan, da baraꞌlleꞌ Leꞌe, ka baletjeꞌ Leꞌe leꞌ yay cruzenꞌ; naꞌll jakwaꞌch akeꞌ Leꞌe to lo ba da bcheꞌnneꞌ leꞌ yej. Naꞌll btoleꞌ to yej xhen lloaꞌ brojenꞌ nench bsejen len.
\v 47 María Magdalena naꞌ ren María xhnaꞌ Josénꞌ, ze akeꞌ llwia akeꞌ ganꞌ broꞌ akeꞌ Jesúsenꞌ.
\c 16
\s Jesúsenꞌ babaneꞌ radj beꞌnn wat kaꞌ
\r (Mt. 28:1‑10; Lc. 24:1‑12; Jn. 20:1‑10)
\p
\v 1 Ka bde lla nbaꞌnne María Magdalena naꞌ ren María xhnaꞌ Jacobo naꞌ ren Salomé, weꞌo akeꞌ da laꞌ xhix nench lljawat akeꞌn kwerp ke Jesúsenꞌ.
\v 2 Naꞌ nna nakte nnaxte lla dmionꞌ zjakeꞌ lloaꞌ banꞌ, le llraꞌte will bllin akeꞌ.
\v 3 Naꞌ zjakeꞌ tnez lle lwellj akeꞌ:
\p —¿Noxha wakaꞌa yejenꞌ danꞌ daꞌa lloaꞌ ba naꞌn?
\p
\v 4 Bixha ka bllin akeꞌ naꞌn, breꞌe akreꞌ ba lliꞌ yej xhen naꞌ kaꞌle.
\v 5 Ka byoꞌ akeꞌ lo ba naꞌn, breꞌe akreꞌ to beꞌnn llaban llieꞌ chlaꞌ chaꞌore, naꞌ nakeꞌ to raꞌll tonne llichenꞌ kwis, naꞌll to blleb akzeꞌ.
\v 6 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —Bi llebre, Jesús beꞌnn Nazaret naꞌn llayirjre, beꞌnnenꞌ bdaꞌa akeꞌ leꞌ yay cruzenꞌ. Ba babán beꞌnnenꞌ, nollno xhoa ganni, lewiá ke ganꞌ bxhoeꞌn.
\v 7 Lelljayell beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ kaꞌ, ren Pedro naꞌ, ba za lliarao Jesúsenꞌ zayejeꞌ Galilea, gannaꞌ reꞌreꞌ kanꞌ bnekzeꞌ naꞌ.
\p
\v 8 Naꞌll bazaꞌdo akeꞌ lloaꞌ banꞌ blleb akeꞌ kwis, notno llalwill akseꞌ le zebraz lleb akeꞌ.
\s Jesúsenꞌ broeꞌraweꞌ María Magdalena
\r (Jn. 20:11‑18)
\p
\v 9 Ka nak babán Jesúsenꞌ zir dmio naꞌ, zgaꞌtek María Magdalena naꞌ, broeꞌraweꞌ, noꞌrenꞌ babejeꞌ gall daxiꞌo.
\v 10 Naꞌ leꞌe le jatixjweꞌtereꞌ beꞌnn kaꞌ yelaꞌ bnao Jesúsenꞌ, le llaꞌa akeꞌ llakyaꞌch akreꞌ bell akeꞌ.
\v 11 Ka nak ben akreꞌ nbaneꞌ, naꞌ ba breꞌe noꞌr kaꞌ Leꞌe, naꞌ bi byejleꞌ akeꞌ.
\s Jesúsenꞌ broeꞌraweꞌ chop beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen
\r (Lc. 24:13‑35)
\p
\v 12 Bde gok ki, chop beꞌnn kaꞌ non Jesúsenꞌ txhen zjakeꞌ lyiꞌxe, naꞌ Jesúsenꞌ broeꞌraweꞌ leakeꞌ, nllaꞌre kanꞌ broeꞌraweꞌ beꞌnn kaꞌ to kwen.
\v 13 Naꞌ leakeꞌ jatixjweꞌ akreꞌ beꞌnn kaꞌ yelaꞌ, naꞌ ni ke byejleꞌze beꞌnn kaꞌ ke akeꞌ.
\s Jesúsenꞌ bseꞌleꞌ beꞌnn kaꞌ lljatixjweꞌ akreꞌ xtiꞌlleꞌn doxhente
\r (Mt. 28:16‑20; Lc. 24:36‑49; Jn. 20:19‑23)
\p
\v 14 Ka bde gok kaꞌ, naꞌll broeꞌraweꞌ yeolol beꞌnn chnej kaꞌ, ka lliꞌ akeꞌ llao akeꞌ. Naꞌll benreꞌ leakeꞌ znia yel yichjraꞌlldaꞌo war ke akeꞌn, le bi llejleꞌ akeꞌ ke beꞌnn kaꞌ breꞌe Leꞌen kanꞌ babaneꞌn.
\v 15 Naꞌll lleꞌe leakeꞌ:
\p —Nnaꞌ chejre doxhen yellrio lelljatixjweꞌ xtiꞌllaꞌn rao yeolol beꞌnne.
\v 16 Beꞌnn kaꞌ wxenraꞌll akeꞌ nadaꞌ, naꞌ choa akeꞌ nis, leakeꞌn yerá. Zan beꞌnn kaꞌ bi wxenraꞌll akeꞌ nadaꞌ kweyiꞌ akeꞌ.
\v 17 Beꞌnn kaꞌ wxenraꞌll nadaꞌ, wroeꞌ akreꞌ yel wak kiaꞌn, da ki gon akeꞌ: kone raꞌa nadaꞌ, yebej akeꞌ daxiꞌo yoꞌ yichjraꞌlldaꞌo beꞌnne, naꞌ nne akeꞌ to diꞌll kobe.
\v 18 Laꞌkze chaꞌ goꞌx akeꞌ bel znia, bibi gónebaꞌ leakeꞌ, laꞌkze yeꞌj akeꞌ da nak zi got leakeꞌ, bibi gak akreꞌ, wxoa taꞌk akeꞌ yichj beꞌnn weꞌe, naꞌ wayakte beꞌnn weꞌe kaꞌ.
\s Jesúsenꞌ bayepeꞌ yebá
\r (Lc. 24:50‑53)
\p
\v 19 Xanllo Jesúsenꞌ, bayoll beꞌreneꞌ leakeꞌ diꞌll ki, zayejeꞌ yebá, naꞌ jallieꞌ kwit Diosenꞌ.
\v 20 Naꞌ beꞌnn kaꞌ non Leꞌe txhen naꞌ, bllach akeꞌ jatixjweꞌ akreꞌ xtiꞌlleꞌn do gateze. Naꞌ Xanllonꞌ gokreneꞌ leakeꞌ, ben akeꞌ yel wak nench byejleꞌ beꞌnn kaꞌ nakse xtiꞌlleꞌn da li. Kaꞌn gakchga.
